Poišči informacije po področjih
Uvod
Zaradi večje mobilnosti in migracij v Evropski uniji se je ustrezno povečalo tudi število raznovrstnih odnosov (gospodarskih, pravnih, akademskih ali osebnih) med državljani različnih narodnosti, kultur in jezikov. Zato nastajajo številne situacije, v katerih sta potrebna prevajanje in tolmačenje. Ker morajo številne od teh situacij dovoliti ali jim biti priča organi (pogosto sodišča ali druge pravne institucije), je precej običajno, da se zahtevajo uradni prevodi dokumentov, ki so bili prvotno napisani v drugem jeziku.
Namen uradnega prevoda je potrditi dejstva v pravnem ali upravnem postopku/sodni zadevi, doseči priznanje pravnih dejstev, ki so nastala v tuji državi, in uporabljati izvorno zakonodajo za tuje državljane (mednarodno zasebno pravo).
Uradno prevajanje je različno organizirano v državah članicah Evropske unije, ki imajo zelo različne strokovne okvire (raznovrstni sistemi in prakse). Na primer, v državah, v katerih pravni red temelji na rimskem pravu, kot sta Španija in Grčija, za dostop do poklica zapriseženega prevajalca veljajo različna pravila, ta poklic pa se opravlja v različnih delovnih pogojih v zvezi s predpisi, plačilom honorarjev in overjanjem.
Kdo je sodni prevajalec?
Prevajalec ustvari pisni dokument, tako da besedilo prevede iz enega jezika v drugega. Sodni prevajalec mora obvladati osnovne pojme in terminologijo ne samo prava, ampak tudi področja, na katerem se uporablja. Sodni prevod je v središču večjezikovnega komuniciranja, ker posameznikom, družbam, pravnim in vladnim organom omogoča, da se sporazumevajo v različnih jezikih in kulturah znotraj in onkraj državnih meja. Tak prevod zahteva poznavanje specializirane terminologije in jezikovnih pravil, ki se uporabljajo v zadevnih dokumentih. Sodni prevajalec, ki je del pravne ekipe in ima dostop do pravnih strokovnjakov, vam bo omogočil popolno razumevanje katerega koli primera in zahtevane pravne terminologije. Njegovo razumevanje enega ali več pravnih sistemov in pravnih postopkov mu omogoča, da vam lahko pomaga pri pravnih poslih.
Poklicni standardi v zvezi z jezikovno usposobljenostjo, prevajalskimi veščinami ter poznavanjem sistemov, postopkov, terminologije in jezikovnih pravil, ki se uporabljajo v posameznih primerih, bodo zelo pomembni, ko boste iskali sodnega prevajalca.
Kdo je sodni tolmač?
Tolmač zagotavlja ustno jezikovno storitev, pri kateri uporablja različne načine tolmačenja iz enega jezika v drugega (simultano, konsekutivno, šepetano tolmačenje). Sodni tolmači so specialisti, ki delajo predvsem z odvetniki v sodnih postopkih, kot so sojenja, izjave, zaslišanja, mediacije, arbitraže, srečanja s strankami itd. Ti izvedenci vam bodo pomagali komunicirati z drugimi strankami v čezmejnih postopkih.
Sodni prevajalec/tolmač
Sodni prevajalci/tolmači so pooblaščeni za prevajanje uradnih dokumentov (poročni listi, šolska spričevala, univerzitetne diplome, vloge pri sodiščih, sodne odločbe itd.) in tolmačenje pred sodiščem (tj. ko pričajo stranke ali priče), na policijskih postajah (med zaslišanji, po priprtju) ali pred upravnimi organi (npr. med carinskimi kontrolami). Uradni sodni prevajalci/tolmači so pooblaščeni, da na svoje prevode odtisnejo uradni žig, s katerim overijo prevod.
Sodni prevajalci/tolmači morajo običajno imeti univerzitetno izobrazbo iz svojih delovnih jezikov ter obvladati različne veščine prevajanja in tolmačenja, res pa se zahteve med državami članicami razlikujejo.
Večina držav članic EU ima sistem za izbor in imenovanje sodnih prevajalcev/tolmačev. Običajno je zapriseženi prevajalec usposobljen tudi za delo kot sodni tolmač. Različne države uporabljajo različna uradna poimenovanja za sodne prevajalce/tolmače.
Kako najti prevajalca/tolmača?
Sodnega prevajalca ali tolmača je zdaj mogoče najti v nacionalnih zbirkah podatkov o prevajalcih in/ali tolmačih. Vendar take zbirke ne obstajajo v vseh državah članicah. Včasih so na spletiščih ministrstev za pravosodje ali višjih regionalnih sodišč povezave na uradne ali poluradne registre kvalificiranih prevajalcev/tolmačev.
V kazenskih zadevah si morajo države članice v skladu z Direktivo 2010/64/EU prizadevati za vzpostavitev takega registra do 27. oktobra 2013, torej v roku, določenem za prenos te direktive v nacionalno zakonodajo. V skladu s to direktivo morajo države članice vzpostaviti postopek ali mehanizem za ugotavljanje, ali osumljena ali obdolžena oseba potrebuje pomoč tolmača ali prevajalca, ter tem osebam brez odlašanja zagotoviti tolmačenje. Prevod je treba zagotoviti za dokumente, ki so bistveni za varstvo izvajanja pravice do obrambe, izjemoma pa se lahko nudi ustno prevajanje ali ustni povzetek teh bistvenih dokumentov, če se s tem ne ogrozi poštenost postopka. Države članice krijejo stroške tolmačenja in prevajanja, in sicer ne glede na izid postopka.
Za podrobnejše informacije, na primer o:
- organu, ki na svojem spletišču vodi nacionalno zbirko podatkov,
- pravilih, ki veljajo za uporabo storitev prevajalcev in tolmačev,
- geografskih območjih pristojnosti prevajalcev in tolmačev,
- usposobljenosti/kvalifikacijah prevajalcev in tolmačev,
- stroških,
- zavarovalniških sistemih in obstoju postopkov s pravnimi sredstvi,
kliknite na eno od zastavic na desni strani.
Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.