Redna sodišča v državah članicah

Francija

Ta stran vsebuje pregled rednih sodišč v Franciji.

Vsebino zagotavlja
Francija

Redna sodišča – uvod

Sodišča prve stopnje

Civilna sodišča

1. Okrožno sodišče (tribunal de grande instance)

Okrožno sodišče odloča o sporih med posamezniki (civilne in gospodarske zadeve), v katerih vrednost zahtevka presega 10 000 EUR.

Poleg tega je ne glede na vrednost zahtevka pristojno zlasti na naslednjih področjih:

  • status fizičnih oseb: sklenitev zakonske zveze, sorodstvene vezi, posvojitev, razglasitve glede pogrešanih oseb;
  • popravek listine o osebnem stanju;
  • dedovanje;
  • civilne globe matičarjev;
  • nepremičninske tožbe v zvezi z lastninsko pravico in sodnim varstvom posesti;
  • industrijske nagrade;
  • prenehanje združenj in društev;
  • reševanje, prisilna poravnava in sodna likvidacija, če dolžnik ni niti trgovec niti ni registriran v registru poklicev;
  • zavarovanje za primer nezgod pri delu in poklicnih bolezni oseb, ki niso zaposlene v kmetijstvu;
  • pristojbine za registracijo, davek za vpis posla v zemljiško knjigo, kolkovine in posredni prispevki ter takse, izenačene s temi pristojbinami, davki ali prispevki;
  • pogodbe o najemu poslovnih prostorov, razen ugovorov v zvezi z določitvijo cene pri spremembi ali podaljšanju najemne pogodbe, pogodbe o najemu prostorov za poklicno dejavnost in pogodbe o najemu za določen čas na komercialnem področju;
  • izpodbijanje pristnosti javnih listin;
  • civilne tožbe zaradi obrekovanja ali javne oziroma nejavne ustne ali pisne razžalitve;
  • spori v zvezi s plačilom, jamstvom ali vračilom vseh vrst terjatev, ki jih izterjajo carinska uprava in druge carinske službe v primerih in pod pogoji iz carinskega zakonika.

Okrožno sodišče sestavljajo poklicni sodniki: predsednik, podpredsedniki, sodniki, državni tožilec, nižji tožilci in namestniki tožilcev.

Nekateri od teh sodnikov so specializirani sodniki, ki delujejo predvsem na kazenskem področju, na primer:

  • sodnik za mladoletnike, ki je pristojen za sprejemanje zaščitnih ukrepov v zvezi z ogroženimi mladoletnimi osebami in odločanje o kršitvah (prekrški pete kategorije in delikti), ki jih storijo mladoletne osebe. Kadar na kazenskem področju odloča na nejavni seji, lahko izreče le vzgojne ukrepe; kadar predseduje sodišču za otroke, odloča skupaj z dvema nepoklicnima prisednikoma ter lahko izreče vzgojne in kazenske ukrepe;
  • sodnik za izvrševanje kazni, ki je pristojen za določitev glavnih načinov izvršitve kazni odvzema ali omejitve prostosti; kadar ukrepa v okolju „zaprtega tipa“, ko obsojena oseba prestaja kazen zapora, je pristojen za odločitev o prilagoditvi kazni (npr. prestajanje kazni zunaj zapora, delno prestajanje kazni zunaj zapora, pogojni odpust, odpust z elektronskim nadzorom); kadar ukrepa v okolju „odprtega tipa“, je pristojen za spremljanje in nadzor obsojene osebe pri izvrševanju njene kazni (npr. pogojna obsodba z varstvenim nadzorom, delo v korist skupnosti, socialni in sodni nadzor itd.);
  • preiskovalni sodnik, ki pod nadzorom preiskovalnega oddelka pritožbenega sodišča izvaja vsa dejanja, koristna za ugotovitev resnice; zbira vsa dejstva o zadevi, ne glede na to, ali so obremenilna ali razbremenilna; kadar presodi, da je preiskava končana, lahko izda odredbo o ustavitvi postopka ali pa obdolženca pošlje pred sodišče, ki mu bo sodilo. Preiskovalni sodnik preiskave ne more začeti na lastno pobudo. Zadevo mu mora predložiti državni tožilec ali žrtev kot oškodovanec v civilnem postopku.

Okrožno sodišče je običajno v upravnem središču departmaja, vendar so lahko ta sodišča tudi v drugih občinah. 1. januarja 2017 je bilo v Franciji 164 okrožnih sodišč.

2. Okrajno sodišče (tribunal d’instance)

Okrajno sodišče odloča o sporih med posamezniki (civilne zadeve), v katerih vrednost zahtevka ne presega 10 000 EUR. (Ne glede na vrednost zahtevka ima nekatere izključne pristojnosti, kot so tožbe za določitev meje ali prisilno izselitev).

Ima sodne pristojnosti (npr. rubeži plač, dosmrtne rente, nepravilnosti pri volitvah, najemi stanovanj) in upravne pristojnosti;Ima sodne pristojnosti (npr. rubeži plač, dosmrtne rente, nepravilnosti pri volitvah, najemi stanovanj) in upravne pristojnosti; tako je na primer direktor sodnega tajništva okrajnega sodišča pristojen za izdajo potrdil o državljanstvu.

Poleg tega okrajni sodnik izvaja naloge sodnika, pristojnega za skrbništva (razen za skrbništvo nad mladoletnimi otroki, ki je na podlagi zakona z dne 12. maja 2009 v pristojnosti sodnika za družinske zadeve pri okrožnem sodišču): pristojen je torej za zaščito ranljivih odraslih oseb, tako da zlasti nadzoruje upravljanje njihovega premoženja.

Okrajno sodišče ima enega ali več sodnikov, vendar o zadevah odloča samo en sodnik.

Okrajno sodišče ima običajno sedež v upravnem središču okraja. 1. januarja 2017 je bilo v Franciji 307 okrajnih sodišč.

3. Sodišče za spore majhne vrednosti in lažja kazniva dejanja (juridiction de proximité)

Sodišča za spore majhne vrednosti in lažja kazniva dejanja odločajo o civilnih sporih med posamezniki, v katerih vrednost zahtevka ne presega 4 000 EUR.

S 1. julijem 2017 so bila sodišča za spore majhne vrednosti in lažja kazniva dejanja ukinjena (zakon št. 2011-1862 z dne 13. decembra 2011), njihove naloge pa so prevzela okrajna sodišča.

4. Gospodarsko sodišče (tribunal de commerce)

Gospodarsko sodišče odloča o sporih v zvezi z dogovori med trgovci, med kreditnimi ustanovami ali med trgovci in kreditnimi ustanovami ter sporih v zvezi z gospodarskimi družbami ali gospodarskimi posli med vsemi osebami. Odloča tudi v postopkih v zvezi s podjetji v težavah.

Gospodarsko sodišče sestavljajo nepoklicni sodniki, prostovoljci, trgovci ali vodje podjetij. Na prvih volitvah so izvoljeni za dve leti, nato pa po koncu prvega mandata za štiri leta, izvoli pa jih volilni kolegij, ki ga sestavljajo sodniki in nekdanji sodniki sodišča ter izvoljeni pooblaščenci (délégués consulaires). Izvoljeni pooblaščenci so trgovci ali vodje podjetij, izvoljeni vsakih pet let na območju pristojnosti gospodarskega sodišča. Njihova naloga je, da vsako leto sodelujejo na volitvah sodnikov gospodarskega sodišča.

1. januarja 2017 je bilo v metropolitanski Franciji 134 gospodarskih sodišč, v departmajih regije Alzacija - Mozela 7 gospodarskih oddelkov in v čezmorskih departmajih 9 mešanih gospodarskih sodišč.

V sestavi senata gospodarskega sodišča so najmanj trije sodniki, razen če ni določeno drugače.

Državno tožilstvo pred gospodarskim sodiščem zastopa interese družbe. Obvezno izrazi svoje stališče v zadevah v zvezi s podjetji v težavah.

Sodno tajništvo gospodarskega sodišča vodi sodni tajnik, ki je javni uradnik.

5. Delovno sodišče (conseil de prud’hommes)

Delovno sodišče je pristojno za reševanje sporov med zaposlenimi in delodajalci v okviru pogodbe o zaposlitvi (plača, delovni čas, nadlegovanje, sankcije itd.). To je paritetno sodišče, sestavljeno iz nepoklicnih sodnikov, ki predstavljajo delodajalce in zaposlene.

Razdeljeno je na pet specializiranih oddelkov (vodstveni delavci, industrija, trgovina in poslovne storitve, kmetijstvo, različne dejavnosti). Če so glasovi razdeljeni med štiri sodnike, delovnemu sodišču predseduje sodnik, ki ga imenuje predsednik okrožnega sodišča, to je sodnik, ki odloči v primeru neodločenega izida.

Obstaja eno ali več delovnih sodišč na departma in najmanj eno delovno sodišče na območju pristojnosti okrožnega sodišča.

Trenutno je v Franciji 210 delovnih sodišč.

Po prenovi delovnih sodišč, izvedeni leta 2017, sodniki delovnih sodišč niso več izvoljeni, ampak imenovani na predlog reprezentativnih sindikalnih organizacij in organizacij delodajalcev glede na njihove zadevne člane. Sodniki so imenovani za štiriletni mandat.

6. Socialno sodišče (tribunal des affaires de la sécurité sociale)

Socialno sodišče odloča o sporih med ustanovami socialne varnosti in uporabniki (npr. težave v zvezi z vključitvijo v ustanovo, dodelitvijo in izplačevanjem dajatev itd.).

Sestavljajo ga predsednik (sodnik okrožnega sodišča ali častni sodnik), prisednik, ki zastopa zaposlene osebe, in prisednik, ki zastopa delodajalce in samozaposlene osebe, ki ju za tri leta imenuje prvi predsednik pritožbenega sodišča, in sicer s seznama, ki ga za območje pristojnosti vsakega sodišča določi regionalni direktor za mladino, šport in socialno kohezijo na predlog najbolj reprezentativnih sindikalnih organizacij in organizacij delodajalcev.

V Franciji je 114 socialnih sodišč.

7. Sodišče za spore o nezmožnosti (tribunal du contentieux de l’incapacité)

Sodišče za spore o nezmožnosti je pristojno za odločanje o sporih v zvezi z invalidnostjo ali nezmožnostjo za delo socialnega zavarovanca, tj. o stanju ali stopnji nezmožnosti v primeru bolezni, nezgode pri delu ali invalidnosti zaradi nepoklicne bolezni ali nezgode.

Sestavljajo ga predsednik (častni sodnik ali strokovno usposobljena oseba), imenovan z odlokom ministra za pravosodje, prisednik, ki zastopa zaposlene osebe, in prisednik, ki zastopa delodajalce ali samozaposlene osebe (oba prisednika za tri leta imenuje prvi predsednik pritožbenega sodišča, na območju pristojnosti katerega ima sodišče sedež), in sicer s seznama, ki ga določi regionalni direktor za mladino, šport in socialno kohezijo na predlog najbolj reprezentativnih sindikalnih organizacij.

Trenutno je 26 sodišč za spore o nezmožnosti.

S 1. januarjem 2019 bodo zadeve socialnega sodišča, sodišča za spore o nezmožnosti in del zadev departmajskih odborov za socialno pomoč prenesene na socialne oddelke okrožnih sodišč. Ta specializirana sodišča bodo torej ukinjena.

8. Sodišče za kmetijska zemljišča (tribunal paritaire des baux ruraux)

Sodišče za kmetijska zemljišča je pristojno za odločanje o sporih med zakupodajalci in zakupojemalci kmetijskih zemljišč, in sicer v zvezi s statusom zakupnine in spolovine, zakupi živine, zakupi z možnostjo odpovedi, zakupi za zasaditev zemljišč, dednimi zakupi in pogodbami za uporabo pašnih zemljišč.

Sodišču za kmetijska zemljišča predseduje okrajni sodnik. Pomagajo mu štirje nepoklicni prisedniki, ki jih izvolijo drugi prisedniki: dva zakupodajalca in dva zakupojemalca, imenovana za šest let z volilnih seznamov, ki jih določi prefekt na predlog komisije za pripravo volilnih seznamov.

Na podlagi prenove sodišč za kmetijska zemljišča leta 2018 prisedniki niso več izvoljeni, ampak imenovani na predlog najbolj reprezentativnih sindikalnih organizacij glede na njihove zadevne člane. Prisedniki se imenujejo za šestletni mandat.

Kazenska sodišča

1. Porotno sodišče (cour d'assises)

Porotno sodišče je pristojno za odločanje o težjih kaznivih dejanjih, to je o najhujših kršitvah, ki se kaznujejo z desetletno do dosmrtno zaporno kaznijo.

To je departmajsko sodišče, ki ni stalno. Datumi njegovih zasedanj se določijo vsakokrat, ko je to potrebno. Vendar v največjih departmajih zaseda skoraj stalno.

Sestavljajo ga trije poklicni sodniki: predsednik (predsednik senata ali sodnik na pritožbenem sodišču) in dva prisednika (sodnika na pritožbenem sodišču ali sodnika okrožnega sodišča departmaja, v katerem zaseda porota) ter porota (šest izžrebanih državljanov). Kadar so težja kazniva dejanja storili mladoletniki, zaseda tudi v sestavi porotnega sodišča za mladoletne osebe s porotniki. Poklicni prisedniki so takrat sodniki za mladoletne osebe.

O nekaterih težjih kaznivih dejanjih v zvezi z zakonodajo na področju terorizma, vojske ali prometa s prepovedanimi drogami odloča porotno sodišče, ki ga sestavljajo izključno poklicni sodniki.

Državno tožilstvo zastopa generalni pravobranilec.

2. Kazensko sodišče (tribunal correctionnel)

Pristojno je za odločanje o kaznivih dejanjih, to je o kršitvah, ki se po zakonu kaznujejo z največ desetletno zaporno kaznijo ali denarno kaznijo, ki znaša najmanj 3 750 EUR. To sodišče je del okrožnega sodišča. Načeloma ga sestavljajo trije poklicni sodniki, razen v primerih kršitev, ki so v pristojnosti sodnika posameznika.

Državno tožilstvo zastopa državni tožilec ali eden od njegovih namestnikov.

3. Sodišče za prekrške (tribunal de police)

Do 1. julija 2017 je bilo pristojno za odločanje o prekrških pete kategorije, sedež je imelo na okrajnem sodišču, predsedoval pa mu je okrajni sodnik, ki je odločal kot sodnik posameznik. Po tem datumu je pristojno za odločanje o vseh prekrških, sedež ima na okrožnem sodišču, sestavlja pa ga en sodnik tega sodišča.

Državno tožilstvo zastopa državni tožilec ali eden od njegovih namestnikov.

4. Sodišče za spore majhne vrednosti in lažja kazniva dejanja (juridiction de proximité)

Do 1. julija 2017 je bilo pristojno za odločanje o prekrških prve do četrte kategorije. Njegov sedež je bil na okrajnem sodišču. Njegov sedež je bil na okrajnem sodišču. Predsedoval mu je sodnik za spore majhne vrednosti in lažja kazniva dejanja, ki je odločal kot sodnik posameznik.

Funkcije državnega tožilstva je običajno izvajal policijski komisar. Po 1. juliju 2017 je bilo ukinjeno, njegove pristojnosti pa so bile prenesene na sodišče za prekrške, ki je bilo istega dne pripojeno okrožnemu sodišču.

5. Specializirana sodišča

Obstajajo tudi sodišča, ki so specializirana za določene kazenske zadeve, kot so pomorska trgovska sodišča, ki jih je trenutno šest in so pristojna za nekatera pomorska kazniva dejanja.

Sodišča druge stopnje

Pritožbeno sodišče (cour d’appel) posreduje na drugi stopnji in ponovno odloča o pravnih in dejanskih okoliščinah zadevv katerih so že odločila prvostopenjska sodišča.

Sestavljajo ga izključno poklicni sodniki: prvi predsednik, predsedniki senatov in sodniki (razen v primeru pritožbenega porotnega sodišča, glej zgoraj).

Vsako sodišče ima različno število oddelkov, od katerih so nekateri specializirani (civilne, socialne, gospodarske in kazenske zadeve).

O pritožbah zoper odločbe porotnih sodišč odloča drugo porotno sodišče, ki ga določi kazenski oddelek kasacijskega sodišča. Pritožbeno porotno sodišče (cour d’assises d’appel) sestavlja devet porotnikov.

Nacionalno sodišče za nezmožnost in določanje zavarovalnih premij za nezgode pri delu (cour nationale de l’incapacité et de la tarification de l’assurance des accidents du travail) je pritožbeno sodišče za odločbe sodišč za spore o nezmožnosti. Na prvi in zadnji stopnji odloča tudi o sporih v zvezi z določitvijo zavarovalnih premij za nezgode pri delu. Državno tožilstvo zastopa generalni tožilec ali eden od njegovih generalnih pravobranilcev ali namestnikov generalnih pravobranilcev.

Tudi to sodišče bo s 1. januarjem 2019 ukinjeno.

Kasacijsko sodišče (Cour de cassation)

Kasacijsko sodišče je najvišje redno sodišče. Sedež ima v Parizu. Njegova naloga je preverjati skladnost odločb sodišč s pravnimi pravili, ne da bi znova presojalo dejansko stanje. To sodišče torej ni tretjestopenjsko sodišče, ampak zagotavlja enotnost sodne prakse, saj je organ, ki skrbi za pravo in spoštovanje zakonitosti.

Sodišča se lahko nanj obrnejo, da bi „pridobila mnenje“ glede novega pravnega vprašanja, ki pomeni resno težavo in se postavlja v številnih sporih.

Odloča predvsem na podlagi pravnega sredstva, to je „kasacijske pritožbe“, ki jo vloži oseba, zoper katero je bila izdana sodna odločba, ali državno tožilstvo.

Odloča predvsem na podlagi pravnega sredstva, to je „kasacijske pritožbe“, ki jo vloži oseba, zoper katero je bila izdana sodna odločba, ali državno tožilstvo.

Kadar sodišče meni, da izpodbijana odločba ni bila sprejeta v skladu s pravnimi pravili, odločbo „razveljavi“. Zadeva je nato vrnjena sodišču v ponovno odločanje.

V nasprotnem primeru zavrne pritožbo, kar pomeni, da izpodbijana odločba postane dokončna.

Izjemoma lahko odločbo razveljavi brez vrnitve v ponovno odločanje, kadar razveljavitev ne zahteva ponovnega vsebinskega odločanja o zadevi. V civilnih zadevah lahko tudi vsebinsko odloča o zadevi, kadar je to upravičeno v interesu dobrega izvajanja sodne oblasti, v kazenskih zadevah pa lahko z razveljavitvijo odločbe brez vrnitve v ponovno odločanje tudi konča spor, kadar lahko na podlagi dejstev, kot so jih suvereno ugotovili in presodili sodniki, pristojni v postopku v glavni stvari, uporabi ustrezno pravno pravilo.

Kasacijsko sodišče je razdeljeno na oddelke (trije civilni oddelki, gospodarski oddelek, oddelek za socialne zadeve, kazenski oddelek), vsakega pa sestavljajo poklicni sodniki sodišča, to je predsednik in sodniki sodišča. Glede na naravo zadeve lahko odloča v mešanem senatu (senat, sestavljen iz sodnikov najmanj treh oddelkov) ali na občni seji (prvi predsednik, predsedniki ali predstojniki oddelkov in sodnik iz vsakega oddelka).

Državno tožilstvo zastopajo generalni tožilec in generalni pravobranilci.

Pravne zbirke podatkov

Za pravne zbirke podatkov v Franciji je odgovorna javna služba za objavljanje prava na spletu. Spletišče Légifrance tako vsebuje sodbe kasacijskega sodišča in pritožbenih sodišč:

  • v zbirki „CASS“ so objavljene sodbe kasacijskega sodišča;
  • v zbirki „INCA“ so neobjavljene sodbe in
  • v zbirki „CAPP“ so sodbe pritožbenih sodišč.

Ali je dostop do zbirke podatkov brezplačen?

Da, dostop do zbirke je brezplačen.

Kratek opis vsebine

Sodbe so na voljo v francoščini, nekatere sodbe pa so prevedene tudi v angleščino, arabščino in mandarinščino.

  • Zbirka „CASS“ vsebuje 120 000 sodnih odločb, vsako leto pa se poveča za 2 100 novih.
  • Zbirka „INCA“ vsebuje 246 000 sodnih odločb, vsako leto pa se poveča za 10 000 novih.
  • Zbirka „CAPP“ vsebuje 19 000 sodnih odločb, vsako leto pa se poveča za 20 000 novih.

Sorodne povezave

Pristojnost sodišč – Francija

Zadnja posodobitev: 15/04/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.