

Poišči informacije po področjih
V Republiki Hrvaški so roki za civilne postopke urejeni z določbami iz členov 111–114 zakona o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (Narodne Novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške), št. 53/91, 91/92, 112/99, 129/00, 88/01, 117/03, 88/05, 2/07, 84/08, 96/08, 123/08, 57/11, 25/13, 89/14 70/19; v nadaljnjem besedilu: ZPP).
Rok je določeno obdobje, v katerem se lahko izvede postopkovno dejanje ali pred iztekom katerega se to dejanje ne sme izvesti.
Hrvaško postopkovno pravo priznava več vrst rokov:
Seznam dela prostih dni v Republiki Hrvaški je urejen z zakonom o praznikih, spominskih dnevih in dela prostih dnevih v Republiki Hrvaški (Zakon o blagdanima, spomendanima i neradnim danima u Republici Hrvatskoj) (NN št. 110/19).
Državni prazniki v Republiki Hrvaški so:
Državni prazniki v Republiki Hrvaški so dela prosti dnevi.
Roki so izračunani v dnevih, mesecih in letih.
Pravila za izračun rokov se uporabljajo za vse roke. Roki so izračunani na podlagi celotnih dni, od polnoči do polnoči (computatio civilis, a die ad diem), in ne od trenutka do trenutka na podlagi izračuna ur in minut (computation naturalis, a momento ad momentum). Za več informacij o splošnih pravilih glej odgovor pod točko 1.
Začetni datum je datum začetka postopkov ali nekega drugega dejanja (npr. vročitve, obvestila), ki pomeni začetek obdobja, ki ga je treba izračunati. Začetni datum ni vključen v roke, izražene v dnevih. Za začetek roka se šteje prvi dan, ki sledi.
Splošno pravilo vročitve je, da jo je treba opraviti na delovni dan, natančneje med 7.00 in 20.00, na domu ali delovnem mestu osebe, ki ji je treba pisanje vročiti, ali na sodišču, kadar je zadevna oseba navzoča tam. Izvzetje iz navedenega pravila, da je treba vročitev opraviti na delovni dan, natančneje med 7.00 in 20.00, ne velja za vročitev po pošti ali prek notarja.
Vročitev se lahko opravi tudi ob drugem času in na drugem mestu, če s tem soglaša oseba, ki ji je treba pisanje vročiti.
Če sodišče to šteje za potrebno, izda sklep, da se vročitev opravi na kakem drugem mestu ali ob kakšnem drugem času. V primeru te oblike vročitve je osebi, ki ji je pisanje vročeno, predložen izvod odločbe sodišča, s katero je bila taka vročitev odrejena. V to odločbo ni treba vključiti pojasnila.
Če je rok izračunan v dnevih, dan, na katerega je bila vročitev ali uradno obvestilo izvedeno, ali dan dogodka, s katerim začne teči rok, ni vključen v ta rok. Rok začne dejansko teči naslednji dan.
Če je dogodek, ki pomeni začetek obdobja petnajstdnevnega roka, nastopil 5. februarja, se petnajstdnevni rok izteče opolnoči 20. februarja.
Torej se štetje roka ne začne na dan dogodka (dies a quo), ampak naslednji dan.
Kadar je rok izražen v dnevih, se navedeno število dni nanaša na koledarske dneve. Če pa je zadnji dan roka državni praznik ali nedelja ali kateri koli drug dan, ko sodišče ni odprto, se ta rok izteče konec prvega naslednjega delovnega dne.
Roki, izračunani v mesecih ali letih, se iztečejo konec dne zadnjega meseca ali leta z isto številko kot dan, ko je rok začel teči.
Če v prejšnjem mesecu ni takega datuma, se rok izteče na zadnji dan zadevnega meseca.
Glej točko 8.
Da.
Rok, ki ga določi sodišče, se lahko podaljša samo enkrat na predlog zadevne osebe, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.
Predlog je treba predložiti pred iztekom roka, za katerega se zahteva podaljšanje.
Zoper odločbo o podaljšanju roka se ni mogoče pritožiti.
Podaljšani rok začne teči prvi naslednji dan po izteku roka, za katerega se je zahtevalo podaljšanje.
Stranke se lahko zoper sodbo, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje, pritožijo v petnajstih dneh od datuma, ko je bila sodba vročena, razen če je v tem aktu določen drug rok. Pri sporih, ki vključujejo čeke in menice, je ta rok osem dni.
Zgoraj navedeni roki za pritožbo ne tečejo od 1. do 15. avgusta.
Rok, ki ga določi sodišče, se lahko podaljša samo enkrat na predlog zadevne osebe, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.
V pravilih o civilnih postopkih v Republiki Hrvaški ni predvideno podaljšanje roka glede na kraj bivanja strank.
Posledice so odvisne od pravne narave rokov, tj. če stranka v primeru zakonskih rokov, ki jih ni mogoče podaljšati, ne izvede postopkovnega dejanja v predpisanem roku, je posledica tega neupoštevanja roka izguba pravice do naknadne izvedbe zadevnega postopkovnega dejanja.
Po drugi strani pa neupoštevanje nekaterih rokov ne privede do izgube pravice do naknadne izvedbe dejanja, ti roki pa so okvirni roki.
Če se stranka ne udeleži obravnave ali dejanja v okviru postopkov ne izvede v določenem roku in zato izgubi pravico do izvedbe tega dejanja, lahko sodišče tej stranki na svoj ali strankin predlog dovoli, da to dejanje izvede pozneje (predlog za ponovno vzpostavitev prejšnjega stanja), če meni, da je stranka zamudila rok iz utemeljenih razlogov.
Stranka mora vložiti predlog v osmih dneh od dne, ko je bil razlog za zamudo roka odpravljen; če je stranka izvedela za zamudo pozneje, začne navedeni rok teči na datum, ko je stranka izvedela za zamudo. Po izteku dveh mesecev od datuma zamude ni več mogoče vložiti predloga za ponovno vzpostavitev prejšnjega stanja.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.