Mednarodna sodna praksa

Mednarodna skupnost je ustanovila več sodišč za reševanje sporov v zvezi z mednarodnim pravom. Njihova pravna narava je raznolika, obseg pristojnosti in zavezujoč učinek sodne prakse pa sta v veliki meri odvisna od ustreznega ustanovitvenega akta.

Večina mednarodnih sodišč ima spletno stran z dostopom do njihovih odločb in mnenj. V nadaljevanju je na voljo neizčrpen seznam takšnih spletnih strani:

  • ESČP – Evropsko sodišče za človekove pravice: sodišče je ustanovil Svet Evrope z namenom zagotavljanja spoštovanja pravic iz Evropske konvencije o človekovih pravicah. Podatkovna zbirka ESČP vsebuje tudi informacije v zvezi s sodno prakso,
  • ICJ – Meddržavno sodišče: glavni sodni organ Združenih narodov (ZN), ustanovljen z Listino Združenih narodov. Sodišče je pristojno za reševanje sporov, ki jih predložijo države, v skladu z mednarodnim pravom in za podajanje svetovalnih mnenj o pravnih vprašanjih, ki jih predložijo pristojni organi in specializirane agencije Združenih narodov,
  • ICC – Mednarodno kazensko sodišče: neodvisno stalno sodišče, ki sodi osebam, obdolženim najhujših kaznivih dejanj mednarodnih razsežnosti, in sicer genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev,
  • ITLOS – Mednarodno sodišče za pomorsko pravo: sodišče, ki so ga ustanovili Združeni narodi s Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu,
  • Sodišče Efte: sodišče, ki ga je ustanovilo Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA), izvršuje sodno oblast v sistemu Efte z razlaganjem Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) glede na države Efte, ki so pogodbenice Sporazuma. Trenutno so države Efte Islandija, Lihtenštajn, in Norveška.

Poleg navedenih obstajajo še različne podatkovne zbirke in viri informacij o mednarodni sodni praksi. Če navedemo samo nekaj primerov (ta seznam ne odraža izbire glede kakovosti ali vsebine):

  • JURE, podatkovna zbirka Evropske komisije, vsebuje sodno prakso na področju pristojnosti v civilnih in gospodarskih zadevah ter na področju priznavanja in izvrševanja sodb v drugi državi članici, ki ni država izdaje sodbe.  Podatkovna zbirka obsega tudi sodno prakso v zvezi s pomembnimi mednarodnimi konvencijami (npr. Bruseljsko konvencijo iz leta 1968, Lugansko konvencijo iz leta 1988) ter sodno prakso EU in držav članic,
  • Svetovni inštitut za pravno informatiko (raziskovalna organizacija na področju prava, ki jo je skupaj razvilo več institutov za pravno informatiko in drugih organizacij): podatkovna zbirka in spletne povezave do sodišč in sodne prakse,
  • Center za mednarodno pravo Lauterpacht na Univerzi v Cambridgeu.

Tudi nacionalna sodišča uporabljajo in razlagajo mednarodno pravo, zato so pomembne tudi njihove odločbe in mnenja. Nekatere omenjene podatkovne zbirke sodne prakse obsegajo tudi sodno prakso nacionalnih sodišč. Koristne informacije so na voljo tudi na spletnih straneh sodna praksa držav članic in sodna praksa EU.

Zadnja posodobitev: 17/11/2021

Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.