Kakšen je namen preiskave kaznivega dejanja?

Policija mora začeti preiskavo kaznivega dejanja, če ima razlog za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. O domnevnem kaznivem dejanju jo lahko obvesti žrtev tega dejanja, zanj pa lahko policija izve tudi drugače in mora nato začeti preiskavo (na primer, policija sama ugotovi, da se dogaja kaznivo dejanje).

Katere so faze preiskave?

Namen preiskave kaznivega dejanja je zbrati podatke o storjenem kaznivem dejanju in vpletenih osebah ter dokaze, ki bodo potrebni med presojo obtožb in pozneje med glavno obravnavo. Preiskavo kaznivega dejanja opravi policija, v nekaterih primerih pa tudi finska obmejna policija, vojska ali carinska služba. Za vse organe, ki lahko opravijo preiskavo, se v teh informativnih listih uporablja skupno ime „policija“.

Zaslišanje

Policija vas lahko povabi na policijsko postajo na zaslišanje, lahko pa ga opravi tudi po telefonu. Namen zaslišanja je ugotoviti, ali obstaja razlog za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in da ste storilec vi.

Prijetje

Na vabilo na zaslišanje se morate odzvati. Če se ne, vas lahko policija na zaslišanje privede. Poleg tega ste v tem primeru lahko celo prijeti.

Prva sodna obravnava

Če policija zaprosi za izdajo pripornega naloga za vas, je treba opraviti priporno obravnavo v štirih dneh od vašega pridržanja. Priporno obravnavo opravi sodišče in odloči, ali vas je treba zadržati v priporu ali izpustiti na prostost. Če ste zadržani v priporu, sodišče določi tudi rok, v katerem je treba vložiti obtožnico.

Če policija ne zaprosi za priporni nalog, je lahko prva sodna obravnava v vašem primeru dejansko glavna obravnava pred sodiščem.

Tožilčeva presoja obtožb pred glavno obravnavo

Policija pred glavno obravnavo opravi preiskavo kaznivega dejanja in vključi vse zbrano gradivo v kazenski spis, ta pa se predloži tožilcu. Tožilec nato odloči, ali obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in da ste storilec vi.

Policija mora vas in vašega odvetnika obvestiti o napredovanju preiskave kaznivega dejanja in dokazih, ki jih je odkrila v zvezi z vašo krivdo za kaznivo dejanje. Dokaze zoper svojo krivdo lahko zberete tudi sami ali s pomočjo svojega odvetnika in zahtevate, naj se vključijo v gradivo preiskave kaznivega dejanja.

Pred glavno obravnavo se lahko opravi več zaslišanj, pa tudi več pripornih obravnav.

Moje pravice med preiskavo

Za več informacij o vaših pravicah v posameznih fazah preiskave kliknite na naslednje povezave.

• Zaslišanje (1)
• Prijetje (2)
• Prva sodna obravnava (3)
• Pred glavno obravnavo (4)
• Pritožba zoper ravnanje policije (5)
• Jezikovne pravice (6)

Zaslišanje (1)

Zakaj me želi policija zaslišati?

Če policija sumi, da kaj veste o domnevnem kaznivem dejanju, vas lahko zasliši. Namen zaslišanja je zbrati podatke o domnevnem kaznivem dejanju in storilcu. Tudi če niste osumljenec, vas policija lahko zasliši, ker želi ugotoviti koristi, ki izhajajo iz kaznivega dejanja.

Kaj bom izvedel o svojih pravicah?

Policija vas mora z vlogo, ki jo imate na zaslišanju (žrtev/osumljenec/priča kaznivega dejanja), seznaniti čim prej, najpozneje pa do začetka zaslišanja. Če ste žrtev ali osumljenec kaznivega dejanja, imate praviloma pravico, da je med vašim zaslišanjem navzoč vaš odvetnik. Če ste zaslišani kot osumljenec, vam mora policija povedati tudi, česa ste osumljeni.

Če vas je policija pridržala, ker vas sumi storitve kaznivega dejanja, ali ste bili prijeti ali zadržani v priporu, vas mora nemudoma obvestiti, da imate pravico do odvetnika. Praviloma vam ni treba odgovarjati na vprašanja do prihoda vašega odvetnika, če ga zahtevate. Vendar pa morate zasliševalcu vedno dati pravilne osebne podatke, tudi če vaš odvetnik ni navzoč.

Policija vas mora med zaslišanjem obravnavati mirno in premišljeno. Ne sme vede dajati neresničnih izjav in obljub ali lagati glede posebnih ugodnosti niti ne sme izčrpati zasliševanca, mu groziti ali ga izsiljevati ali uporabljati drugih neprimernih sredstev ali metod, da bi vplivala na njegovo odločnost, spomin, presojo ali svobodo odločanja, da bi pridobila priznanje ali vplivala na njegovo izjavo.

Kaj se bo zgodilo, če ne znam lokalnega jezika?

Če ne znate finskega ali švedskega jezika, vam bo policija zagotovila tolmača, ki vam bo pomagal med zaslišanjem. Več informacij o jezikovnih pravicah lahko najdete v razdelku Jezikovne pravice (6). Nekateri policisti lahko na zaslišanju uporabljajo angleščino. Tolmača vam ni treba plačati. Tolmač mora prevesti vprašanja policije in vaše odgovore.

Na koncu zaslišanja bosta s tolmačem tudi skupaj prebrala zapisnik o zaslišanju, pri čemer boste lahko opozorili, če je policija kaj napačno zapisala. Zelo pomembno je, da s tolmačem natančno preberete zapisnik, ker se lahko njegova vsebina uporabi zoper vas na glavni obravnavi.

Ali lahko uporabim odvetnika?

Praviloma imate med zaslišanjem vedno pravico do odvetnika ne glede na to, ali ste bili prijeti. Do njegovega prihoda vam na splošno ni treba odgovarjati na vprašanja. Če potrebujete tolmača, ga lahko uporabljate tudi za pogovor s svojim odvetnikom.

Če veste, katerega odvetnika želite, lahko zaprosite policijo, naj se obrne nanj. Če ne poznate nobenega, vam ga lahko poišče policija. Policija vam lahko priskrbi tudi seznam odvetnikov, ki se pogosto ukvarjajo s kazenskimi zadevami, ali seznam odvetnikov, včlanjenih v finsko odvetniško zbornico. Odvetnika si lahko nato izberete sami, policija pa se bo obrnila nanj.

Ali moram policiji odgovarjati na vprašanja?

Policiji morate vedno dati pravilne osebne podatke. Na druga vprašanja vam ni treba odgovarjati. Če imate informacije, s katerimi lahko prispevate k razjasnitvi okoliščin kaznivega dejanja in odpravi suma glede vas, je mogoče pametno odgovoriti na vprašanja. Glede odgovarjanja se posvetujte s svojim odvetnikom.

Policija mora upoštevati tudi zakonodajo o času, v katerem je dovoljeno opravljati zaslišanja. Zaslišanja so načeloma prepovedana med 22. in 7. uro. Več informacij o tem, kdaj so dovoljena, najdete tukaj.

Ali policija na meni lahko opravi telesni pregled in mi odvzame prstne odtise?

Če ste osumljeni kaznivega dejanja, vam ima policija pravico odvzeti prstne odtise. Ima tudi pravico opraviti osebno preiskavo – to pomeni, da lahko preveri, kaj imate v oblačilih ali drugače pri sebi –, če ste osumljeni kaznivega dejanja, za katero je najvišja zagrožena kazen vsaj šest mesecev zapora, ali če je domnevno kaznivo dejanje navedeno v oddelku 10 poglavja 5 zakona o prisilnih ukrepih.

Policija ima pravico opraviti telesni pregled, vključno z odvzemom vzorca krvi ali drugimi pregledi telesa, če ste osumljeni kaznivega dejanja, za katero je najvišja zagrožena kazen več kot šest mesecev zapora, ali če je kaznivo dejanje navedeno v oddelku 11 poglavja 5 zakona o prisilnih ukrepih. V praksi se v zvezi z običajnimi kaznivimi dejanji, na primer tatvino, hujšim telesnim napadom in kaznivim dejanjem, povezanim z drogami, lahko opravi telesni pregled; to lahko pomeni, da se odvzame vzorec DNK.

Prijetje (2)

Zakaj me policija lahko prime?

Namen prijetja je zaščititi preiskavo kaznivega dejanja. Policija vas lahko prime, če sumi, da ste storili hujše kaznivo dejanje, za katero je zagrožena najmanj dvoletna zaporna kazen. V tem primeru za vaše prijetje zadošča dovolj verjeten sum, da ste storili kaznivo dejanje.

Če ste osumljeni storitve manjšega kaznivega dejanja, kot je hujši telesni napad ali tatvina, vas policija lahko prime, če ima poleg domnevnega kaznivega dejanja tudi razlog za sum, da bi lahko:

• pobegnili ali se drugače izognili preiskavi,
• ovirali preiskovanje zadeve ali
• storili nova kazniva dejanja.

Poleg tega vas policija lahko prime, če ne ve, kdo ste, in nočete povedati svojega imena ali naslova ali če navedete očitno napačno ime ali naslov. Prime vas lahko tudi, če nimate stalnega prebivališča na Finskem in je verjetno, da boste zapustili državo, da bi se izognili preiskavi, glavni obravnavi ali izvršitvi kazni.

Odločitev o vašem prijetju bo sprejel javni uslužbenec, ki je pristojen za odločanje o prijetju, sodni nalog pa ni potreben. Javni uslužbenci, ki lahko odločajo o prijetju, so višji policijski uradniki, javni tožilec ter višji uradniki carinske službe in obmejne policije. Oddelek 6 poglavja 1 zakona o prisilnih ukrepih vsebuje določbe glede javnih uslužbencev, ki lahko odredijo prijetje.

Kaj bom izvedel o svojem prijetju?

Policija vam mora povedati, zakaj ste bili prijeti, takoj ko ste razglašeni za prijetega ali pridržanega na podlagi naloga za prijetje. Na vašo zahtevo mora o vašem prijetju obvestiti tudi družinskega člana ali drugo bližnjo osebo, razen če bi to lahko oviralo preiskavo.

Ne znam lokalnega jezika. Ali imam pravico do tolmača?

Če ne znate finskega ali švedskega jezika, vam bo policija priskrbela tolmača. Več informacij o svojih jezikovnih pravicah najdete v razdelku Jezikovne pravice (6). Včasih lahko policisti zaslišanje opravijo v angleščini, če vi sami in policisti menite, da je vaše znanje dovolj dobro. Do prihoda tolmača vam ni treba odgovarjati na vprašanja.

Ali se lahko sestanem s svojim odvetnikom?

Če ste prijeti, imate vedno pravico do sestanka s svojim odvetnikom. Zagovornik se vam lahko tudi dodeli, če to zahtevate. Njegove stroške bo poravnala država. Odvetnika si lahko izberete sami, vendar mora imeti diplomo iz prava.

Imate pravico, da policija ni navzoča med vašim pogovorom z odvetnikom. Poslušanje ali snemanje tega pogovora ni dovoljeno. Če potrebujete tolmača, je lahko navzoč tudi, ko se pogovarjate z odvetnikom.

Ali moram policiji odgovarjati na vprašanja?

Na vprašanja policije vam ni treba odgovarjati, dati morate samo svoje osebne podatke. Včasih je v vašem interesu, da odgovorite na vprašanja, ker lahko tako prispevate k razjasnitvi okoliščin in odpravi suma glede vas. Ko bo sodišče odločalo o vaši krivdi, lahko pri tem upošteva, da niste odgovarjali na vprašanja. Vendar pa samo dejstvo, da niste odgovarjali, ni zadosten razlog za obsodbo.

Kaj se lahko zgodi, če izjavim kaj, kar lahko škodi moji zadevi?

Vaša temeljna pravica je, da vam ni treba pomagati, da se vam dokaže krivda. To pomeni, da vam ni treba dajati izjav, ki potrjujejo vašo krivdo.

Če pa se odločite, da boste govorili šele pred sodiščem, morate biti pripravljeni pojasniti, zakaj niste nič rekli že prej. Sodišče ima pravico upoštevati, da ste šele na glavni obravnavi izjavili, da ste bili med kaznivim dejanjem drugje. To lahko škoduje verodostojnosti vašega pričanja.

Če med zaslišanjem izjavite kaj takega, kar se pozneje izkaže za škodljivo v vaši zadevi, se lahko vaše izjave uporabijo zoper vas. Če se vaše izjave na glavni obravnavi razlikujejo od izjav na zaslišanju, morate biti sposobni pojasniti razlike. V nasprotnem primeru lahko sodišče meni, da vaše pričanje ni verodostojno.

Ali se lahko obrnem na družinskega člana?

Imate pravico do stika z bližjimi sorodniki, kot so člani ožje družine, razen če ima policija utemeljen razlog za omejitev vaših stikov. Policija mora tudi takoj obvestiti vašega najbližjega sorodnika o vašem prijetju, razen če bi to lahko oviralo preiskavo.

Sem državljan druge države članice. Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo?

Imate pravico, da se obrnete na svoje veleposlaništvo, razen če ima policija utemeljen razlog za omejitev vaših stikov. Na splošno je veleposlaništvo obveščeno najpozneje takrat, ko policija zaprosi za izdajo pripornega naloga za vas.

Ali mi policija lahko odvzame prstne odtise? Ali lahko evidentira vzorec moje DNK?

Če ste prijeti, vam lahko policija na splošno vedno odvzame prstne odtise in evidentira vašo DNK.

Ali policija lahko na meni opravi osebno preiskavo?

Policija lahko odredi, naj se na vas opravi preiskava. Ta preiskava je lahko osebna preiskava, da se ugotovi, kaj imate v oblačilih ali drugače pri sebi, ali pa telesni pregled, ki vključuje pregled vašega telesa, odvzem vzorca krvi ali druge telesne preglede.

Če je za telesni pregled potrebno strokovno zdravniško znanje, ga lahko opravi samo zdravnik, sicer pa policist ali zdravstveni delavec.

Zakonodaja vsebuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je dovoljen telesni pregled; na primer resnost suma. V praksi lahko policija opravi telesni pregled v zvezi z vsemi običajnimi kaznivimi dejanji (tatvino, hujšim telesnim napadom in kaznivimi dejanji, povezanimi z drogami).

Kaj se bo zgodilo, če sem prijet na podlagi evropskega naloga za prijetje?

Če je druga država članica izdala evropski nalog za vaše prijetje, ste lahko prijeti in zadržani v priporu do izročitve državi, ki je izdala nalog za prijetje. Med priporno obravnavo imate pravico do zagovornika in tolmača. Stroške zanju bo plačala država in vam jih ne bo treba vrniti. Odvetnika si lahko izberete sami, tako kot vedno, kadar ste osumljeni storitve kaznivega dejanja.

Prva sodna obravnava (3)

Zakaj se opravi prva sodna obravnava?

Če policija zaprosi za izdajo pripornega naloga za vas, mora sodišče odločiti o priporu. Če niste bili prijeti in policija ne zaprosi za priporni nalog, bo prva sodna obravnava običajno kar glavna obravnava v zadevi.

Če ste bili prijeti, mora policija za izdajo pripornega naloga za vas zaprositi čim prej, najpozneje pa do 12. ure tretjega dne od vašega prijetja. V nasprotnem primeru vas mora izpustiti. Sodišče mora nemudoma obravnavati prošnjo za izdajo pripornega naloga.

Če ste bili prijeti, je treba prošnjo za izdajo pripornega naloga obravnavati najpozneje v štirih dneh po vašem prijetju. Sodišče bo opravilo priporno obravnavo in odločilo, ali vas je treba zadržati v priporu ali izpustiti na prostost. Sodišče vam lahko namesto zadržanja v priporu odredi tudi prepoved potovanja.

Poleg zadržanja v priporu vam lahko odredi tudi omejitev stikov. To pomeni, da lahko na začetku zadržanja v priporu navežete stik izključno s svojim odvetnikom.

Na Finskem ni sistema varščine, kar pomeni, da na sodišču ni mogoče plačati zneska, ki bi vam omogočil izpustitev na prostost do glavne obravnave.

Ali imam pravico do odvetnika?

Na priporni obravnavi imate pravico do odvetnika. Na vašo zahtevo vam mora biti za zagovornika dodeljen odvetnik, kar pomeni, da bo stroške zanj plačala neposredno država. Pravico se imate tudi zagovarjati sami, vendar je priporočljivo imeti odvetnika, če policija zaprosi za izdajo pripornega naloga. Odvetnika si lahko izberete sami.

Ali imam pravico do tolmača, če ne razumem jezika?

Če ne razumete finskega ali švedskega jezika, vam bo sodišče priskrbelo tolmača, za katerega bo stroške poravnala država. Več informacij o jezikovnih pravicah lahko najdete v razdelku Jezikovne pravice (6). Na obravnavi vam bo tolmač prevedel prošnjo za izdajo pripornega naloga, če je niste z odvetnikom in tolmačem pregledali že pred obravnavo. Na obravnavi bo tolmač po potrebi prevedel vse izjave.

Ali moram govoriti pred sodiščem?

Pred sodiščem vam ni treba govoriti. Če imate odvetnika, se lahko v vašem imenu odzove na prošnjo za izdajo pripornega naloga. Vendar pa imate pravico govoriti sami, če to želite.

Ali moram pred sodiščem dajati druge informacije?

Pred sodiščem – kot tudi drugače med preiskavo kaznivega dejanja – vam ni treba dajati informacij o domnevnem kaznivem dejanju, vendar je pogosto lahko koristno, če jih. Vaš odvetnik vam bo pomagal pri odločitvi, ali bi bilo bolje govoriti in zagotoviti informacije.

Ali bom po obravnavi zadržan v priporu ali izpuščen?

Če bo sodišče odločilo, da obstaja utemeljen razlog za vaše zadržanje v priporu in prepoved potovanja ne zadošča, boste zadržani v priporu. Če nimate stalnega prebivališča na Finskem, prepoved potovanja v praksi ni mogoča.

Če bo sodišče odločilo, da vaše zadržanje v priporu ni utemeljeno, bo odredilo, da vas je treba takoj izpustiti. Na Finskem ni mogoče določiti zneska kot varščino za izpustitev. Po koncu priporne obravnave ste lahko zadržani v priporu, lahko se vam odredi prepoved potovanja ali pa ste izpuščeni na prostost. Tudi če sodišče odloči, da vas je treba zadržati v priporu, ni nujno, da se bo to zgodilo, če bi bilo neustrezno, na primer zaradi vašega zdravstvenega stanja.

Če boste zadržani v priporu, bo sodišče določilo rok, do katerega mora tožilec vložiti obtožbo. Ta rok se lahko na zahtevo tožilca podaljša. Najdaljši rok ni predpisan, vendar ne sme biti daljši, kot je potrebno za končanje preiskave kaznivega dejanja in pripravo obtožbe.

Če se izkaže, da je rok za vložitev obtožbe prekratek, ga lahko sodišče na zahtevo tožilca podaljša. Sodišče mora vam in vašemu odvetniku zaradi te zahteve omogočiti izjavo.

Ali je priporna obravnava javna?

Sodne obravnave so praviloma javne, kar velja tudi za priporne obravnave. Običajno pa bo policija zaradi interesa preiskave zahtevala, naj na priporni obravnavi javnost ne bo navzoča in naj se gradivo v zadevi ne razkrije do presoje obtožb. Končni izid obravnave je vedno javen.

Ali se lahko pritožim, če sodišče odredi moje zadržanje v priporu?

Zoper priporni nalog se lahko pritožite pri pritožbenem sodišču, pritožbeni rok za to pa ni določen. Pritožbeno sodišče bo vašo pritožbo obravnavalo kot nujno zadevo. Obravnave pred pritožbenim sodiščem so praviloma pisne.

Sodišče mora na vašo zahtevo prav tako znova preučiti vaše zadržanje v priporu, tudi če se niste pritožili zoper pripor. Vendar pa mora pripor znova preučiti šele dva tedna po prvi obravnavi. Vaš odvetnik vam bo dal več informacij o okoliščinah, v katerih bi bilo za vas bolje, da zahtevate ponovno preučitev, ki lahko poteka tudi po videopovezavi. V tem primeru bo vzpostavljena videopovezava med vami v zaporu, kjer boste sami ali s svojim odvetnikom, in sodnikom, ki bo na sodišču sam ali z vašim odvetnikom.

Ali lahko pred glavno obravnavo zapustim državo?

Če sodišče na priporni obravnavi odloči, da vas je treba izpustiti, lahko svobodno zapustite državo. Če vam bo sodišče odredilo prepoved potovanja, bo natančno opredelilo vsebino te prepovedi. Če se preiskava zoper vas nadaljuje, vi pa zapustite državo, se po potrebi lahko odredi zadržanje v priporu v vaši odsotnosti; če vas ni mogoče najti, pa se za vas izda evropski nalog za prijetje.

Tožilčeva presoja obtožb pred glavno obravnavo (4)

Kaj se bo dogajalo pred glavno obravnavo?

Policija bo opravila preiskavo kaznivega dejanja in po koncu tožilcu poslala kazenski spis. Če vam je bil dodeljen zagovornik, bo kazenski spis poslan tudi njemu.

Vi in vaš odvetnik imate pravico zahtevati dodatno preiskavo, če menite, da preiskava v kakršnem koli smislu ni popolna. Upravičeni ste do prejema izvoda kazenskega spisa. Če vam ni bil dodeljen zagovornik, preiskovalno gradivo ne bo samodejno poslano vam ali vašemu odvetniku.

Tožilec se nato odloči, ali bo vložil obtožbo. Če jo bo, boste prejeli izvod poziva na sodišče, poleg tega pa boste pozvani na glavno obravnavo. V pozivu na sodišče so navedeni vse obtožbe in dokazi ter priče, ki jih bo tožilec pozval, da bi dokazal vašo krivdo onkraj razumnega dvoma.

Pravico imate, da tudi sami predlagate priče ali dokaze. Na splošno je bolje, da policija zasliši priče med preiskavo kaznivega dejanja pred začetkom sodne obravnave. Vprašajte svojega odvetnika, kaj morate storiti, če želite predlagati pričo, ki je tožilec ni navedel.

Ali bo vedno opravljena glavna obravnava?

Če bo tožilec ugotovil, da ni verjetnega razloga za vašo krivdo, se bo odločil odstopiti od obtožb (ne bo vložil obtožbe), in zadeva se bo tukaj običajno ustavila. Če se bo to zgodilo in boste takrat v priporu, boste takoj izpuščeni.

Tožilec se lahko odloči, da bo odstopil od obtožb, tudi če meni, da ste krivi. V tem primeru se mu glavna obravnava ne zdi potrebna. Tako se lahko odloči, ker gre za prekršek ali ker ste zelo mladi. Če menite, da niste krivi za kaznivo dejanje, čeprav po mnenju tožilca ste, imate pravico zadevo predložiti sodišču v odločanje.

Tudi žrtev kaznivega dejanja ima pravico do vložitve obtožbe, če se je tožilec odločil odstopiti od obtožb zoper vas.

Nekatera manjša kazniva dejanja se lahko obravnavajo tudi po pisnem postopku, kar pomeni, da glavne obravnave ne bo. Pisni postopek se lahko opravi, če ste na primer priznali krivdo in soglašate s postopkom.

Ali lahko priznam krivdo pred glavno obravnavo?

Krivdo za kaznivo dejanje lahko priznate policiji. Vaša zadeva lahko vseeno napreduje do glavne obravnave, če tožilec vloži obtožbo in pisni postopek ni mogoč. Če priznate krivdo in pomagate pri preiskavi kaznivega dejanja, lahko včasih dobite milejšo kazen, vendar je to odvisno od odločitve sodišča.

Priznanje ne vpliva na vašo pravico do pritožbe, lahko pa ga tudi kadar koli prekličete. Vendar pa lahko sodišče priznanje upošteva pri presoji vaše krivde, tudi če ga prekličete.

Ali se vsebina obtožb lahko pred glavno obravnavo spremeni?

Glede na potek preiskave se vsebina obtožb med preiskavo kaznivega dejanja lahko spremeni. Tožilec vas lahko obtoži drugega kaznivega dejanja, kot ste ga osumljeni, če so bili glavni elementi kaznivega dejanja ugotovljeni med preiskavo kaznivega dejanja (na primer, policija vas je osumila umora, tožilec pa vas obtoži uboja). Tožilec lahko obtožbam doda podrobnosti tudi po njihovi vložitvi.

Ali sem lahko obtožen za kaznivo dejanje, za katero sem bil že obtožen v drugi državi članici?

Za kaznivo dejanje, za katero ste že bili obtoženi v drugi državi članici, vas praviloma ni mogoče obtožiti. Vendar mora biti sodba, ki je bila izdana v drugi državi članici, pravnomočna, izpolnjen pa mora biti tudi eden od naslednjih pogojev:

• obtožbe so bile zavrnjene,
• spoznani ste bili za krivega, vendar niste bili obsojeni na kazen,
• kazen je bila izvršena ali se izvršuje ali
• kazen je zastarala v skladu z zakonodajo države, v kateri je bila izrečena.

Če menite, da ste obtoženi za kaznivo dejanje, za katero ste že bili obtoženi v drugi državi članici, se o tem nujno posvetujte s svojim odvetnikom.

Pritožba zoper ravnanje policije (5)

Menim, da je policija z mano ravnala neprimerno. Komu se lahko pritožim?

Če menite, da je policist pri opravljanju svojih nalog z vami ravnal neprimerno, lahko vložite upravno pritožbo. V zvezi z njegovim ravnanjem bo sprožena preiskava.

Upravna pritožba se predloži višjemu policijskemu uradniku ali najvišjemu varuhu prava. Najvišja varuha prava sta kancler za pravosodje in parlamentarni varuh človekovih pravic. Pritožba mora biti pisna, njena oblika pa ni predpisana.

Če sumite, da je policist storil kaznivo dejanje, ga lahko prijavite. Policija mora vedno sprejeti prijavo na podlagi vaših informacij. Če je policist osumljen storitve kaznivega dejanja, mora tožilec vedno sprožiti preiskavo. V tem primeru je tožilec edina pristojna oseba, ki odloči, ali obstaja sum o storitvi kaznivega dejanja in ali je treba opraviti preiskavo kaznivega dejanja. Policija mora nemudoma poslati izvod prijave kaznivega dejanja pristojnemu tožilcu, da se lahko imenuje pristojni preiskovalec. Imate tudi pravico izvedeti, ali je bila sprožena preiskava kaznivega dejanja in kako napreduje.

Če policija z vami ravna neprimerno, se o tem, kaj storiti, nujno posvetujte s svojim odvetnikom.

Jezikovne pravice (6)

Če ste osumljeni kaznivega dejanja, imate pravico, da v vseh fazah kazenskega postopka uporabljate finski ali švedski jezik. Če teh jezikov ne znate, vam bo na zaslišanju in glavni obravnavi na voljo tolmač. Pravico do tolmača imate tudi med posvetovanjem z odvetnikom v zvezi z zaslišanji. Tolmača vam ne bo treba plačati.

Nekateri policisti lahko med zaslišanjem govorijo angleško; izjemoma morda znajo tudi druge jezike. Če menite, da vas pri sporazumevanju s policistom ovira znanje jezika, imate pravico zahtevati tolmača. Zelo pomembno je, da razumete vsebino zaslišanja, da lahko v svojem imenu podpišete zapisnik o zaslišanju.

Organom ni treba prevesti vsega gradiva, zbranega med preiskavo kaznivega dejanja, v jezik, ki ga razumete. Gradivo preiskave kaznivega dejanja se navadno ne prevaja. Zato je pomembno imeti odvetnika, ki razume jezik, ki se uporablja v preiskavi kaznivega dejanja. Zagotovljen vam bo pisni ali ustni prevod poziva na sodišče.

Sorodne povezave

Pravosodni sistem

Ministrstvo za pravosodje

Zakon o preiskavah kaznivih dejanj v švedščini

Zakon o kazenskem postopku

Zakon o kazenskem postopku v švedščini (neuradni prevod)

Zakon o prisilnih ukrepih v švedščini

Policijahttps://www.poliisi.fi/en

Zakon o priporu v švedščini

Zakon o izročitvi zaradi kaznivega dejanja med Finsko in državami članicami Evropske unije

Zakon o izročitvi v švedščini (neuradni prevod)

Več informacij o prisilnih ukrepih

Več informacij o prisilnih ukrepih v švedščini

Kako se pritožiti zaradi ravnanja policije

Kako se pritožiti zaradi ravnanja policije (v švedščini)

Brošura o zakonu o jezikih v švedščini