Nacionalna sodišča
Vsi javni organi morajo spoštovati temeljne pravice. Vsak posameznik, ki meni, da so njegove temeljne pravice kršene, lahko uporabi pravna sredstva.
Če meni, da posamezna pravna določba, ki vpliva nanj, krši nemško ustavo (Grundgesetz), lahko predloži zadevo specializiranemu sodišču. Če se specializirano sodišče z njegovim stališčem strinja, bo zadevno zakonodajno določbo s postopkom konkretne sodne presoje predložilo v odločanje zveznemu ustavnemu sodišču (Bundesverfassungsgericht). Če specializirano sodišče po tem, ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva, odločbe ne upošteva, se lahko pri zveznem ustavnem sodišču vloži ustavna pritožba.
V primerih, v katerih se s spornim zakonom ali pravno določbo izvaja pravo EU, lahko posameznik ob sklicevanju na kršitev Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zadevo predloži specializiranemu sodišču. Specializirano sodišče mora vsako vprašanje v zvezi s tem predložiti Sodišču Evropske unije (člen 267 PDEU). Če tega ne stori, je to mogoče izpodbijati pri zveznem ustavnem sodišču z ustavno pritožbo (Verfassungsbeschwerde) zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja, ki jo določa drugi stavek člena 101(1) ustave. Zvezno ustavno sodišče uporablja Listino Evropske unije o temeljnih pravicah kot neposredni standard pri proučevanju ustavnih pritožb v zvezi z zadevami, določenimi v pravu EU.
Zoper odločbe zveznega ustavnega sodišča se ni mogoče pritožiti in so zavezujoče za vse ostale državne organe.
Nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht)
Zvezno ustavno sodišče velja za varuha ustave. Med njegove naloge spadajo zavezujoče razlage ustave in zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic. Zvezno sodišče je neodvisen ustavni organ, ki deluje samostojno in neodvisno od vseh drugih ustavnih organov.
V skladu (med drugim) s členom 93(1)(4)(a) ustave zvezno ustavno sodišče odloča o ustavnih pritožbah, ki jih lahko vloži vsaka fizična ali pravna oseba zaradi domnevne kršitve nemškega javnega organa ene od njenih temeljnih pravic (glej člene 1–19 ustave) ali pravic, enakovrednih temeljnim pravicam (člen 20(4), člen 33, člen 38, člen 101 in člen 104 ustave).
Pri ustavni pritožbi ne gre za podaljšanje postopkov, ki so potekali pred nižjestopenjskimi specializiranimi sodišči, temveč za izredno pravno sredstvo, pri katerem se presoja le kršitev konkretno ustavnega prava. Podrobne informacije so navedene v členu 93(1)4a in 4b ustave in v členu 90 in naslednjih zakona o zveznem ustavnem sodišču (Bundesverfassungsgerichtsgesetz).
Informacije o ustavni pritožbi, zlasti informacije, ki jih mora vsebovati, so povzete vinformativnem listu zveznega ustavnega sodišča.
Kontaktni podatki zveznega ustavnega sodišča:
poštni predal 1771
76006 Karlsruhe
Tel.: (+49)(0)721 9101 - 0
Faks: (+49)(0)721 9101 - 382
Spletišče: https://www.bundesverfassungsgericht.de/DE/Homepage/homepage_node.html
Nacionalne institucije za človekove pravice
Nemški inštitut za človekove pravice (Deutsches Institut für Menschenrechte)
Nemški inštitut za človekove pravice je neodvisna nemška nacionalna institucija za človekove pravice (člen 1 zakona o nemškem inštitutu za človekove pravice). Zavzema se za to, da Nemčija spoštuje in spodbuja človekove pravice na nacionalni ravni in v svojih mednarodnih odnosih. Inštitut prav tako spodbuja in spremlja izvajanje Konvencije ZN o pravicah invalidov in Konvencije ZN o otrokovih pravicah, za te namene pa je vzpostavil mehanizme za spremljanje.
Inštitut je zavezan izključno človekovim pravicam in je politično neodvisen. Zakon o pravnem položaju in pooblastilih iz leta 2015 nemškega inštituta za človekove pravice (Gesetz über die Rechtsstellung und Aufgaben des Deutschen Instituts für Menschenrechte) ureja pravni položaj, naloge in financiranje inštituta. Inštitut je organiziran kot neprofitno združenje, svoja sredstva pa prejema od nemškega spodnjega doma (Bundestag) in tudi zunanjih virov financiranja za posamezne projekte.
Inštitut ni pooblaščen za obravnavanje zahtevkov posameznikov, ki so jim bile kršene človekove pravice. Vendar pa po svojih najboljših močeh zagotavlja informacije o ustreznih svetovalnih službah.
Kontaktni podatki nemškega inštituta za človekove pravice:
Zimmerstraße 26/27
10969 Berlin
Tel.: (+49)(0)30 259 359 - 0
Faks: (+49)(0)30 259 359 - 59
E-pošta: info@institut-fuer-menschenrechte.de
Spletišče: https://www.institut-fuer-menschenrechte.de/
Specializirani organi za varstvo človekovih pravic
Zvezna protidiskriminacijska agencija (Antidiskriminierungsstelle des Bundes)
Zvezna protidiskriminacijska agencija, ki ima svoj sedež pri zveznem ministrstvu za družino, starejše občane, ženske in mladino, je neodvisna informacijska točka za diskriminirane osebe. Njene naloge so določene v splošnem zakonu o enakem obravnavanju (Allgemeines Gleichbehandlungsgesetz – AGG). Protidiskriminacijska agencija je informacijska točka za vse osebe, ki menijo, da so bile diskriminirane na podlagi rase, narodnosti, spola, veroizpovedi ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne identitete.
Zakonsko predpisane naloge protidiskriminacijske agencije:
- zagotavljanje informacij, nasvetov in na zahtevo pomoči pri mirnem reševanju sporov med strankami, po potrebi z napotitvami na lokalna protidiskriminacijska svetovalna središča;
- odnosi z javnostmi;
- ukrepi za preprečevanje diskriminacije;
- izvajanje znanstvenih raziskav;
- redna predložitev poročil nemškemu Bundestagu, skupaj s priporočili za odpravo in preprečevanje diskriminacije.
Osebe, ki menijo, da so bile diskriminirane, ali ki imajo vprašanja o AGG, se lahko obrnejo na protidiskriminacijsko agencijo po telefonu, e-pošti ali pošti ali prek elektronskega kontaktnega obrazca. Napotki za podjetja so na voljo na spletiščuhttp://www.antidiskriminierungsstelle.de/, ki vsebuje odgovore na osnovna vprašanja o izvajanju AGG v podjetjih.
Kontaktni podatki protidiskriminacijske agencije:
Glinkastraße 24
10117 Berlin
Tel.: (+49)(0)30 18 555 - 1855
Elektronski poštni naslov za svetovalne storitve: beratung@ads.bund.de
Elektronski poštni naslov za splošne poizvedbe: poststelle@ads.bund.de
Spletišče: http://www.antidiskriminierungsstelle.de/
Zvezni pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (Der Bundesbeauftragte für den Datenschutz und die Informationsfreiheit – BfDI)
Zvezni pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (BfDI) je samostojni in neodvisni nadzorni organ za varstvo podatkov na zvezni ravni. Naloge BfDI so določene v členu 57 splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) in členu 14 zveznega zakona o varstvu podatkov (Bundesdatenschutzgesetz – BDSG). Njegove glavne naloge so:
- spremljanje in uveljavljanje GDPR, BDSG in drugih določb, povezanih z varstvom podatkov;
- ozaveščanje in izobraževanje javnosti o tveganjih, pravilih, jamstvih in pravicah v zvezi z obdelavo osebnih podatkov;
- svetovanje nemškemu Bundestagu in zgornjemu domu (Bundesrat), zvezni vladi ter drugim institucijam in odborom glede zakonodajnih in upravnih ukrepov za varstvo podatkov;
- svetovanje upravljavcem podatkov in njihovo ozaveščanje na področju njihove pristojnosti v zvezi z njihovimi obveznostmi, ki izhajajo iz GDPR, BDSG in drugih določb o varstvu podatkov;
- obravnavanje pritožb posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali pritožb združenj za varstvo podatkov;
- sodelovanje z drugimi nadzornimi organi v Nemčiji in Evropi, izmenjava informacij in zagotavljanje medsebojne pomoči;
- izvajanje preiskav in nadzora;
- prispevek k delu Evropskega odbora za varstvo podatkov.
BfDI lahko izdaja tudi mnenja za nemški Bundestag ali katerega koli od njegovih odborov, Bundesrat, zvezno vlado, druge organe in agencije ter javnost. Na zahtevo nemškega Bundestaga, enega od njegovih odborov ali zvezne vlade BfDI proučuje tudi vse informacije o postopkih, povezanih z varstvom podatkov, ki jih izvajajo javni organi zvezne vlade.
V skladu s členom 77 GDPR ali – na področju uporabe direktive o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj – členom 60 BDSG ima vsak posameznik pravico vložiti pritožbo pri BfDI, če meni, da je organ, ki ga nadzira BfDI, kršil njegove pravice.
Kontaktni podatki zveznega pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja:
Graurheindorferstraße 153
53117 Bonn
Tel.: (+49)(0)228 997799 - 0
Faks: (+49)(0)228 997799 - 5550
E-pošta: poststelle@bfdi.bund.de
Spletišče: http://www.bfdi.bund.de
Za navezovanje stika z BfDI, vlaganje pritožb in prijave kršitev varstva osebnih podatkov se lahko uporabijo tudi spletni obrazci.
Poleg tega so kontaktni podatki pooblaščenih oseb za varstvo podatkov na ravni dežel (Länder) za javno in nejavno področje, radiodifuzijskih hiš, cerkva ter pooblaščenih oseb za varstvo podatkov v Evropi in drugod na voljo na spletiščuBFDI.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.