

Poišči informacije po področjih
Rok je obdobje, v katerem je treba izvesti dejanje ali ki mora preteči pred obravnavo zadeve ali pred izvedbo dejanja. Cilj uvedbe rokov je zagotavljanje dostopa do učinkovitega pravosodja in pravice do izjave. Postopkovni roki so roki, ki imajo v primeru upoštevanja ali neupoštevanja postopkovne posledice. Delijo se v dve glavni kategoriji: (1) opredeljeni roki za izvedbo DEJANJA so roki, v katerih je treba izvesti postopkovno dejanje, na primer zakonski rok za vložitev pritožbe (glej člen 318(1) zakonika o civilnem postopku), (2) PRIPRAVLJALNI roki pa so roki, po izteku katerih je treba izvesti postopkovno dejanje. Ti roki, kot je rok za poziv toženca (glej člen 228 zakonika o civilnem postopku), so običajno v korist toženca, saj vključujejo čas za pripravo. Ta razlika je pomembna, saj se lahko roki za izvedbo dejanja podaljšajo na podlagi medsebojnega dogovora strank, medtem ko pripravljalnih rokov ni mogoče podaljšati. Če datum izteka rokov za izvedbo dejanja sovpada z zakonsko določenim dela prostim dnem, se ti roki iztečejo naslednji delovni dan, pripravljalni roki pa se iztečejo na datum izteka, ne glede na to, ali je zadevni dan praznik ali dela prost dan. Pomembni postopkovni roki iz zakonika o civilnem postopku so okvirno naslednji:
Prav tako zakonik o civilnem postopku določa zlasti postopkovne roke za druge postopke, na primer roke v zvezi z zakonskimi spori (ločitev, razveljavitev zakonske zveze itd.), vlogo za plačilni nalog in izpodbijanjem te vloge (glej člen 632 zakonika o civilnem postopku), najemnimi spori, delovnimi spori, začasnimi ukrepi, izvršilnimi postopki in ugovorom zoper te postopke.
Neizčrpen seznam grških praznikov je določen v zakonu št. 1157/1981. Merilo za ugotovitev obstoja praznika je neopravljanje transakcij na splošno, zato prazniki v zvezi z določenimi poklici ali storitvami tega merila ne izpolnjujejo. Lahko so državni, verski ali drugi prazniki, tudi lokalni ali začasni prazniki. Prazniki, ki zadevajo javne službe, so dela prosti dnevi. Kot prazniki se obravnavajo: 25. marec (državni praznik), 28. oktober (državni praznik), novo leto, praznik svetih treh kraljev (6. januar), veliki petek, velikonočna sobota, 1. maj, 15. avgust, božič in dan obdarovanja, binkoštni ponedeljek, čisti ponedeljek (prvi dan posta), velikonočni ponedeljek in vse nedelje.
Členi 144–151 zakonika o civilnem postopku se nanašajo na postopkovne roke. Glede na vir, ki določa njihovo trajanje, se roki delijo na pravne (določeni z zakonom, na primer roki za vložitev tožbe), sodne (določi jih sodišče, ki obravnava zadevo, na primer rok za osebno udeležbo strank na obravnavi – glej člen 245 zakonika o civilnem postopku), odložilne (neupoštevanje teh rokov se kaznuje z odložitvijo obravnave) in obvezne roke (neupoštevanje katerih se kaznuje z izgubo pravice). Začetek in iztek rokov sta navedena spodaj. Rok je prekinjen, če stranka med trajanjem roka umre. Če je rok začel teči z vročitvijo pisanja, začne nov rok teči na datum nove vročitve pravnim naslednikom pokojnika. Če je rok začel teči z nekim drugim dogodkom, začne nov rok teči na datum vročitve ustrezne izjave zgoraj navedenim osebam. S prekinitvijo sojenja med trajanjem roka se prekine tudi rok, nov rok pa začne teči na datum ponovnega sojenja. Obdobje od 1. do 31. avgusta ni vključeno v izračun rokov za izvedbo dejanja, na katere se sklicuje člen 147(7) zakonika o civilnem postopku. Ti vključujejo roke za vložitev tožbe in roke za ugovor.
V skladu z zakonodajo se lahko rok podaljša z medsebojnim dogovorom strank, pa tudi s soglasjem sodnika. Zakonske in sodne roke je mogoče podaljšati ob predpostavki, da to ne ogroža pravic tretjih oseb. Vloga za podaljšanje ne zavezuje sodnika, ki lahko vlogo delno odobri ali zavrne, pri čemer oceni okoliščine za vsak primer posebej. To pomeni, da morajo stranke navesti razloge, ki utemeljujejo podaljšanje. Nazadnje, rok se lahko skrajša s sodno odločbo, če s tem soglašajo stranke. Skrajšajo se lahko vsi zakonski roki, razen rokov za vložitev tožbe.
Rok začne teči na dan po datumu, ko je nastopil dogodek, s katerim je začel teči rok (a momento ad momentum).
Zakonik o civilnem postopku ne predvideva podaljšanja ali skrajšanja roka, če so pisanja prenesena ali poslana po pošti ali prek druge prevozne storitve.
Dan, ko je nastopil dogodek, s katerim je začel teči rok, se lahko vključi le, če je to izrecno določeno z zakonom, sodbo ali pogodbo. To ne zajema določbe, da začne določen rok teči na datum vročitve. Ključni roki za pravna sredstva, kot so pritožba, nadaljnja pritožba ali ugovor, začnejo torej teči na dan po datumu vročitve ali objave sodbe. Ko pa je določeno, da začne rok teči na določen dan, se ta dan upošteva v izračunu. Če je dogodek, s katerim začne teči rok, vročitev, se kakršna koli druga oblika prejema obvestila o vsebini pisanja, ki ga je treba vročiti, ne upošteva pri izračunu roka.
Prazniki med trajanjem roka ne vplivajo na rok. Delovni dnevi se pri izračunu upoštevajo le, če je to izrecno določeno (kot na primer pri roku za pritožbo zoper plačilni nalog).
Če je rok določen v mesecih ali letih, prav tako ni pomembno, ali so med trajanjem roka prazniki, razen če zakon izrecno določa, da se rok nanaša na delovne dni.
Če je rok določen v letih, se izteče ob izteku ustreznega datuma zadnjega leta. Opozoriti je treba, da za izračun ni pomembno, ali obdobje roka vključuje prestopno leto.
Če je rok določen v mesecih, se izteče ob izteku dne zadnjega meseca, ki ustreza začetnemu dnevu roka. Če ni takega ustreznega dne, se upošteva zadnji dan v mesecu. Opozoriti je treba, da število dni v posameznem mesecu ni pomembno.
Polletni rok se upošteva kot šestmesečni (6) rok, polmesečni rok pa se upošteva kot petnajstdnevni (15) rok.
Če je rok določen v tednih, se izteče ob izteku ustreznega dne v tednu, ki ustreza začetnemu dnevu roka; in sicer, če je dogodek nastopil v ponedeljek, se tedenski rok izteče naslednji ponedeljek.
Če se rok izteče v soboto, nedeljo, na praznik ali dela prost dan, se podaljša do naslednjega delovnega dne.
V skladu z zakonodajo se lahko rok podaljša z medsebojnim dogovorom strank, pa tudi s soglasjem sodnika. Zakonske in sodne roke je mogoče podaljšati ob predpostavki, da to ne ogroža pravic tretjih oseb. Vloga za podaljšanje ne zavezuje sodnika, ki lahko vlogo delno odobri ali zavrne, pri čemer oceni okoliščine za vsak primer posebej.
Zahtevek za sodno varstvo na podlagi grške zakonodaje ne glede na naravo spora zajema stalno in začasno sodno varstvo. Primeri, v katerih lahko sodišča zaradi nujnosti zadeve ali zaradi preprečitve neposredne nevarnosti odredijo ukrepe za zagotovitev ali zaščito pravice ali pravno ureditev razmer in jih tudi reformirajo ali razveljavijo, se obravnavajo po skrajšanem postopku (v skladu s členi 682–738 zakonika o civilnem postopku). Če je zadeva nujna, je sodnik, katerega namen je zagotoviti hitro rešitev ob upoštevanju pravice strank do izjave, pristojen za določitev časa in kraja obravnave predloga za sprejetje začasnih ukrepov. Sodnik ima torej diskrecijsko pravico, da izbere metodo izdaje sodnega poziva in določi rok za spustitev v postopek, tudi za osebe, ki prebivajo v tujini ali katerih prebivališče ni znano. Za dan obravnave lahko določi tudi nedeljo ali praznik. Zgoraj navedeni roki veljajo za vse civilne postopke, razen za začasne ukrepe, pri čemer ni predvideno podaljšanje teh rokov.
Grška zakonodaja ne vključuje take določbe.
Neupoštevanje rokov, ki se nanašajo na sodni postopek, nima postopkovnih posledic. Posledica prekoračitve roka za tožbo v zvezi z dejanji strank je izguba pravice, medtem ko so druge vrste posledic, kot je nedopustnost obravnave, povezane s pripravljalnimi roki (glej člen 271(1) zakonika o civilnem postopku).
Vrnitev v prejšnje stanje je pravno sredstvo, določeno v ustavi, na podlagi katerega je stranka, ki zaradi višje sile ali goljufive namere druge stranke ni upoštevala roka, upravičena zahtevati, da se ponovno vzpostavi njeno stanje pred iztekom roka.
Vendar tega predloga izjemoma ni mogoče vložiti, če temelji na (a) napaki pooblaščenega odvetnika ali pravnega zastopnika vložnika ali (b) dejstvih, ki jih je sodnik ocenil pri obravnavi vloge za podaljšanje ali preložitev roka, da bi odobril zadevno podaljšanje ali preložitev. V predlogu je treba navesti razloge, zaradi katerih se rok ni upošteval, dokaze o resničnosti navedb in zamujeno dejanje, ali navesti, da je bilo dejanje izvedeno. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je treba obravnavati v tridesetih (30) dneh od datuma, ko je bila odpravljena ovira, ki pomeni višjo silo, ali priglašena goljufiva namera, če se v primeru neupoštevanja zgoraj navedenega roka iz katerega koli razloga ne sme uporabiti nov rok (glej člene 152–158 zakonika o civilnem postopku).
Vendar tega predloga izjemoma ni mogoče vložiti, če temelji na (a) napaki pooblaščenega odvetnika ali pravnega zastopnika vložnika ali (b) dejstvih, ki jih je sodnik proučil pri obravnavi vloge za podaljšanje ali preložitev roka, da bi odobril zadevno podaljšanje ali preložitev. V predlogu je treba navesti razloge, zaradi katerih se rok ni upošteval, dokaze o resničnosti navedb in zamujeno dejanje, ali navesti, da je bilo dejanje izvedeno. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je treba obravnavati v tridesetih (30) dneh od datuma, ko je bila odpravljena ovira, ki pomeni višjo silo, ali priglašena goljufiva namera, če se v primeru neupoštevanja zgoraj navedenega roka iz katerega koli razloga ne sme uporabiti nov rok (glej člene 152–158 zakonika o civilnem postopku).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.