Redna sodišča – uvod

Po ustavi je naloga sodišč, da izvršujejo sodno oblast ter da splošne in lokalne odločbe in uredbe uporabljajo v skladu z zakoni.

Redna sodišča

Vrhovno sodišče (Cour supérieure de justice)

Na vrhu hierarhije rednih sodišč je vrhovno sodišče, ki obsega kasacijsko sodišče (Cour de cassation), pritožbeno sodišče (Cour d'appel) in generalno državno tožilstvo (Parquet général).

Kasacijsko sodišče, ki obsega en oddelek s senatom petih sodnikov, je pristojno zlasti za: zadeve za razveljavitev ali razglasitev ničnosti sodb različnih oddelkov pritožbenega sodišča in sodnih odločb, izdanih na zadnji stopnji. Prisotnost odvetnika je obvezna.

Pritožbeno sodišče obsega deset oddelkov, ki odločajo v senatu treh sodnikov. Pristojno je za civilne, gospodarske in kazenske zadeve ter zadeve, o katerih odločata delovni sodišči v obeh sodnih okrožjih v državi. Prisotnost odvetnika je obvezna pri vseh zadevah, razen pri kazenskih zadevah in začasnih odredbah. Kazenski oddelek pritožbenega sodišča je pristojen za pritožbe zoper sodne odločbe kazenskega oddelka okrožnega sodišča (tribunal d‘arrondissement). Ta oddelek odloča v senatu petih sodnikov.

Okrožna sodišča

Država je razdeljena na dve sodni okrožji, od katerih ima vsako po eno okrožno sodišče, eno v Luxembourgu in drugo v Diekirchu.

Obe okrožni sodišči sta razdeljeni na oddelke, ki odločajo v senatu treh sodnikov; pri vsakem okrožnem sodišču obstaja državno tožilstvo (Parquet), ki ga sestavljajo državni tožilec in namestniki. Preiskovalni sodniki pri vsakem okrožnem sodišču so pristojni za preiskave kazenskih zadev in prekrškov, če je to potrebno.

Okrožno sodišče v civilnopravnih in gospodarskih zadevah odloča kot sodišče splošne pristojnosti in je pristojno za vse zadeve, za katere zakon ne določa pristojnosti drugega sodišča zaradi narave ali višine zahtevka.

Pristojno je ratione valoris (glede na vrednost) za zahtevke nad 10 000 EUR.

Ima izključno pristojnost v zadevah, za katere mu jo zakon zaradi njihove narave izrecno podeljuje. Ima izključno pristojnost za zahtevke po priznanju tujih sodnih odločb in listin, ki so jih izdali tuji državni uradniki. Okrožni sodišči odločata tudi o prošnjah za preklic ali razveljavitev odločbe sodišča ali upravnega akta, npr. v zvezi s posvojitvami, skrbništvom, osamosvojitvijo otrok itd.

Okrožno sodišče je pristojno za pritožbe zoper sodne odločbe mirovnih sodišč na prvi stopnji, ki imajo sedež v sodnem okrožju sodišča.

Tožba pri okrožnem sodišču se načeloma vloži s pozivom, ki ga sodni izvršitelj vroči toženi stranki.

Predsedniki okrožnih sodišč ali njihovi namestniki izrekajo začasne odredbe v nujnih civilnih in gospodarskih zadevah.

Okrožni sodišči izvajata kazensko pristojnost kot kazenski oddelek ali oddelek za prekrške. Pristojni sta za presojo vseh deliktov, to je kršitev zakona, ki se kaznujejo s kazenskimi sankcijami, in dejanj, ki so z zakonom opredeljena kot kazniva dejanja in ki jim jih predloži predobravnavni senat (chambre du conseil) ali predobravnavni senat pritožbenega sodišča. Tožena stranka se mora na sodišču zglasiti osebno, razen če gre za kršitev, ki se kaznuje zgolj z globo; v tem primeru jo lahko zastopa odvetnik.

Načeloma je prisotnost odvetnika obvezna pri okrožnem sodišču, razen v izjemnih primerih, določenih z zakonom, kot so gospodarske zadeve in začasne odredbe, v katerih se lahko stranke zagovarjajo same.

Mirovna sodišča (Justices de paix)

Mirovna sodišča so tri: eno v Luxembourgu, eno v Esch-sur-Alzettu (sodno okrožje Luxembourg) in eno v Diekirchu (sodno okrožje Diekirch).

Na civilnem in gospodarskem področju je mirovni sodnik pristojen za vse zadeve, za katere mu je pristojnost podeljena z novim zakonikom o civilnem postopku ali z drugimi zakonskimi določbami; na zadnji stopnji je pristojen za zahtevke v višini do 2 000 EUR in za pritožbe v zvezi z zahtevki v višini do 10 000 EUR.

Pristojen je za določena področja, na primer za rubeže plač, pokojnin in rent pri dolžnikovem dolžniku ter za razdelitev zaseženih zneskov ne glede na vrednost terjatve.

Načeloma se tožba vloži pri mirovnem sodniku s pozivom sodnega izvršitelja. Nekatere zadeve se vložijo z vložitvijo vloge v sodnem tajništvu. Stranke pred mirovnim sodnikom nastopajo osebno ali prek zastopnika. Zastopniki so lahko odvetnik, zakonec, starši ali sorodniki v ravni črti, starši ali sorodniki v stranski črti do vključno tretjega kolena in osebe, ki delajo izključno za stranko ali njeno podjetje.

V kazenskih postopkih opravlja mirovni sodnik funkcije sodnika za prekrške (juge de police). V tej vlogi odloča o prekrških ali kršitvah zakona, ki se kaznujejo z globo od 25 do 250 EUR, ter o kršitvah, ki so z zakonom opredeljene kot delikti in ki jih predobravnavni senat predloži sodišču za prekrške (tribunal de police).

Poleg tega odloča o kršitvah, ki se kaznujejo z višjimi kaznimi, kot običajno veljajo za manjše prekrške, vendar zakonodaja določa, da je pristojen zanje. Zoper sodne odločbe sodišča za prekrške je mogoče vedno vložiti pritožbo. Rok za vložitev pritožbe je 40 dni in začne teči od izreka sodne odločbe ali, če gre za zamudno sodbo, od dneva njene navadne ali osebne vročitve. Pritožba se vloži pri okrožnem sodišču.

Pri vsakem mirovnem sodišču obstaja delovno sodišče, pristojno za spore v zvezi z delovnimi in vajeniškimi pogodbami. Pritožba se vloži pri vrhovnem sodišču.

Pravne zbirke podatkov

Ali je dostop do podatkovne zbirke brezplačen?

Da, dostop do podatkovne zbirke je brezplačen.

Kratek opis vsebine

Obiščite spletišče rednih sodišč.

Obiščite spletišče upravnih sodišč.

Sorodne povezave

Ministrstvo za pravosodje