Zgodovina ustanovitve nacionalnega registra
Kdaj je bil ustanovljen?
Do leta 1990 se je avstrijski poslovni register (Handelsregister) vodil v papirni obliki. Leta 1991 ga je nadomestil Firmenbuch, ki se vodi kot elektronska podatkovna zbirka.
Kdaj je bil register digitaliziran?
Ko je Firmenbuch leta 1991 nadomestil Handelsregister, so se podatki iz glavne knjige (Hauptbuch) prenesli v elektronsko podatkovno zbirko. Od takrat so vsi podatki, sedanji in pretekli (od leta 1991 naprej), dostopni v elektronski obliki. Od leta 2005 se tudi arhiv dokumentov (Urkundensammlung) poslovnega registra vodi v elektronski obliki.
Katera je trenutno veljavna zakonodaja?
Ključna zakonodaja je določena v zakonu o poslovnem registru (Firmenbuchgesetz, FBG) in trgovinskem zakoniku (Unternehmensgesetzbuch, UGB).
Katere informacije so v poslovnem registru?
Kdo ima dostop do registra?
Vsakdo ima pravico dostopa do podatkovne zbirke poslovnega registra, da pridobi informacije o vpisih v register. Na voljo je dostop do glavne knjige in do arhiva dokumentov.
Katere informacije vsebuje register?
Glavna knjiga poslovnega registra vsebuje podatke o vseh vpisanih avstrijskih družbah. Dokumenti, na katerih temeljijo ti vpisi, so shranjeni v arhivu dokumentov.
Poslovni register je namenjen evidentiranju in razkrivanju dejstev, ki jih je treba vpisati v skladu z določbami prava družb. Sem spadajo številka vpisa družbe v poslovni register, firma, pravna oblika, sedež in poslovni naslov ter osebe, pooblaščene za zastopanje. Načeloma je treba spremembe dejstev, vpisanih v poslovni register, nemudoma priglasiti sodišču (obveznost priglasitve).
Katere vrste podatkov so shranjene? (Kateri subjekti so vpisani v javni register? Informacije o insolventnosti, finančna poročila itd.)
V skladu s členom 2 FBG je treba v glavno knjigo vpisati zlasti vse družbe z omejeno odgovornostjo (družbe z omejeno odgovornostjo (Gesellschaft mit beschränkter Haftung, GmbH), delniške družbe (Aktiengesellschaft, AG), evropske družbe (SE), registrirane osebne družbe (družbe z neomejeno odgovornostjo (offene Gesellschaft, OG) in komanditne družbe (Kommanditgesellschaft, KG)) ter zadruge (vključno z evropskimi zadrugami, SCE) s sedežem v Avstriji. Družbe civilnega prava (Gesellschaften bürgerlichen Rechts, GesbR) niso vpisane v poslovni register, ker nimajo pravne osebnosti. Tuje pravne osebe morajo biti vpisane v poslovni register, če imajo podružnico v Avstriji.
Samostojni podjetniki se lahko načeloma vpišejo v poslovni register prostovoljno. Vpis v poslovni register je obvezen le, če samostojni podjetnik v dveh zaporednih poslovnih letih ustvari promet, ki presega 700 000 EUR oziroma v enem letu 1 000 000 EUR.
Kateri dokumenti se vlagajo/shranjujejo (spisi, zbirke listin, statuti, zapisniki skupščine itd.)?
Poleg vpisov v glavno knjigo poslovnega registra so v arhivu dokumentov shranjene številne listine. Sem spadajo zlasti akti o ustanovitvi družb z omejeno odgovornostjo, računovodski izkazi družb, ki so zavezane pripraviti računovodske izkaze, in vzorci podpisov pooblaščenih zastopnikov.
Kako iskati po registru (in katera so razpoložljiva merila iskanja)?
Osebno/Na spletišču registra
Katera so razpoložljiva merila iskanja?
Izpisek iz poslovnega registra je mogoče pridobiti iz podatkovne zbirke z vnosom matične številke družbe (Firmenbuchnummer). Takšen izpisek načeloma vsebuje podatke, ki so v navedenem trenutku vpisani v register. Izbrisane (pretekle) podatke pa je zdaj mogoče pridobiti tudi na zahtevo.
Če matična številka družbe ni znana, je mogoče iskati po firmi (Firma) ali po imenu osebe, ki opravlja določeno funkcijo v zadevni pravni osebi (npr. direktor).
Vse dokumente, ki so bili elektronsko shranjeni v zvezi s pravno osebo, je mogoče pridobiti tudi prek seznama dokumentov (Urkundenliste).
Glej tudi odgovor na vprašanje „Kako pridobiti izpis iz registra, overjeno kopijo ali prepis dokumentov?“
Kako pridobiti dokumente?
Kako dokumente pridobiti brezplačno? S plačilom pristojbine?
Glej odgovor na vprašanje „Kako pridobiti izpis iz registra, overjeno kopijo ali prepis dokumentov?“
Kako pridobiti izpis iz registra, overjeno kopijo ali prepis dokumentov?
Iz podatkovne zbirke poslovnega registra je mogoče pridobiti izpiske iz poslovnega registra (iz glavne knjige) in dokumente (iz arhiva dokumentov). Dokumenti, ki so na voljo o pravni osebi, so razvidni iz seznama dokumentov. Zahteva za pridobitev podatkov iz podatkovne zbirke poslovnega registra se zaračuna, razen brezplačnih povzetkov informacij, ki vsebujejo glavne podatke o pravni osebi.
Če je znana firma ali matična številka pravne osebe, je mogoče pridobiti izpiske in dokumente iz poslovnega registra prek digitalne platforme avstrijskega pravosodja za informacije in storitve „JustizOnline“. Za izdelke, ki so plačljivi, se je treba prijaviti s podpisom prek mobilnega telefona in na voljo mora biti možnost spletnega plačila. Po drugi strani pa je do zgorajnavedenega povzetka informacij mogoč dostop brez izpolnjevanja dodatnih pogojev.
Stalni spletni dostop do avstrijskega poslovnega registra z vsemi možnostmi iskanja je na voljo prek Verrechnungsstelle. To so podjetja, s katerimi ima ministrstvo za pravosodje sklenjeno pogodbo za obravnavanje poizvedb v poslovnem registru. Spletni dostop imajo tudi vsi notarji, odvetniki ter revizorji in davčni svetovalci (Wirtschaftstreuhänder). Zahteve za informacije iz podatkovne zbirke poslovnega registra je mogoče vložiti tudi pri sodišča.
Postopek vpisa v register
Kako začeti postopek registracije (način vložitve prijav v register, overjanje listin, vrste dokumentov, ki jih je treba priložiti)?
Osebno/prek spleta
Načeloma je treba prijave v poslovni register vložiti v pisni obliki, pri čemer morajo biti podpisi vložnikov običajno overjeni pri notarju ali sodišču.
V prijavi mora biti natančno naveden vpis, ki se zahteva. V mnogih primerih je treba prijavi priložiti tudi ustrezne dokumente, od katerih za nekatere veljajo posebne formalne zahteve. Statut delniške družbe ali akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo mora biti vedno v obliki notarskega zapisa.
Prijave se lahko vložijo pri registrskem sodišču v papirni ali elektronski obliki. Za nekatere prijave so na voljo posebni obrazci. Glej:
https://justizonline.gv.at/jop/web/formulare/kategorie/2
https://portal.justiz.gv.at/at.gv.justiz.formulare/Justiz/Firmenbuch.aspx
Na tej strani ni mogoče navesti podrobnosti o vseh formalnih zahtevah in zahtevah glede vsebine, ki jih morajo poleg zgorajnavedenih osnovnih podatkov izpolnjevati prijave v poslovni register. Če potrebujete nasvet na tem področju, se obrnite na notarja ali odvetnika.
Kako se pregledajo vložene prijave?
Prijave formalno in vsebinsko pregleda registrsko sodišče. To so sodišča prve stopnje, pristojna za obravnavanje gospodarskih zadev (regionalna sodišča (Landesgerichte)). Krajevna pristojnost se določi glede na kraj glavnega sedeža ali sedeža pravne osebe, ki je ali bo vpisana v poslovni register.
Na registrskih sodiščih odločajo sodniki ali sodni uradniki. Če prijave zaradi pomanjkljivosti ni mogoče odobriti, lahko sodišče od vložnika zahteva, da jo popravi.
Pravni učinki vpisa v register
Učinek vpisov na tretje osebe je skladen s členom 17 Direktive (EU) 2017/1132.
Učinke vpisov v poslovni register nasproti tretjim ureja člen 15 trgovinskega zakonika. Družba se v razmerju do tretje osebe ne more sklicevati na dejstvo, ki bi moralo biti vpisano v poslovni register, vendar ni bilo vpisano, če tretji osebi to dejstvo ni bilo znano (odstavek 1). Ko je dejstvo vpisano, se je mogoče nanj sklicevati v razmerju do tretje osebe. Vendar to ne velja za pravne akte, opravljene v 15 dneh od dneva vpisa, če tretja oseba dokaže, da za dejstvo ni vedela niti zanj ni bila zavezana vedeti (odstavek 2). Družbo v pravnih poslih v razmerju do tretje osebe zavezujejo tudi nepravilni vpisi, če je nepravilen vpis sama predlagala ali če ni zahtevala izbrisa vpisa, čeprav je vedela ali bi morala vedeti, da je nepravilen. Vendar družbe nepravilen vpis ne zavezuje, če dokaže, da je tretja oseba ravnala tako, da se ni zanašala na vpis, ali če dokaže, da je tretja oseba vedela za nepravilnost ali da zanjo ni vedela zaradi hude malomarnosti (odstavek 3).
Zavezujoča različica statuta delniške družbe ali akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo je vedno tista, ki je v poslovnem registru, saj sprememba statuta oziroma akta o ustanovitvi nima pravnega učinka, dokler ni vpisana v poslovni register (člen 148(3) zakona o delniških družbah (Aktiengesetz, AktG), člen 49(2) zakona o družbah z omejeno odgovornostjo (GmbH-Gesetz, GmbHG)).
Razhajanja med vsebino vpisa v register in njeno objavo
Ker se vpisi v poslovni register prek informacijsko podprtega postopka posredujejo neposredno drugim medijem za objavo (zbirka pravnih obvestil (Ediktsdatei) in Wiener Zeitung (Uradni list)), je mogoče razhajanja med vsebino vpisa v poslovni register in vsebino dodatne objave tako rekoč izključiti. Če do razhajanja kljub temu pride, ima prednost vpis v poslovnem registru.
Kdo je odgovoren za točnost vpisov?
Načeloma je vsak podjetnik dolžan poskrbeti, da so dejstva o njem, ki so vpisana v poslovni register, pravilna in posodobljena. Če se taka dejstva spremenijo, je treba to nemudoma sporočiti v poslovni register. Če oseba, ki je dolžna priglasiti dejstvo v poslovni register, ne vloži take prijave, se jo lahko k temu prisili z naložitvijo globe.
Postopki varstva podatkov
Postopki, povezani z varstvom pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v zvezi z objavo in hrambo njihovih osebnih podatkov
Morebitne pravice do varstva podatkov urejajo predvsem določbe o postopku pred registrskim sodiščem (glej člen 84 zakona o organizaciji sodišč (Gerichtsorganisationsgesetz)).
Kontaktni podatki
Krajevno pristojno registrsko sodišče za določeno pravno osebo (glej odgovor na vprašanje „Kako se pregledajo vložene prijave?“) se lahko ugotovi s funkcijo iskanja sodišč (Gerichtssuche) na platformi JustizOnline. Glej:
https://justizonline.gv.at/jop/web/home
Koristne povezave
https://www.justiz.gv.at/home/service/firmenbuch~36f.de.html
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.