Izvirna jezikovna različica te strani angleščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Nacionalna sodišča in drugi izvensodni organi

Malta

Vsebino zagotavlja
Malta

Državna sodišča

Varuh človekovih pravic

Specializirani organi za varstvo človekovih pravic

Drugo

Državna sodišča

Naslov

First Hall Civil Court (Constitutional Jurisdiction)

Constitutional Court

Courts of Justice

Republic Street,

Valletta

Malta

Kratka razlaga vrste zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Vsaka oseba, ki trdi, da je bila v zvezi z njo kršena, da je kršena ali da bo verjetno kršena katera koli od določb iz členov 33 do 45 ustave (temeljne človekove pravice), ali katera koli druga oseba, ki jo lahko prvi senat civilnega sodišča na Malti imenuje na zahtevo katere koli osebe, ki zatrjuje tako kršitev, lahko brez vpliva na kakršno koli drugo pravno sredstvo, ki se lahko v skladu z zakonom vloži v zvezi z enako zadevo, pri prvem senatu civilnega sodišča vloži tožbo.

Tožbo zaradi kršitve človekovih pravic lahko vloži samo oseba, ki je v pravnem smislu neposredno prizadeta. To je temeljna zahteva.

Poudariti je treba, da mora posameznik pred vložitvijo tožbe pri prvem senatu civilnega sodišča v njegovi ustavni pristojnosti najprej izčrpati vsa razpoložljiva pravna sredstva, tj. druga ustrezna pravna sredstva.

Če torej posameznik meni, da so bile njegove temeljne človekove pravice kršene, mora najprej izčrpati razpoložljiva pravna sredstva. Če s to prvo možnostjo ne uspe, potem lahko vloži tožbo pri prvem senatu civilnega sodišča (ustavna pristojnost). Ko prvi senat civilnega sodišča izda sodbo, se lahko katera koli stranka pritoži pri ustavnem sodišču. Ustavno sodišče je torej sodišče druge stopnje. Samo če posameznik s svojo zadevo ne uspe pri ustavnem sodišču ali se še vedno ne strinja ali ni zadovoljen s sodbo ustavnega sodišča, lahko zadevo predloži Evropskemu sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

Kratka razlaga postopka, ki sledi vložitvi zahtevka

Magistratno sodišče, ki mu je predloženo ustavno vprašanje, preuči, ali je to nepomembno ali provokativno. Če sodišče odloči, da je nepomembno ali provokativno, se zoper to odločitev ni mogoče pritožiti. Če pa magistratno sodišče po drugi strani odloči, da vprašanje ni nepomembno ali provokativno, zadevo predloži prvemu senatu civilnega sodišča (ustavna pristojnost). Če oseba meni, da je bila s sodbo prvega senata civilnega sodišča (ustavna pristojnost) oškodovana, se ima pravico pritožiti pri ustavnem sodišču. Po sodbi ustavnega sodišča pa se zadeva vrne v razsojanje magistratnemu sodišču.

V tožbah, vloženih pri prvem senatu civilnega sodišča, morajo biti jasno in jedrnato navedena dejstva, na katerih temelji pritožba, ter določba ali določbe ustave, ki naj bi bile kršene.

V tožbi mora biti tudi podrobno navedena odškodnina, ki jo zahteva tožeča stranka, pri čemer je sodišče pristojno, da v primeru dopustnosti tožbe določi kakršno koli drugo odškodnino v njegovi pristojnosti, ki je po njegovem mnenju primernejša.

Pritožbeni postopek

V zadevah, predloženih prvemu senatu civilnega sodišča, se tožba toženi ali nasprotni stranki vroči nemudoma. Sodišče pa datum za obravnavo določi v osmih delovnih dneh od datuma vložitve tožbe ali od vložitve odgovora na tožbo tožene stranke v za to določenem roku ali, če tak odgovor ni vložen, od datuma izteka takega roka.

Pritožba se vloži v osmih delovnih dneh od datuma odločbe, zoper katero je vložena pritožba, nasprotna stranka v pritožbi pa lahko pisni odgovor vloži v šestih delovnih dneh od datuma vročitve.

Sodišče, ki izda odločbo, zoper katero se lahko pri ustavnem sodišču vloži pritožba, lahko v nujnih zadevah na zahtevo, tudi ustno, katere koli od strank takoj po izdaji take odločbe skrajša rok za vložitev pritožbe ali za vložitev odgovora. Če nobena od strank take zahteve ne izrazi takoj po izreku sodbe, lahko katera koli od strank tako zahtevo vloži pisno. V takem primeru bo sodišče, ki je izdalo odločbo, po kratkem zaslišanju strank, če meni, da je to potrebno, izdalo ustrezen sklep.

Ko je za zadevo določen datum obravnave, sodišče zagotovi, da bo zadevo obravnavalo v skladu z učinkovitim izvajanjem sodne oblasti in jo hitro rešilo, pri čemer bodo obravnave potekale na zaporedne dneve ali, če to ne bo mogoče, na datume, ki so čim bližje drug drugemu.

Za ustavne zadeve in zadeve, vložene na podlagi Evropske konvencije, ter zadeve, ki jih je treba obravnavati nujno, se obravnava določi za popoldan, kadar je to potrebno, da se ne poseže v vnaprej načrtovani razpored dela sodišča. Obravnave potekajo na zaporedne dneve, dokler obravnava zadeve ni končana in v zvezi z njo ni izdana sodba.

Kratka razlaga možnih izidov postopka

Od leta 1987 ima vsaka oseba na Malti, ki se po koncu postopka pred prvim senatom civilnega sodišča in ustavnim sodiščem Malte še vedno ne strinja s sodbo ustavnega sodišča ali z njo ni zadovoljna, pravico svojo zadevo predložiti Evropskemu sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

Medtem ko se lahko pri ustavnem sodišču pritoži bodisi posameznik bodisi država, lahko svojo zadevo Evropskemu sodišču za človekove pravice predloži samo posameznik (pravica posameznika do pravnega sredstva). Država torej zadeve ne more predložiti Evropskemu sodišču za človekove pravice.

Varuh človekovih pravic

Naslov

Office of the Ombudsman

11, St Paul’s Street,

Valletta VLT 1210

Malta

Kratka razlaga vrste zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Institucija parlamentarnega varuha človekovih pravic temelji na zamisli varstva pravic posameznikov in potrebi po pravnem nadzoru organov, ki so jim podeljena javna pooblastila. Izkazala se je za pomembno orodje za razvoj pravil o delovanju uprave, pa tudi za razvoj enotne in pravilne uporabe prava. Ker je varuh človekovih pravic uslužbenec parlamenta, dopolnjuje parlamentarno delo in spremlja delovanje uprave. Tako institucija varuha človekovih pravic tudi krepi parlamentarno institucijo in utrjuje demokratični postopek, na podlagi katerega parlament nadzoruje upravo.

Varuh človekovih pravic preiskuje pritožbe državljanov, ki menijo, da so bile zaradi nepravilnosti pri upravljanju, ki so nastale zaradi nenamernega ali namernega napačnega ravnanja izvršilne oblasti ali zaradi neprimernega, nerazumnega ali neustreznega ravnanja zadevnih javnih organov, kršene njihove ekonomske, socialne in kulturne pravice.

Take pritožbe vključujejo:

  • neupravičeno in izogibljivo zamudo pri sprejemanju odločitev, odgovorih na korespondenco ter odobritvi pravic državljanom;
  • nepravično uporabo pravil in postopkov ter neupoštevanje pravilnih postopkov;
  • upravno vedenje in prakse, ki niso v skladu z načinom ravnanja javnih organov v podobnih okoliščinah v preteklosti;
  • zavrnitev dostopa do informacij, ki so v neposrednem interesu državljanov, in zavrnitev zagotovitve ustreznih informacij;
  • različno obravnavanje državljanov v enakem položaju;
  • pomanjkanje spoštljivosti javnih uradnikov do državljanov;
  • napake pri obravnavanju zadev državljanov;
  • togo in neprožno uporabo pravil in postopkov, ki vodi do nepravičnosti;
  • neobvestitev oseb o tem, katera pravna sredstva so jim na voljo in kako se lahko pritožijo zoper odločbe, s katerimi so oškodovani njihovi interesi;
  • opustitev poprave škode, ki jo je državljanom povzročil javni organ, in nepripravljenost za predloge za zagotovitev ustrezne poprave škode, kot so opravičila, pojasnila in plačilo nadomestila ex gratia, tudi če ustrezne pravne določbe ne obstajajo;
  • neizpolnjevanje obveznosti javnih organov, da svoje ukrepe in odločitve obrazložijo osebam, na katere se ti neposredno nanašajo;
  • neizpolnjevanje obveznosti poštenega in neodvisnega ravnanja ter opustitve pristranskosti, predsodkov in prednostnega obravnavanja iz kakršnega koli razloga.

Kratka razlaga postopka, ki sledi vložitvi zahtevka

Ko varuh človekovih pravic prejme pritožbo, mora najprej ugotoviti, ali je dopustna. Če je nedopustna, bo pritožnik obveščen, da varuh človekovih pravic ne bo obravnaval zadeve. Če pa je pritožba po drugi strani dopustna, bodo v zadevi opravljene preiskave, da se ugotovi, ali so se nepravilnosti pri upravljanju dejansko zgodile.

Urad bo potrdilo o prejemu pritožbe poslal v 48 urah in pritožnike obvestil o preiskovalnem uradniku, ki bo varuhu človekovih pravic pomagal pri obravnavi njihove zadeve in s katerim se bodo lahko sestali zaradi posvetovanja. V potrdilu o prejemu bodo navedene tudi informacije o ukrepih, ki jih je treba izvesti za obravnavo pritožbe.

Povprečen rok za preiskavo pritožbe je od 50 do 60 delovnih dni.

Varuh človekovih pravic v dopustnih zadevah za ugotovitev dejstev najprej preuči okoliščine, ki so privedle do pritožbe.

Varuh človekovih pravic o tem, da namerava začeti preiskavo, obvesti vodjo zadevne službe, po potrebi pa tudi direktorja zadevne organizacije ali župana zadevne občine.

Varuh človekovih pravic lahko zasliši osebe, ki se mu zdijo primerne, ali od njih pridobi informacije ter opravi poizvedbe, ki se mu zdijo primerne. Pooblaščen je, da pozove priče in zapriseže katero koli pričo ali osebo, na katero se nanaša preiskava, ter od njih zahteva pričanje.

Oseba, ki je pozvana k pričanju in brez tehtnega razloga zavrne, da bo po svojem najboljšem vedenju odgovarjala na vprašanja varuha človekovih pravic, ali ki zavrne, da bo predložila zahtevane dokumente, je kriva kaznivega dejanja. Vendar nihče, ki priča pred varuhom človekovih pravic, ne sme biti prisiljen, da odgovarja na vprašanja, ki bi ga lahko spravila v kazenski pregon. Vsaka priča uživa enake pravice kot priča, ki priča pred sodiščem.

Varuh človekovih pravic se lahko v primeru preiskave, ki se nanaša na neko službo, organizacijo ali občino, kadar koli med preiskavo ali po njej posvetuje z ministrom, vodjo službe, direktorjem, županom ali katero koli drugo osebo, ki to zahteva ali ki ji je bilo predloženo priporočilo, ki je predmet preiskave.

Če varuh človekovih pravic med preiskavo ali po njej meni, da obstajajo zadostni dokazi o hujši kršitvi dolžnosti ali nepravilnem ravnanju katerega koli uradnika ali zaposlenega v kateri koli službi, organizaciji ali občini, zadevo predloži ustreznemu organu, vključno s policijo.

Kratka razlaga možnih izidov postopka

Varuh človekovih pravic na podlagi preiskave oblikuje neodvisno mnenje o tem, ali se za preiskovano ravnanje ali odločitev šteje, da:

  • naj bi bila v nasprotju z zakonom;
  • je bila nerazumna, nepravična, zatiralna ali neupravičeno diskriminatorna;
  • je bila v skladu z zakonom ali prakso, ki sta ali bi lahko bila nerazumna, nepravična, zatiralna ali neupravičeno diskriminatorna;
  • je v celoti ali delno temeljila na pravni ali dejanski zmoti;
  • je bila napačna.

Če varuh človekovih pravic meni, da:

  • je treba zadevo predložiti ustreznemu organu za nadaljnjo obravnavo ali
  • je treba opustitev popraviti ali
  • je treba odločitev razveljaviti ali spremeniti ali
  • je treba kakršno koli prakso, na kateri so temeljili odločitev, priporočilo, dejanje ali opustitev, spremeniti ali
  • je treba kakršen koli zakon, na katerem so temeljili odločitev, priporočilo, dejanje ali opustitev, znova obravnavati ali
  • bi morala biti odločitev obrazložena ali
  • je treba sprejeti kakršne koli druge ukrepe,

svoje mnenje in razloge zanj sporoči ustrezni službi, organizaciji ali občini ter lahko oblikuje priporočila, ki se mu zdijo primerna. V vsakem takem primeru lahko od službe, organizacije ali občine zahteva, naj mu v določenem roku sporoči ukrepe, ki jih namerava sprejeti za izvajanje njegovih priporočil. Varuh človekovih pravic v primeru preiskave pošlje izvod svojega poročila ali priporočila zadevnemu ministru ali županu, če se zadeva nanaša na občino.

Če v razumnem roku po sestavi poročila ni sprejet noben ukrep, lahko varuh človekovih pravic po svoji presoji, potem ko preuči morebitne pripombe službe, organizacije ali občine, predsedniku vlade pošlje izvod poročila in priporočil, nato pa pripravi poročilo o zadevi za predstavniški dom, kot se mu zdi primerno.

Na sodišču ni mogoče izpodbijati nobenega postopka ali priporočila varuha človekovih pravic, razen v primeru nepristojnosti.

Varuhu človekovih pravic je običajno podeljeno pooblastilo za začetek preiskave in izdajo mnenja, kar pomeni, da ne potrebuje pritožbe za preučitev vprašanja ali zadeve. Varuh človekovih pravic je pooblaščen tudi za oblikovanje upravnih ali zakonodajnih priporočil. Prav tako se lahko odloči, da bo upravi predložil priporočila o spremembi načina obravnavanja posameznih zadev, lahko pa priporoči tudi spremembo zakona. Vendar odločitev varuha človekovih pravic ni zavezujoča. Odločitev varuha človekovih pravic ima precejšnjo moralno in politično moč, in to v smislu, da institucija, ki je neodvisna in ugledna, predlaga opustitev določene prakse ali spremembo določenega zakona. Izvršitve odločitve varuha človekovih pravic torej ni mogoče zahtevati na sodišču ali za to izdati kakršne koli sodne odredbe.

Specializirani organi za varstvo človekovih pravic

Varuh otrokovih pravic

Komisar za otroke

Naslov

Commissioner for Children

Centru Hidma Socjali

469, St Joseph High Rd,

Santa Venera SVR 1012

Malta

Če je ustrezno, enota/organ v okviru institucije, ki sprejema zahtevke

Agencija Appogg

Agencija zagotavlja kakovostne storitve za zaščito ranljivih otrok in mladostnikov, mlajših od 18 let, ki so bili žrtve zlorabe in/ali zanemarjanja ali ki jim grozi zloraba in/ali zanemarjanje.

Služba za zaščito otrok preiskuje prijave, ki jih pošljejo državljani, pa tudi drugi strokovnjaki, ki delajo z otroki in njihovimi družinami, kadar koli se pojavijo obtožbe, da je otrok žrtev ali bi lahko bil žrtev hude fizične, spolne in čustvene zlorabe in/ali zanemarjanja.

Kratka razlaga vrste zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Pritožbe v zvezi z družinskimi zadevami, kot sta ločitev in skrbništvo nad otrokom. V okviru takega postopka se redko upošteva otrokova želja. Ker bo odločitev sodišča bistveno vplivala na otrokovo življenje, je ključnega pomena, da se ustrezno upošteva njegovo mnenje.

Pritožbe na področju izobraževanja, ki se nanašajo na nevarno gradbeno opremo v bližini šol in stanje nekaterih kombijev, ki se uporabljajo za šolski prevoz.

Pritožbe v zvezi s sodnimi odločbami na področju preživljanja otrok in skrbništva, ki jih starši pogosto izpodbijajo s trditvami, da so pristranske ali v škodo otroka.

Pritožbe v zvezi z registracijo otrok v klubih, kjer otroke izkoriščajo in jim ne dajo priložnosti, da bi se ukvarjali s športom in imeli koristi od tega. Pritožbe v zvezi z vse slabšim stanjem igrišč, kar zbuja skrb za varnost otrok, ki jih uporabljajo.

Pritožbe v zvezi z zlorabo.

Kratka razlaga postopka, ki sledi vložitvi zahtevka

Komisar lahko opravi preiskavo iz katerega koli razloga, povezanega z izvajanjem svojih dolžnosti, bodisi na podlagi pisne pritožbe, ki mu jo pošlje katera koli oseba, bodisi na lastno pobudo. Vendar komisar ne izvaja preiskav v zvezi s posebnimi individualnimi navzkrižji med otrokom in njegovimi starši ali skrbniki, vključno z zadevami, ki se nanašajo na izvajanje starševske odgovornosti, ali katerimi koli drugimi zadevami, ki spadajo v pristojnost sodišča. Komisar v takem primeru pritožnika obvesti o razlogih za zavrnitev.

Komisar po odločitvi o začetku preiskave pritožbe o tem obvesti pritožnika in katero koli zadevno službo, agencijo ali subjekt.

Komisar lahko pritožniku svetuje, da uporabi vsa upravna ali pravna sredstva.

Komisar lahko zaradi preiskave od katere koli osebe, ki ima dokumente ali informacije, pomembne za preiskavo, zahteva, naj predloži take dokumente in/ali zagotovi pisne informacije in/ali se zglasi ob določenem času na določenem kraju, da bo pod prisego zagotovila informacije.

Komisar lahko pozove priče in zapriseže katero koli osebo, na katero se nanaša preiskava, ter od nje zahteva, naj zagotovi ustrezne informacije. Ne glede na to pa nobena oseba ne sme biti prisiljena, da zagotovi informacije ali predloži dokumente, ki ji jih ne bi bilo treba zagotoviti ali predložiti v civilnem ali kazenskem postopku pred sodiščem.

Kratka razlaga možnih izidov postopka

Če komisar med preiskavo ugotovi, da je ravnanje posameznika v nasprotju ali bi lahko bilo v nasprotju s katerim koli zakonom na področju kazenskega prava, to dejstvo nemudoma sporoči državnemu tožilcu.

Komisar pripravi in objavi poročilo o ugotovitvah v kakršni koli formalni preiskavi in vanj vključi priporočila, ki se mu zdijo potrebna ali primerna.

Komisar lahko, če meni, da je to potrebno ali primerno, pripravi priporočila za ukrepe, ki jih morajo sprejeti druge osebe ali organ, ter jih objavi, če meni, da je to ustrezno, brez razkritja identitete osebe, na katero se nanaša poročilo.

Če se komisar odloči pripraviti priporočila, sestavi poročilo, v katerem navede razloge za priporočila, izvod poročila pa se pošlje vsaki osebi ali organu, ki so mu priporočila namenjena.

Če se izkaže, da določena oseba ali organ ne ravna v skladu z določbami Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, kot jo je ratificirala Malta, lahko komisar pripravi priporočila kot opomin o skladnosti, v katerih navede svoje mnenje o načinu neupoštevanja določb Konvencije in o tem, katere ukrepe je treba sprejeti za ravnanje v skladu z njimi.

Komisar lahko po potrebi opravi oceno učinka na otroke v zvezi s kakršno koli odločitvijo ali predlogom politike, ki se nanaša na otroke. Oceno učinka na otroke lahko tudi objavi.

Urad za enake možnosti

Nacionalna komisija za spodbujanje enakosti

Naslov

Flat 4, Gattard House,

National Road,

Blata l-Bajda

Malta

Kratka razlaga vrste zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Vsakdo, ki meni, da je bil žrtev diskriminacije na podlagi spola/rase ali narodne pripadnosti, lahko vloži pritožbo pri nacionalni komisiji za spodbujanje enakosti (National Commission for the Promotion of Equality – NCPE).

Komisija obravnava pritožbe glede diskriminacije na podlagi spola ali zaradi družinskih odgovornosti, kamor spada:

  • neposredno ali posredno manj ugodno obravnavanje moških in žensk na podlagi njihovega spola ali zaradi družinskih odgovornosti;
  • manj ugodno obravnavanje žensk zaradi dejanske ali morebitne nosečnosti ali rojstva otroka;
  • manj ugodno obravnavanje moških in žensk na podlagi starševstva, družinske odgovornosti ali drugega razloga, povezanega s spolom;
  • kakršno koli obravnavanje na podlagi določbe, merila ali prakse, s katero bi bile osebe enega spola postavljene v precej slabši položaj v primerjavi z osebami nasprotnega spola, razen če je navedena določba, merilo ali praksa ustrezna in potrebna ter jo je mogoče utemeljiti z objektivnimi dejavniki, ki niso povezani s spolom.

Obravnava tudi pritožbe v zvezi z diskriminacijo pri zaposlovanju, tj. neposredno ali posredno diskriminacijo osebe pri pogojih za prijavo na delovno mesto, pri pogojih v zvezi s ponudbo zaposlitve ali pri pogojih za odpustitev.

Druge pritožbe vključujejo diskriminacijo osebe pri odobritvi kakršne koli ugodnosti bank, finančnih institucij ali zavarovalnic.

Diskriminacija zakonskih partnerjev samozaposlenih delavcev, ki niso zaposleni ali družbeniki in ki sodelujejo pri dejavnosti samozaposlenih delavcev ter opravljajo enake naloge kot njihovi zakonski partnerji ali pomožne naloge.

Diskriminacija osebe pri dostopu do kakršnega koli tečaja, poklicnega usposabljanja ali usmerjanja, dodelitvi štipendije za izobraževanje za študente ali pripravnike, izbiri in izvajanju učnega načrta ter oceni spretnosti in znanja študentov ali pripravnikov.

Pritožbe v zvezi s spolnim nadlegovanjem, tj. siljenjem katere koli osebe k dejanju telesne intimnosti ali zahtevanjem spolnih uslug od drugih oseb ali siljenjem drugih oseb h kakršnemu koli dejanju ali ravnanju, ki je povezano s spolnostjo, vključno z izrečenimi besedami, kretnjami ali izdelavo, prikazovanjem ali razširjanjem kakršnih koli pisnih besed, slik ali drugega materiala, kadar so dejanje, besede ali ravnanje nezaželeni pri osebah, ki so jim namenjeni, in bi jih bilo mogoče upravičeno šteti za žaljive, ponižujoče ali ustrahovalne za osebe, ki so jim namenjeni.

Diskriminacija pri objavi ali predstavitvi kakršnega koli oglasa ali oglaševanju prostih delovnih mest, pri katerih so iskalci zaposlitve žrtve diskriminacije ali s katerimi se od iskalcev zaposlitve zahtevajo informacije o njihovem zasebnem življenju ali družinskih načrtih.

Kratka razlaga postopka, ki sledi vložitvi zahtevka

Komisar lahko začne preiskavo v zvezi s katero koli zadevo, ki vključuje domnevno nezakonito dejanje ali opustitev, in po prejemu pisne pritožbe oseb, ki trdijo, da so žrtve diskriminacije.

Vsaka zadeva, ki je komisiji predložena za preiskavo, se obravnava zaupno.

Za vsako pritožbo se pošlje potrdilo o prejemu.

Sestane se pododbor za pritožbe NCPE, ki razpravlja o prejetih pritožbah in stranke, zoper katere je vložena pritožba, obvesti o obtožbah ter jih zaprosi, naj podajo svoja dejstva.

Za pomoč pri preiskavah se lahko opravijo tudi osebni razgovori.

Komisija lahko tudi pozove obe stranki in poskuša najti sprejemljivo rešitev za vse vpletene, s katero se morata strinjati obe stranki.

Komisija si prizadeva zagotoviti, da se vsaka pritožba obravnava čim hitreje.

Kratka razlaga možnih izidov postopka

Komisar lahko po opravljeni preiskavi pritožbo zavrne.

Če komisar ugotovi, da je pritožba utemeljena in da ravnanje, ki je predmet pritožbe, pomeni kaznivo dejanje, o tem obvesti policijskega komisarja, ki bo ustrezno ukrepal.

Kadar očitano ravnanje ne pomeni kaznivega dejanja, komisar pozove osebo, zoper katero je vložena pritožba, naj odpravi nastalo stanje, ter posreduje med pritožnikom in tako osebo, da bi rešili zadevo.

V primeru domnevne diskriminacije ene osebe zoper drugo lahko komisija zadevo predloži pristojnemu civilnemu ali delovnemu sodišču.

Urad za varstvo podatkov

Pooblaščenec za varstvo podatkov

Naslov

Office of the Information and Data Protection Commissioner

Airways House, Second Floor

High Street,

Sliema SLM 1549

Malta

Kratka razlaga vrste zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Varstvo podatkov je postalo še posebno pomembno, odkar upravni organi v okviru svojega delovanja zbirajo obsežne količine informacij, ki vključujejo osebne podatke o posameznikih. Nesporno je, da imajo javni organi nekatere obveznosti v zvezi z informacijami, ki jih zberejo. Te obveznosti so namenjene vzpostavitvi ravnovesja med, na eni strani, temeljno človekovo pravico do svobode izražanja, ki vključuje pravico vsakogar, da prejema, daje in posreduje informacije, ter, na drugi strani, pravico vsakogar do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.

Pooblaščenec preiskuje pritožbe v zvezi z:

  • osebnimi podatki, ki niso obdelani pošteno in zakonito;
  • osebnimi podatki, ki niso obdelani v skladu z dobro prakso;
  • osebnimi podatki, zbranimi za nezakonite namene;
  • osebnimi podatki, obdelanimi za namene, ki niso združljivi z namenom, za katerega so bili zbrani;
  • neželenimi obvestili za neposredno trženje, znanimi kot neželena e-pošta;
  • pošiljanjem osebnih podatkov tretji državi v nasprotju z zakonom o varstvu podatkov.

Kratka razlaga postopka, ki sledi vložitvi zahtevka

Pooblaščenec ima zaradi preiskave pravico dostopa do osebnih podatkov, ki so bili obdelani, ter informacij in dokumentacije o obdelavi osebnih podatkov.

Pooblaščenec se posvetuje z zainteresiranimi stranmi, na katere bi se lahko preiskava neposredno nanašala.

Pooblaščenec lahko kogar koli pozove, naj se zglasi pri njem zaradi pričanja in predložitve dokumentov.

Pooblaščenec ima enaka pooblastila, da vstopi v prostore in jih preišče, kakor so s kakršnim koli takrat veljavnim zakonom podeljena policiji, ki ima izvršna pooblastila. Pooblaščenec lahko torej po potrebi preišče prostore, ki so predmet pritožbe.

Kratka razlaga možnih izidov postopka

Pooblaščenec lahko, kadar so bile ali bodo kršene določbe zakona o varstvu podatkov, začne civilni postopek.

Pooblaščenec kakršno koli kaznivo dejanje, s katerim se seznani pri preiskavi, prijavi pristojnemu javnemu organu.

Pooblaščenec lahko odredi blokiranje, izbris ali uničenje podatkov, določi začasno ali dokončno prepoved obdelave ali opozori ali opomni upravljavca podatkov.

Če pooblaščenec ne more pridobiti dovolj informacij za ugotovitev, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, lahko upravljavcu osebnih podatkov prepove kakršno koli drugo obdelavo osebnih podatkov, razen shranjevanja.

Če pooblaščenec ugotovi, da so bili osebni podatki obdelani nezakonito ali da bi lahko bili obdelani nezakonito, lahko odredi odpravo takega stanja. Če to ni storjeno ali če je zadeva nujna, lahko upravljavcu osebnih podatkov prepove kakršno koli drugo nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov, razen shranjevanja.

Če upravljavec osebnih podatkov ne izvede varnostnih ukrepov, mu lahko pooblaščenec naloži upravno globo. Če upravljavec osebnih podatkov ne izpolni obveznosti, bo pooblaščenec začel postopek zoper njega.

Taka upravna globa se pooblaščencu plača kot civilni dolg, ki pomeni izvršilni naslov, kot če bi bilo plačilo globe naloženo s sodbo civilnega sodišča.

Kadar pooblaščenec odloči, da so bili osebni podatki obdelani nezakonito, upravljavcu osebnih podatkov s sklepom odredi izbris osebnih podatkov.

Če pa upravljavec osebnih podatkov po drugi strani meni, da je zaradi sklepa pooblaščenca oškodovan, lahko v 15 dneh od prejema sklepa pri pritožbenem sodišču vloži zahtevo za razveljavitev navedenega sklepa.

Katera koli oseba, ki je zaradi sklepa pooblaščenca oškodovana, ima pravico, da se v 30 dneh od vročitve navedenega sklepa pisno pritoži pri pritožbenem sodišču, pristojnem za varstvo podatkov.

Drugi specializirani organi

Nacionalna komisija za invalidne osebe

Naslov

National Commission Persons with Disability

Bugeja Institute,

Braille Street,

Santa Venera SVR 1619

Če je ustrezno, enota/organ v okviru institucije, ki sprejema zahtevke

Enota za spoštovanje enakih možnosti

Nacionalna komisija za invalidne osebe je v okviru svojega sekretariata ustanovila enoto za spoštovanje enakih možnosti, ki je odgovorna za spodbujanje enakih možnosti in izvajanje določb zakona o enakih možnostih (invalidne osebe) ter zato preiskuje primere diskriminacije na podlagi invalidnosti.

  • Enota zagotavlja nasvete in informacije o tem področju.
  • Podpira invalidne osebe pri uveljavljanju njihovih pravic na podlagi zakona o enakih možnostih.
  • Si prizadeva za spremembo politike, prakse in ozaveščenosti, da bi bile invalidne osebe obravnavane pravičneje.
  • Sprejema in preiskuje pritožbe o domnevni diskriminaciji na podlagi invalidnosti, si prizadeva poiskati pravično rešitev in šele kot zadnjo možnost zadevo predloži sodišču.

Kratka razlaga vrste zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Invalidne osebe in njihove družine se vse bolj zavedajo svojih pravic. Komisija se po svoji najboljši moči trudi prepoznati, preiskovati in reševati pritožbe, ki se nanašajo na invalidne osebe.

Zahteve, ki jih obravnava komisija, vključujejo:

  • zahteve za delo s krajšim delovnim časom;
  • zahteve v zvezi z zaposlitvijo spremljevalca, ki pomaga pri učenju;
  • pritožbe v zvezi z nedostopnim šolskim prevozom;
  • pritožbe v zvezi z nedostopnostjo do cerkev, gledališč, glasbenih klubov, stranišč, bančnih poslovalnic, hotelov, trgovin in restavracij, pomanjkanjem klančin na pločnikih in nedostopnimi pločniki;
  • pritožbe v zvezi z nadlegovanjem invalidnih oseb;
  • pritožbe v zvezi s pomanjkanjem dvigal;
  • pritožbe v zvezi z nemožnostjo najema avtomobilov z ročnim upravljanjem;
  • pritožbe v zvezi z neobstojem ustrezne nastanitve;
  • diskriminatorna potovalna zavarovanja.

Kratka razlaga postopka, ki sledi vložitvi zahtevka

Komisija lahko začne preiskavo v zvezi s katero koli zadevo, ki vključuje domnevno nezakonito dejanje na podlagi določb zakona o enakih možnostih (invalidne osebe).

Komisija lahko preiskavo začne tudi na podlagi prejema pisne pritožbe, da je oseba storila dejanje, ki je na podlagi katere koli od določb zakona o enakih možnostih (invalidne osebe) nezakonito.

Tako pritožbo lahko pri komisiji vloži vsaka oseba, ki je zaradi dejanja oškodovana, ali katera koli oseba, ki je roditelj, zakoniti skrbnik ali družinski član osebe z motnjami v duševnem razvoju.

Če oseba, ki želi vložiti pritožbo, potrebuje pomoč pri ustnem ali pisnem oblikovanju pritožbe, ji bo tako pomoč zagotovila komisija.

Ob prejemu pisne pritožbe se pošlje potrdilo o prejemu. Enota obravnava pritožbo in če pritožba ni utemeljena, pritožnik prejme pisno obvestilo, skupaj z navedbo drugih mogočih pravnih sredstev.

Če je pritožba utemeljena in se na prvi pogled zdi, da je prišlo do diskriminacije, enota izvede preiskavo pritožbe.

Nasprotni stranki se pošlje obvestilo o pritožbi, v katerem je pozvana, naj predstavi svoja stališča, da bo lahko enota sprejela začasno mnenje.

Nasprotna stranka bo pozvana, naj predloži predlog, vključno s časovnim okvirom, v katerem bo navedeno, kako in kdaj se lahko izpeljejo potrebne spremembe za odpravo diskriminacije.

Enota uporabi postopek mediacije za dogovor o hitri in pravični rešitvi.

Če to ni uspešno, bo morala komisija zadevo predložiti arbitražnemu centru ali sodišču.

Kratka razlaga možnih izidov postopka

Komisija lahko po preiskavi sprejme ustrezne pravne ukrepe.

Komisija lahko v primeru domnevne diskriminacije ene osebe zoper drugo zadevo predloži prvemu senatu civilnega sodišča. Vendar taka predložitev posamezniku, ki ima pravni interes, ne preprečuje, da pri sodišču vloži tožbo zaradi diskriminacije, vključno z odškodninskim zahtevkom.

Komisija si prizadeva doseči sporazumno rešitev.

Komisija za begunce in odbor za pritožbe beguncev

Naslov

Malta Emigrants’ Commission

Dar l-Emigrant,

Castille Place,

Valletta

Malta

Komisija za izseljence je nevladna, nepridobitna, prostovoljna organizacija, ki je bila ustanovljena za pomoč ljudem v stiski in njihovo zaščito, tako da jim ponuja brezplačne storitve, svetovanje in zaščito.

Njene storitve zajemajo vse osebe, na katere se nanaša preseljevanje, vključno s priseljenci, begunci in turisti.

Kratka razlaga vrste zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Glavna odgovornost komisariata za begunce je prejemati in obravnavati prošnje za azil ter odločati o njih, kot je določeno v zakonu o beguncih. Temeljni cilj komisariata je zagotoviti popolnoma neodvisen, pravičen, učinkovit in hiter postopek odločanja o upravičenosti ter sočasno zagotoviti najboljšo kakovost pri obravnavah, analizah in odločitvah v zvezi s prošnjami.

Prosilci za azil v nastanitvenih centrih se lahko kot taki prijavijo pri komisariatu za begunce, tako da vložijo obrazec, znan kot predhodni vprašalnik. Ta obrazec je na voljo priseljencem v zaprtih centrih, prav tako pa so jim na voljo ustrezne informacije v zvezi z njihovo pravico, da zaprosijo za mednarodno zaščito.

Predhodni vprašalnik je na voljo v številnih jezikih, kar naj bi priseljencem pomagalo pri izpolnjevanju tega obrazca.

Osebje komisariata za begunce državljanom tretjih držav zagotovi informacije o azilnem postopku ter jih seznani z njihovimi pravicami in obveznostmi med celotnim postopkom. Prosilcem za azil pri izpolnjevanju predhodnega vprašalnika pomagajo tudi tolmači, ki jih zagotovi komisariat.

Kratka razlaga postopka, ki sledi vložitvi zahtevka

Komisariat po prejemu formalne prošnje za priznanje statusa begunca opravi razgovore s prosilci. Razgovore opravi osebje komisariata za begunce, po potrebi ob pomoči tolmačev.

Prosilec za azil je opozorjen na pravice in dolžnosti prosilca v skladu z zakonom, vključno s pravico do posvetovanja z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce.

Prosilcem so zagotovljena ustrezna sredstva in možnost, da v celoti predstavijo svoj primer, ga podprejo z razpoložljivimi pričanji in dokumentacijo ter ustrezno pojasnijo vse razloge, navedene v prošnji.

Komisar za begunce najprej preuči, ali prosilec izpolnjuje merila za priznanje statusa begunca v skladu z zakonom. Komisariat pri osebah, ki niso upravičene do priznanja statusa begunca, nadalje preuči, ali prosilec izpolnjuje merila za subsidiarno zaščito v skladu z zakonom.

Kratka razlaga možnih izidov postopka

Priporočilo komisarja za begunce se za vsak posamezni primer pošlje ministrstvu za notranje zadeve. Prosilci prejmejo izvod priporočila, skupaj z zaupnim obvestilom z obrazložitvijo priporočila. V primeru negativnega priporočila so prosilci seznanjeni tudi s pravico do pritožbe zoper priporočilo pri odboru za pritožbe beguncev in ustreznim postopkom, ki ga morajo izvesti v zvezi s tem.

Komisariat za begunce lahko priporoči dve vrsti zaščite, tj. status begunca in subsidiarno zaščito.

Če komisar za begunce odloči, da prosilec za azil ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, lahko ministru priporoči, da se prosilcu odobri subsidiarna zaščita. Ta se uporablja za prosilce za azil, ki jim ni bil odobren status begunca in ki bi bili, če bi se vrnili v izvorno državo, izpostavljeni dejanskemu tveganju, da utrpijo hudo škodo.

Komisar tako priporočilo izda tudi, kadar dejansko tveganje, da bi oseba utrpela hudo škodo, nastane po sprejetju odločitve o zavrnitvi subsidiarne zaščite.

Komisariat za begunce lahko ministrstvu za notranje zadeve priporoči tudi drug sistem zaščite, tj. začasno humanitarno zaščito. To je upravni postopek, ki se odobri v posebnih in izjemnih primerih, kadar prosilci niso upravičeni do priznanja statusa begunca ali subsidiarne zaščite, vendar se zanje kljub temu šteje, da iz posebnih humanitarnih razlogov potrebujejo zaščito.

Drugo

Victim Support Malta

Naslov

Victim Support Malta

Dun Guzepp Gonzi Street,

Tarxien TXN 1633

Malta

Kratka razlaga vrste zahtevkov, ki jih obravnava institucija

Organizacija za pomoč žrtvam Victim Support Malta je bila ustanovljena junija 2004, julija 2006 pa je postala uradna fundacija. Organizacija obravnava vse vrste žrtev kaznivih dejanj, od nasilja v družini, spolnega nadlegovanja do smrti v družini.

Cilji organizacije Victim Support Malta so:

  • zbirati in upravljati informacije v zvezi s postopkom, ki se nanaša na kazenske sisteme in sisteme zdravljenja;
  • vzpostaviti mrežo s sorodnimi agencijami ter tako žrtvam in pričam na sodišču zagotavljati pomoč in nasvete pri njihovih odnosih z zgoraj navedenimi sistemi;
  • svetovati žrtvam kaznivih dejanj in pričam na sodišču ter spremljati njihove potrebe;
  • spodbujati posameznike in organizacije k izvedbi strokovnih študij kazenskopravnega sistema in študij o vprašanjih, povezanih s kaznivimi dejanji, ter jim pomagati pri tem.

Kratka razlaga postopka, ki sledi vložitvi zahtevka

Žrtve kaznivih dejanj, ki se obrnejo na Victim Support Malta, bodo takoj napotene na koordinatorja. Ko koordinator stopi v stik z žrtvijo kaznivega dejanja, opravi hitro začetno oceno, da bi presodil resnost zadeve. Običajno se za nadaljnjo obravnavo zapišejo ime in kontaktne številke žrtve.

Koordinator po tem kratkem pogovoru zadevo preda enemu od strokovno usposobljenih prostovoljcev. To so državljani, ki so bili vključeni v štiri- do šesttedensko strokovno usposabljanje za zagotavljanje informacij in podpore žrtvam kaznivih dejanj.

Prostovoljec, ki mu je dodeljena zadeva, bo čim prej stopil v stik z žrtvijo kaznivega dejanja in se dogovoril za datum prvega srečanja, ki bo ustrezal vsem zadevnim osebam. Na sestanku bo od žrtve pridobil dovolj informacij, da bo lahko pripravil načrt ukrepanja. Žrtev bo morala podpisati obrazec o privolitvi v nadaljevanje zadeve.

Kratka razlaga možnih izidov postopka

Prostovoljec in koordinator preučita predhodni načrt ukrepanja, določi pa se tudi nadaljnja strategija. Žrtev bo o tem ustrezno obveščena. Od tega trenutka bo prostovoljec v rednih stikih z žrtvijo ves čas njenega okrevanja, ki je potrebno zaradi učinkov utrpelega kaznivega dejanja.

Vsa prizadevanja organizacije Victim Support Malta bodo pod nadzorom direktorja, ki spremlja dejavnosti in rezultate.

Zadnja posodobitev: 08/01/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.