Na področju civilnega pravosodja se bodo postopki, ki še potekajo, in postopki, ki so se začeli pred koncem prehodnega obdobja, nadaljevali po pravu EU. Evropski portal e-pravosodje bo na podlagi vzajemnega priznavanja ohranil informacije, povezane z Združenim kraljestvom, do konca leta 2022.

Roki v postopkih

Gibraltar
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Glavne vrste rokov so:

Čas za vložitev odgovora na tožbo – po prejemu tožbenega obrazca ali obrazložitve tožbe, če je vročena posebej, ima toženec na voljo 14 dni, da bodisi odgovori na tožbo ali da predloži potrdilo o vročitvi. Po predložitvi potrdila o vročitvi ima toženec nato na voljo nadaljnjih 14 dni, da pripravi obrambo. To pomeni, da ima lahko toženec na voljo do 28 dni za vložitev odgovora na tožbo, če pa potrdilo v vročitvi predloži naslednji dan po prejemu obrazložitve tožbe, ima toženec za vložitev odgovora na tožbo na voljo le 15 dni.

Čas za izvršitev sodne odločbe – na podlagi člena 4(4) zakona o zastaranju iz leta 1960 ni mogoče vložiti tožbe zoper nobeno sodno odločbo, če je od dneva začetka njene izvršljivosti poteklo dvanajst let.

Zastaralni roki – na splošno velja šestletni zastaralni rok in se uporablja za:

  • zastaranje odškodninskih tožb (člen 4(1)(a) zakona o zastaranju iz leta 1960);
  • zastaranje v primeru zaporednih prenosov ali prenehanja naslova lastnika in predelanega blaga (člen 11 zakona o zastaranju iz leta 1960);
  • zastaranje tožb za vračilo zneskov, ki jih je mogoče povrniti na podlagi zakonske določbe (člen 4(1)(d) zakona o zastaranju iz leta 1960);

Za druge vrste zadev se zastaralni roki razlikujejo. Na primer:

  • zastaralni rok tožb na podlagi notarske listine znaša dvanajst let (člen 4(3) zakona o zastaranju iz leta 1960) – na primer dolgovi na podlagi notarske listine, kot so hipoteke.
  • zastaralni rok tožb v zvezi s poslabšanjem zdravja ljudi znaša tri leta (člen 4(1) zakona o zastaranju iz leta 1960).

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Deli od 2.8 do 2.10 Pravilnika o civilnem postopku obravnavajo uporabo in razlago pravil v smislu izračuna rokov.

Poleg sobote in nedelje dela prosti dnevi v Gibraltarju zajemajo naslednje praznike:

  • novo leto: 1. januar;
  • veliki petek: petek pred veliko nočjo;
  • velikonočni ponedeljek: ponedeljek po veliki noči;
  • dan spomina na delavce: 28. april;
  • praznik dela:                                                1. maj
  • pomladni praznik: zadnji ponedeljek v maju;
  • kraljičin rojstni dan: 2./3. ponedeljek v juniju;
  • poletni praznik: zadnji ponedeljek v avgustu;
  • dan državnosti: 10. september;
  • božič: 25. december;
  • dan obdarovanja: 26. december.

Kadar božič, dan obdarovanja, novo leto ali dan državnosti padejo na konec tedna, je praznik naslednji delovni dan. Če sta na primer 25. in 26. december sobota oziroma nedelja, sta naslednji ponedeljek in torek praznika. Poleg tega so lahko sodišča zaprta tudi med božičem in novim letom.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Zakon o zastaranju iz leta 1960 – ta določa številne roke za začetek postopka in tudi druga obdobja, v katerih mora biti na primer izvršena sodna odločba ali pa morajo stranke opraviti druga procesna dejanja. Nadaljnje informacije so navedene v odgovoru na vprašanje 1 zgoraj.

Pravilnik o civilnem postopku – to so postopkovna pravila za civilna sodišča v Angliji in Walesu (ki veljajo za Gibraltar) in vsebujejo roke za različne vrste tožb.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Dan, ko začne rok teči, je običajno dan pomembnega dogodka. Na primer dan, ko začne teči 14-dnevni rok za vložitev odgovora na tožbo, je dan prejema tožbenega obrazca ali obrazložitve tožbe, če je vročena posebej (zanjo veljajo pravila o domnevni vročitvi – glej spodaj). Poleg tega začne 12-letno obdobje za izvršitev sodne odločbe teči na dan začetka njene izvršljivosti.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Običajni način vročanja, ki se v Gibraltarju uporablja za pošiljanje listin, je osebna vročitev. Kadar se vročitev opravi s priporočeno pošiljko, člen 8 zakona o razlagi in splošnih določbah določa, da se vročitev šteje za opravljeno „v trenutku, v katerem bi bilo pismo dostavljeno z redno pošto“.

Nadaljnje informacije o domnevnih datumih vročitve za druge načine neosebnega vročanja, tj. izmenjava listin, dostava listin na dovoljeni naslov ali tako, da se pustijo na dovoljenem naslovu, pošiljanje po faksu ali drugih elektronskih poteh, lahko najdete v delu 6 Pravilnika o civilnem postopku.

Če se listina vroča osebno, se šteje za vročeno naslednji delovni dan, če je vročena po 17. uri na delovni dan ali kadar koli v soboto, nedeljo ali na praznik.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Kadar je rok izražen s številom dni, se izračuna kot celi dnevi. Pri računanju števila „celih dni“ dan, na katerega začne rok teči, in dan izteka roka, če je ta opredeljen z dogodkom, ko dogodek nastopi, nista vključena. Primere, kako izračunati navedene dneve, lahko najdete v delu 2 Pravilnika o civilnem postopku.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Kadar sodišče izda sodno odločbo, sklep ali odredbo, ki nalaga rok za opravo nekega procesnega dejanja, mora biti zadnji dan njegove izpolnitve, kadar je to mogoče, izražen kot koledarski dan in vključevati uro dneva, do katere mora biti procesno dejanje opravljeno. Kadar je datum, do katerega mora biti neko procesno dejanje opravljeno, vključen v katero koli listino, mora biti dan, kadar je to mogoče, izražen kot koledarski dan.

Če se na primer osebi listina vroči 4. aprila in se od nje zahteva, naj odgovori v 14 dneh od vročitve, mora odgovor vložiti pred 18. aprilom.

Vendar če znaša navedeni rok manj kot 5 dni, se sobote, nedelje in prazniki v rok ne vštevajo.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Če se v sodni odločbi, sklepu, odredbi ali drugi listini pojavi „mesec“, pomeni koledarski mesec.

Čeprav ni izrecno predpisano, velja, da če je rok izražen v letih, je treba podobno uporabiti del 2.10 Pravilnika o civilnem postopku. Če se torej v sodni odločbi, sklepu, odredbi ali drugi listini uporablja „leto“, je mišljeno koledarsko leto.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Če je iztek roka opredeljen z dogodkom, se dan, ko dogodek nastopi, v rok ne všteva. Glej tudi odgovor na vprašanje 6 zgoraj.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Če se rok navodila za delo v praksi, katere koli sodne odločbe ali sklepa sodišča za opravo nekega procesnega dejanja v sodni pisarni, naveden v Pravilniku o civilnem postopku, izteče na dan, ko je pisarna zaprta, se procesno dejanje šteje za pravočasno, če je opravljeno naslednji dan, ko je sodna pisarna odprta. To pravilo se uporablja vselej, kadar gre za iztek roka.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Kadar je tožbeni obrazec vročen zunaj območja sodne pristojnosti, se uporabljajo posebna pravila. Kadar gre, na primer, za vročanje v državo članico EU ali državo pogodbenico Haaške konvencije iz leta 1965 o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, znaša rok za predložitev potrdila 21 dni po dnevu vročitve tožbenega obrazca ali obrazložitve tožbe. Rok za vložitev odgovora na tožbo znaša 21 dni po datumu vročitve obrazložitve tožbe ali, če toženec predloži potrdilo o vročitvi, 35 dni po vročitvi obrazložitve tožbe. Kadar gre za vročanje na katero koli drugo ozemlje države pogodbenice Haaške konvencije iz leta 1965, znaša rok za predložitev potrdila 31 dni po dnevu vročitve tožbenega obrazca ali obrazložitve tožbe. Rok za vložitev odgovora na tožbo znaša 31 dni po datumu vročitve obrazložitve tožbe ali, če toženec predloži potrdilo o vročitvi, 45 dni po vročitvi obrazložitve tožbe. Nadaljnje informacije lahko najdete v delu 6 Pravilnika o civilnem postopku.

Kadar gre za vročanje v katero koli drugo državo, je rok za predložitev potrdila o vročitvi ali vložitev odgovora na tožbo enak številu dni, navedenih na seznamu v preglednici, določeni v navodilu za delo v praksi 6B Pravilnika o civilnem postopku, po vročitvi obrazložitve tožbe ali, če je toženec predložil potrdilo o vročitvi, številu dni, navedenih na seznamu v preglednici, ter dodatnih 14 dni po vročitvi obrazložitve tožbe.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Rok za vložitev pritožbe zoper sodne odločbe je 14 dni. Roki za vložitev vloge za sodno presojo odločbe organa, če ste do tega upravičeni na podlagi zakonske določbe, je tri mesece, razen če zadevna zakonska določba ne določa drugače (čeprav je treba vloge za tak sodni nadzor v vsakem primeru vložiti takoj).

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Če tožnik meni, da obstajajo izjemni razlogi, lahko sodišče zaprosi za takojšnjo obravnavo vloge in ne da bi bile nasprotni stranki vročene kakršne koli listine, tj. ex parte ali „brez obvestila“. Če sodnik izda sklep ex parte ali „brez obvestila“, se tožniku določi nadaljnji rok za sodno obravnavo. Nasprotna stranka se bo imela pravico te obravnave udeležiti, tako da lahko sodnik zasliši obe stranki, preden se odloči za izdajo drugega sklepa.

Nadaljnje možnosti za podaljšanje roka so določene v zakonu o zastaranju iz leta 1960. Na primer roki se lahko podaljšajo v primerih, v katerih je tožnik invalid (člen 28 zakona o zastaranju).

Če Pravilnik o civilnem postopku ali navodilo za delo v praksi ali sodni sklepi ne določajo drugače, se lahko rok, ki je naveden v pravilu ali ga sodišče določi osebi za opravo nekega procesnega dejanja, spremeni s pisnim sporazumom med strankama. Poleg tega imajo sodniki obsežna pooblastila za razporejanje zadev, na podlagi katerih lahko roke spremenijo.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Ne. Stranka ne izgubi ugodnosti takega roka.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Če toženec zahtevku ne ugovarja ali ga ne prizna v roku, lahko tožnik vloži zahtevek za izdajo zamudne sodbe. Vendar pa lahko toženec sodišču predlaga, naj sodbo razveljavi.

Na voljo so tudi druge sankcije, povezane z vodenjem zadev. Če se na primer od stranke zahteva, naj nekaj predloži, npr. izvedensko poročilo, do določenega roka, in ta tega ne stori, lahko sodišče odredi, da je navedeno poročilo nedopustno.

Sodišče lahko uporabi tudi sankcije, kot je razžalitev.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Stranke, ki so rok zamudile, se lahko zglasijo na sodišču in prosijo za podaljšanje roka. Če je bila zaradi izteka roka izdana zamudna sodba, lahko zaprosijo za njeno razveljavitev.

Zadnja posodobitev: 05/03/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.