Pravice žrtev – po državah

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Kaznivo dejanje lahko prijavite policiji, tako da pokličete na številko 114 14 (+46 771141400 zunaj Švedske) ali se zglasite na policijski postaji. Kaznivo dejanje lahko prijavite tudi prek interneta, in sicer v primeru vloma, goljufije v zvezi s plačilno kartico, kraje ali izgube (vendar ne vašega potnega lista ali osebne izkaznice). Če imate zaščiteno identiteto, ne bi smeli prijaviti kaznivega dejanja prek interneta. V nujnem primeru ali med kaznivim dejanjem pokličite 112 za pomoč v sili. Povezava do e-prijave.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Ko kaznivo dejanje prijavite policiji, bo vaši zadevi dodeljena številka, dobili pa boste tudi kontaktne podatke, ki jih potrebujete za pridobitev informacij o vaši zadevi. Sicer pa lahko vprašate na policiji, kaj se dogaja z vašo zadevo, tako da jih pokličete po telefonu, pošljete e-sporočilo na vašo lokalno policijsko postajo ali obiščete najbližjo policijsko postajo. Če želite govoriti s policistom, ki je odgovoren za vašo zadevo, lahko uporabite nacionalno telefonsko številko policije 114 14. Na centrali vas bodo povezali s policistom, ki je odgovoren za vašo zadevo.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Pri nekaterih vrstah kaznivih dejanj so žrtve upravičene do pravnega zastopanja, znanega kot „svetovanje oškodovancu“ (målsägandebiträde). To se nanaša zlasti na spolna kazniva dejanja in nasilje v družini, vendar tudi na druga kazniva dejanja, kadar obstaja posebna potreba. Zastopnik se lahko imenuje takoj po začetku (predhodne) preiskave, pomoč pa je za vas brezplačna. Če menite, da potrebujete pravnega zastopnika, bi se morali o tem čim prej pogovoriti z državnim tožilcem (åklagare) ali policistom, odgovornim za predhodno preiskavo. Zahtevek lahko vložite tudi neposredno pri okrožnem sodišču (tingsrätt). Okrožno sodišče bo odločilo, ali ste upravičeni do zastopanja, in imenovalo svetovalca. Predlagate lahko, katerega želite imeti. Naloga svetovalca, ki je običajno odvetnik, je, da ščiti vaše interese ter zagotavlja podporo in pomoč med predhodno preiskavo in sojenjem. Svetovalec je zavezan molčečnosti ter vam lahko pomaga zagovarjati vašo zadevo in vložiti odškodninski zahtevek. Ta naloga se konča po sodnem postopku, pomoč pri izterjavi odškodnine ali pridobitvi drugega nadomestila pa nista del naloge „svetovanja oškodovancu“.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Če prejmete vabilo policije ali državnega tožilca, ste upravičeni do povračila stroškov za prihod na zaslišanje. To lahko vključuje stroške potovanja in nastanitve, nadomestilo za izgubo dohodka ali druge finančne izgube. Vendar je nadomestilo za izgubljeni dohodek omejeno na določen znesek. Za tovrstno povračilo se obrnite na policijo.

Če prejmete vabilo policije ali državnega tožilca, ste upravičeni do povračila stroškov za prihod na zaslišanje. Predsednik sodišča vas bo včasih po koncu zaslišanja vprašal, ali zahtevate nadomestilo. Vendar se zadeva v zvezi s plačilom običajno obravnava po sojenju v sprejemnem prostoru sodišča. Takrat lahko zahtevate povračilo in tudi izveste, kakšen znesek boste prejeli. Plačilo se izvede neposredno v sprejemnem prostoru. Visoki stroški so lahko predmet odloga plačila; za več informacij se obrnite na sodišče.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Če je vaša zadeva zaključena in niste zadovoljni z odločitvijo, lahko zahtevate, da zadevo prouči državni tožilec. Obrnite se na policijo, ki bo na vašo zahtevo zadevo predala tožilcu. Če niste zadovoljni z odločitvijo državnega tožilca, lahko pri najbližjem višjem tožilcu zaprosite za ponovno sojenje (överprövning).

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

Da, običajno morate biti vključeni v sodni postopek, saj so vaši dokazi pomembni, da lahko sodišče odloči o zadevi.

Kakšen je moj uradni položaj v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem: žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Po švedski zakonodaji ste med predhodno preiskavo in sojenjem opredeljeni kot oškodovanec (målsägande). Dokler državni tožilec ne začne postopka, ne morete biti stranka v zadevi. Stranka v zadevi ste lahko:

• če je tožilec začel postopek;
• če ste vložili odškodninski zahtevek in/ali
• če pomagate pri kazenskem pregonu.

Pri kazenskem pregonu lahko pomagate kadar koli med sojenjem; nato boste imeli skoraj enak položaj v postopku kot tožilec in boste lahko, na primer, sodišču predložili lastne dokaze. Vendar vam ni treba dokazati ničesar v zvezi s kaznivim dejanjem.

Če je tožilec opustil ali umaknil splošno obtožnico, lahko na lastno pobudo vložite posamezne obtožnice ali določeno obtožnico. Nato morate sodišču dokazati, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Če niste stranka v zadevi, boste uradno obveščeni o datumu in času sojenja. Vendar boste obveščeni le, če ste to zahtevali med predhodno preiskavo. Če ste stranka v zadevi, imate pravico, da ste navzoči ves čas sojenja, tudi če je postopek zaprt za javnost.

Prejmete lahko vabilo za nastop pred sodiščem, če je tožilec zahteval, da se vas zasliši, ali če ste vložili odškodninski zahtevek. Prejeli boste vabilo z datumom in časom, ko se morate zglasiti pred sodiščem, ter podrobnostmi glede sprejemljivih razlogov, da se ne zglasite. Če ste bolni ali imate drug sprejemljiv razlog, da se ne zglasite pred sodiščem, morate sodišče o tem obvestiti čim prej pred postopkom. Sodišče vam bo nato sporočilo, ali je vaša navzočnost potrebna ali ne. Če se ne zglasite pred sodiščem in nimate veljavnega razloga, tvegate globo.

Med sodnim postopkom imate pravico uveljaviti odškodninske zahtevke. To pravico imate le, če ste oškodovanec. Zaslišala vas bosta tudi tožilec in obtoženec (ali njegov odvetnik). Zaslišani ne boste pod prisego. Če ste stranka v postopku, lahko vi in vaš svetovalec zaslišita obtoženca, priče in izvedence. Ob koncu sojenja boste imeli tudi možnost, da za zaključek nekaj poveste.

Če prejmete vabilo policije ali državnega tožilca, ste upravičeni do povračila stroškov za prihod na zaslišanje. Vrste stroškov, ki se lahko povrnejo, so stroški potovanja in nastanitve ter izguba dohodka (do 700 SEK na dan).

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Da, tožilec vas bo med sojenjem verjetno želel zaslišati. Vendar oškodovanec ne more nastopiti kot priča. To pomeni, da ne boste govorili pod prisego. Če ste stranka v zadevi, imate pravico, da med sojenjem predložite dokaze.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Če sta stranka v zadevi, imate pravico, da ste na različne načine obveščeni o sodnem postopku in o tem, kaj se dogaja z vašo zadevo. V švedščini se to imenuje „partsinsyn“. Če ste oškodovanec, vendar niste stranka v zadevi, nimate enake pravice do obveščenosti o postopku.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Če ste stranka v zadevi, imate pravico, da ste na različne načine obveščeni o sodnem postopku in o tem, kaj se dogaja z vašo zadevo. V švedščini se to imenuje „partsinsyn“, namenjeno pa je izpolnitvi potrebe po informacijah za nadaljevanje postopka v tožbi ali sojenju. To bi lahko na primer pomenilo, da bi lahko imeli na zahtevo ali na pobudo sodišča dostop do dokumentov ali drugega gradiva v zadevi. Sodišče ima tudi „dolžnost obveščanja“, kar pomeni, da mora na lastno pobudo zagotoviti, da je stranki omogočen dostop do dokumentov ali drugega preiskovalnega gradiva, ki ga v zadevi predloži nekdo drug in ne sama stranka. Stranka lahko na gradivo sodišča poda tudi pripombe.

Če ste oškodovanec, vendar niste stranka v zadevi, nimate enake pravice do obveščenosti o postopku.