Dedovanje

Nacionalna pravila držav članic o dedovanju se med seboj precej razlikujejo (na primer glede tega, kdo deduje, kaj so deleži in nujni deleži, kako se upravlja zapuščina, kakšen je obseg odgovornosti dedičev za dolgove zapustnika itd.).

Splošne informacije

Velik napredek pri poenostavitvi čezmejnega dedovanja so nova pravila Unije, sprejeta 4. julija 2012, ki državljanom omogočajo lažje urejanje pravnih vprašanj, povezanih z mednarodnim dedovanjem. Ta nova pravila se uporabljajo za zapuščino oseb, ki so umrle 17. avgusta 2015 ali pozneje.

Uredba zagotavlja, da čezmejno zapuščinsko zadevo usklajeno obravnava en sam organ v skladu s pravom ene države članice. Načeloma so za obravnavanje zapuščinskih zadev pristojna sodišča v državi članici, v kateri je zadnje običajno prebivališče državljanov, uporabi pa se pravo te države članice. Vendar lahko državljani izberejo, da se za njihovo dedovanje uporabi pravo države, katere državljani so. Uporaba prava ene države članice s strani enega samega organa v čezmejnih zapuščinskih zadevah preprečuje vzporedne postopke, v katerih lahko pride do nasprotujočih si sodnih odločb. Zagotavlja tudi, da se sodne odločbe, izdane v eni državi članici, priznajo po vsej Uniji, ne da bi bil za to potreben kakršen koli poseben postopek.

Uredba prav tako uvaja evropsko potrdilo o dedovanju. S tem dokumentom, ki ga izda organ, ki obravnava zapuščinsko zadevo, lahko dediči, volilojemniki, izvršitelji oporok in upravitelji zapuščine dokazujejo svoj status ter uveljavljajo pravice in pooblastila v drugih državah članicah. Ko je evropsko potrdilo o dedovanju izdano, se prizna v vseh državah članicah brez kakršnega koli posebnega postopka.

Komisija je 9. decembra 2014 sprejela Izvedbeno uredbo, ki določa obrazce, ki se uporabljajo v skladu z uredbo o dedovanju:

Evropski portal e-pravosodje omogoča spletno izpolnjevanje in pripravo obrazca V v obliki PDF (evropsko potrdilo o dedovanju).

Danska in Irska ne sodelujejo pri izvajanju Uredbe. Zato se bodo za čezmejne zapuščinske postopke v teh dveh državah članicah še naprej uporabljala nacionalna pravila.

Zadeve prava o davku na dediščino so izvzete iz področja uporabe Uredbe.

Več informacij o novih pravilih EU na področju dedovanja boste našli na tem spletišču.

Za podrobnejše informacije o nacionalnem pravu o dedovanju in postopkih v posameznih državah članicah kliknite na zastavico ustrezne države na tej strani. Informativne liste je pripravila Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah (EPM – civilne zadeve) v sodelovanju s Svetom notariatov EU (CNUE).

Na spletišču Successions in Europe (Dedovanje v Evropi), ki ga predlaga CNUE, lahko poiščete odgovore na vprašanja o dedovanju v 22 državah članicah.

Če želite poiskati notarja v državi članici, lahko uporabite iskalnik na strani Najti notarja. To storitev omogoča Evropska komisija v sodelovanju s sodelujočimi notarskimi zbornicami.

Nacionalna pravila držav članic o registraciji oporok se med seboj precej razlikujejo. V nekaterih državah članicah mora oseba, ki napravi oporoko (oporočitelj), oporoko registrirati. V drugih državah članicah je registracija oporoke priporočena ali pa zadeva le določene vrste oporok. Nekaj držav članic registrov oporok sploh nima.

Če želite izvedeti, kako registrirati oporoko v državi članici, ali če želite preveriti, ali je umrli napravil oporoko, so informacije na voljo v treh ali štirih jezikih v informativnih listih za državljane EU in delavce v pravni stroki, ki jih je pripravila evropska mreža združenja registrov oporok (European Network of the Registers of Wills Association – ENRWA). V informativnih listih je za posamezne države članice razloženo, kako registrirati oporoko, podani pa so tudi nasveti o tem, kako poiskati oporoko.

Sorodne povezave

Dedovanje – uradna obvestila držav članic in orodje za iskanje pristojnih sodišč/organov

Vodnik za državljane : poenostavitev mednarodnega dedovanja z zakonodajo EU

EU-ADAPT – EU Adapt je informacijsko orodje, zasnovano za pomoč sodnikom, notarjem in drugim delavcem v pravni stroki, ki obravnavajo čezmejno dedovanje, pri iskanju najbolj enakovrednih stvarnih pravic. Uporabnik lahko v orodje vnese (i) pravo države članice, ki se uporablja za dedovanje (lex successionis), (ii) stvarno pravico, ki obstaja po pravu države članice, ki se uporablja za dedovanje (stvarna pravica), in (iii) pravo države članice, v kateri se stvarna pravica uveljavlja (lex rei sitae). Orodje nato zagotovi smernice in predlaga ustrezno stvarno pravico po pravu države članice, v kateri se pravica uveljavlja.

Rezultati projekta „Nadaljnji razvoj na področju medsebojne povezanosti registrov oporok“, ki se osredotoča na povečevanje učinkovitosti postopkov v čezmejnih zapuščinskih zadevah z elektronskimi sredstvi in ki se pod vodstvom estonskega Ministrstva za pravosodje izvaja v sodelovanju z Evropsko mrežo združenja registrov oporok, Svetom notariatov Evropske unije, estonsko Notarsko zbornico, estonskim centrom za registre in informacijske sisteme ter državami članicami Evropske unije:

Zadnja posodobitev: 22/04/2024

Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.