Evropski portal e-pravosodje - Pravosodni sistemi držav članic

Organizacija pravosodja – pravosodni sistemi

Poleg zakonodajne in izvršilne veje oblasti se sodstvo šteje za tretji steber v pravni državi. V skladu z zveznim ustavnim zakonom spadajo redna sodišča pod zvezno pristojnost. Pravosodni sistem je na vseh ravneh ločen od izvršilne veje. Na pravosodnih področjih, na katerih delujejo neodvisna razsodišča (weisungsfreie richterliche Senate), veljajo posebna pravila.

Avstrijski pravosodni sistem poleg Zveznega ministrstva za pravosodje obsega redna sodišča, državna tožilstva, zapore (zavode za izvrševanje kazni zapora ter sodne zapore) in organe za pomoč obsojencem ob pogojnem odpustu, ki jih večinoma upravljajo zasebniki.

Redna sodišča (ordentliche Gerichte) so državne institucije, ki v formalnih postopkih odločajo o zahtevkih civilnega prava in obtožbah kazenskega prava. Ustanovljena so z zakonom, na sodiščih pa sodijo neodvisni in nepristranski sodniki, ki jih ni mogoče odstaviti ali premestiti in ki so vezani samo na ustavo in zakon.
Državna tožilstva (Staatsanwaltschaften) so posebni organi, ki so ločeni od sodišč. Njihova glavna naloga je zastopanje javnega interesa pri izvajanju sodne oblasti v kazenskih zadevah. Vodijo predhodne preiskave v kazenskem postopku, vlagajo obtožnice in vodijo pregon. Štejejo za del rednega sodnega sistema.
Zapori so pristojni za izvrševanje kazni zapora in drugih ukrepov odvzema prostosti.
Organi za pomoč obsojencem ob pogojnem odpustu so prav tako del pravosodnega sistema. Skrbijo za obsojence, ki jim je naložena pogojna kazen, in obsojence, ki so bili pogojno odpuščeni. Te naloge večinoma opravljajo zasebna združenja, ki so pod nadzorom Zveznega ministrstva za pravosodje.

Pravosodno upravo vodi zvezni minister/zvezna ministrica za pravosodje. Zvezno ministrstvo za pravosodje je eden izmed vrhovnih upravnih organov zvezne države. Zvezni minister/zvezna ministrica za pravosodje je član/članica zvezne vlade, pristojen/pristojna za politično usklajevanje in vodenje, prav tako pa je najvišji organ nadzora nad vsemi zadevnimi pristojnimi službami.

Poleg rednih sodišč v Avstriji obstajajo še ustavno sodišče (Verfassungsgerichtshof), vrhovno upravno sodišče (Verwaltungsgerichtshof) in od 1. januarja 2014 upravna sodišča (Verwaltungsgerichte). Na zvezni ravni obstajata tudi zvezno upravno sodišče (Bundesverwaltungsgericht) in zvezno finančno sodišče (Bundesfinanzgericht), ki imata sedeža na Dunaju, vendar zasedata tudi v drugih krajih. V vseh deželah je tudi deželno upravno sodišče (Landesverwaltungsgericht). Upravna sodišča ne spadajo pod pristojnost ministrstva za pravosodje.

Organizacija rednih sodišč po stopnjah:

okrožna sodišča (Bezirksgerichte),
deželna sodišča (Landesgerichte), imenovana tudi „sodišča prve stopnje“ (Gerichtshöfe erster Instanz),
višja deželna sodišča (Oberlandsgerichte), znana tudi kot „sodišča druge stopnje“ (Gerichtshöfe zweiter Instanz),
vrhovno sodišče (Oberster Gerichtshof).

Pravne zbirke podatkov

Portal avstrijskega pravosodja vsebuje splošne informacije o avstrijskem pravosodnem sistemu.

Ali je dostop do zbirke podatkov brezplačen?

Da, dostop do portala avstrijskega pravosodja je brezplačen.

Zadnja posodobitev: 26/10/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.