Poišči informacije po področjih
Organizacija pravosodja – pravosodni sistemi
Poleg zakonodajne in izvršilne veje oblasti se sodstvo šteje za tretji steber v pravni državi. Sodstvo skupaj z izvršilno vejo oblasti zagotavlja izvrševanje zakonov. Pravosodni sistem je na vseh ravneh ločen od izvršilne veje. Sodišča so državne institucije, ustanovljene z zakonom, ter so sestavljena iz neodvisnih in nepristranskih sodnikov, ki jih ni mogoče odstraniti ali premestiti s položaja in ki svoje odločitve sprejemajo samo na podlagi zakona, v skladu s formalnim postopkom in brez zunanjih vplivov.
Sodni sistem sestavljajo redna sodišča (ordentliche Gerichte), ki odločajo o zahtevkih civilnega prava in obtožbah kazenskega prava, upravna sodišča (Verwaltungsgerichte) in ustavno sodišče (Verfassungsgerichtshof). Redna sodišča vključujejo okrožna in deželna sodišča (Bezirks- und Landesgerichte), višja deželna sodišča (Oberlandesgerichte) in vrhovno sodišče (Oberster Gerichtshof) za končne pritožbe v civilnih in kazenskih zadevah. Vsaka dežela ima upravno sodišče. Poleg tega obstaja zvezno upravno sodišče (Bundesverwaltungsgericht) na Dunaju z zvezno pristojnostjo (in uradi v Gradcu, Linzu in Innsbrucku) in zvezno finančno sodišče (Bundesfinanzgericht). Vrhovno upravno sodišče (Verwaltungsgerichtshof) obravnava končne pritožbe z upravnih sodišč.
Državna tožilstva (Staatsanwaltschaften) so posebni organi, ki so ločeni od sodišč. Njihova glavna naloga je zastopanje javnega interesa pri izvajanju sodne oblasti v kazenskih zadevah. Vodijo predhodne preiskave v kazenskem postopku, vlagajo obtožnice in vodijo pregon. Za državne tožilce se šteje, da so del rednega sodnega sistema, vendar zanje veljajo navodila njihovih nadrejenih. Na vrhu hierarhije navodil je minister za pravosodje, ki mora pri opravljanju svojih nalog odgovarjati parlamentu. Navodila morajo biti obrazložena in izdana v pisni obliki, saj bodo vključena v spis. Zapori (Justizanstalten) so pristojni za izvrševanje kazni zapora in drugih ukrepov za pridržanje. Odgovorni so za pripor, izvrševanje kazni odvzema prostosti in vse odredbe o preventivnem pridržanju (Maßnahmenvollzug). Zapori so lahko v obliki deželnih ustanov za pripor (Landesgerichtliche Gefangenenhäuser), zavodov za prestajanje kazni odvzema prostosti (Strafvollzugsanstalten für den Vollzug von Freiheitsstrafen) ali varovanih psihiatričnih centrov (Forensisch Therapeutische Zentren) za izvrševanje odredb za preventivno pridržanje. Vzgojni centri vključujejo posebne vzgojne centre (Sonderanstalten) za mladostnike in za ženske. Načelo sodobnega vzgojnega centra je, da se zapornikom odvzame svoboda, vendar z namenom, da se jim pomaga, da postanejo državljani, ki spoštujejo zakone in se lahko prilagodijo potrebam življenja v skupnosti, ter da se jim prepreči, da bi se vdali kriminalnim nagnjenjem (socialna rehabilitacija). Poleg tega bi jim moral center pomagati razumeti, zakaj je bilo vedenje, ki je vodilo do njihove obsodbe, družbeno nesprejemljivo.
Službe za pogojni izpust (Bewährungshilfeeinrichtungen) skrbijo za obsojence, ki jim je naložena pogojna kazen, in obsojence, ki so bili pogojno odpuščeni. Te naloge večinoma opravljajo zasebna združenja, ki so pod nadzorom Zveznega ministrstva za pravosodje.
Strogo gledano je sodstvo v Avstriji sestavljeno iz rednih sodišč, državnih tožilcev, zaporov in služb za pogojni izpust. Zvezni minister za pravosodje vodi pravosodni sistem kot vrhovni organ. Zadolžen je za zvezno ministrstvo za pravosodje. Zvezni minister/zvezna ministrica za pravosodje je član/članica zvezne vlade, pristojen/pristojna za politično usklajevanje in vodenje v ministrstvu, prav tako pa je najvišji organ nadzora nad vsemi zadevnimi pristojnimi službami.
Organizacija rednih sodišč po stopnjah:
- okrožna sodišča (Bezirksgerichte),
- deželna sodišča (Landesgerichte), imenovana tudi „sodišča prve stopnje“ (Gerichtshöfe erster Instanz),
- višja deželna sodišča (Oberlandesgerichte), imenovana tudi „sodišča druge stopnje“ (Gerichtshöfe zweiter Instanz),
- vrhovno sodišče (Oberster Gerichtshof).
Pravne zbirke podatkov
Portal avstrijskega pravosodja vsebuje splošne informacije o avstrijskem pravosodnem sistemu.
Ali je dostop do zbirke podatkov brezplačen?
Da, dostop do portala avstrijskega pravosodja je brezplačen.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.