Roki v postopkih

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Poljski civilni postopek razlikuje med naslednjimi vrstami rokov:

• glede procesnih dejanj strank: zakonski, sodni in pogodbeni roki;
• glede procesnih aktov sodišča: okvirni roki.

Zakonski in sodni roki so končni in jih ni mogoče prekoračiti.

Zakonski roki, ki so opredeljeni kot prekluzivni roki (kar pomeni, da njihovo neupoštevanje izniči določeno procesno dejanje), so določeni v zakonskem pravu. Takih rokov ni mogoče podaljšati ali skrajšati. Zakonski rok začne teči v trenutku, ki ga določa zakonsko pravo. Obstajata dve vrsti zakonskih rokov: roki, do katerih mora biti dejanje izvedeno, in roki, po katerih se dejanje lahko izvede. Med zakonskimi roki so roki za vložitev pravnih sredstev, tj. rok za vložitev pritožbe.

Tudi sodni roki so opredeljeni kot prekluzivni roki, vendar jih določi sodišče ali sodnik. Sodne roke je mogoče podaljšati ali skrajšati, vendar samo iz pomembnega razloga in na predlog, ki je vložen pred iztekom roka, tudi brez zaslišanja nasprotne stranke. Ti roki začnejo teči od trenutka, ko je izrečen sklep ali ustrezna odredba; kadar zakonik o civilnem postopku določa samodejno vročitev, začnejo teči ob vročitvi sklepa ali odredbe.
Sodni roki vključujejo roke za zakonsko ureditev pravdne ali procesne nesposobnosti ali za odpravo formalnih napak v pritožbi.

Pogodbeni roki se, kot pove že samo ime, določijo z dogovorom med strankami. Klasičen primer je mirovanje postopka na skupen predlog strank. Če stranke vložijo tak predlog, lahko sodišče odredi mirovanje postopka (ni pa mu treba tega storiti). Uporaba te vrste roka je odvisna zgolj od volje strank.

Okvirni roki se navadno naslovijo na sodne organe (sodišča) in ne na stranke. Njihovo neupoštevanje nima negativnih posledic za postopek. Njihov osnovni namen je uporaba načela hitrega izvajanja postopka. Primer takega roka je rok, v katerem mora sodišče pripraviti obrazložitev sodbe.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971

Skladno z zakonom z dne 18. januarja 1951 o dela prostih dneh veljajo naslednji zakonsko predpisani dela prosti dnevi:

1. vse nedelje (sobote niso zakonsko predpisani dela prosti dnevi);

2. spodaj našteti dnevi:

1. 1. januar – novo leto,
2. 6. januar – praznik svetih treh kraljev,
3. velikonočna nedelja,
4. velikonočni ponedeljek,
5. 1. maj – državni praznik,
6. 3. maj – državni praznik,
7. binkoštna nedelja,
8. telovo,
9. 15. avgust – Marijino vnebovzetje,
10. 1. november – dan spomina na mrtve,
11. 11. november – državni praznik, dan neodvisnosti,
12. 25. december – božič,
13. 26. december – dan obdarovanja.

V letu 2024 velikonočna nedelja pade na 31. marec, velikonočni ponedeljek na 1. april, binkoštna nedelja na 19. maj, telovo pa na 30. maj.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

V civilnem pravu ima lahko izraz „rok“ dva pomena.
Pomeni lahko določen datum (npr. 5. april 2017) ali določeno obdobje, ki se začne in konča (npr. 14 dni).

Če se določi končni rok (datum, do katerega mora biti nekaj storjeno), je pomemben točen čas izteka roka. Ni nujno, da je rok določen kot dan, mora pa biti opredeljen z nastopom dogodka, ki ga določijo pogodbene stranke v posebnem primeru.

Procesni roki se določijo na podlagi časovnih enot, kot so dan, teden, mesec ali leto. Skladno s členom 165 zakonika o civilnem postopku je metoda izračuna rokov v civilnem postopku urejena z določbami civilnega zakonika o rokih, če zakonsko pravo, odločba sodišča, sklep kakega drugega državnega organa ali pravni akt določa rok, ne da bi bilo določeno, kako se izračuna (člen 110 civilnega zakonika). Oddaja predloga vloge v poljski poštni poslovalnici nacionalnega izvajalca poštnih storitev na ozemlju Republike Poljske ali v tuji poštni poslovalnici nacionalnega izvajalca poštnih storitev na ozemlju druge države članice Evropske unije se šteje za enakovredno vložitvi tega dokumenta pri sodišču. Enako velja, če dokument vloži vojak na poveljstvu enote, oseba, ki ji je bila odvzeta prostost, na upravi svojega zapora ali član poljskega morskega plovila pri kapitanu tega plovila.

Dan ima 24 ur, začne in konča pa se ob 24. uri.
Rok, določen v dnevih, se izteče ob koncu zadnjega dne. Rok, izražen v tednih, mesecih ali letih, se izteče ob koncu dne, ki po imenu ali datumu ustreza prvemu dnevu roka ali, če v zadnjem mesecu ni takega dne, zadnji dan zadevnega meseca. Če je rok izražen kot začetek, sredina ali konec meseca, se to razume kot prvi, petnajsti ali zadnji dan meseca, polovica meseca pa ustreza 15 dnem. Če je rok določen v mesecih ali letih in se ne zahteva kontinuiteta, se domneva, da ima mesec 30 dni, leto pa 365 dni. Če je konec roka za izvedbo določenega dejanja zakonsko predpisan dela prost dan ali sobota, se rok izteče naslednji dan, ki ni dela prost dan ali sobota.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Če je začetek v dnevih opredeljenega roka določen dogodek, se dan, ko nastopi dogodek, ne upošteva pri izračunu roka. Če je na primer sodišče stranki 11. januarja 2017 vročilo procesni akt, v katerem jo je pozvalo k izvedbi določenega dejanja s sedemdnevnim rokom, se ta rok izteče 18. januarja 2017 ob polnoči (24.00).

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Sodišče lahko izročitev procesnih aktov izvede na različne načine: po pošti, prek sodnega izvršitelja, raznašalca pošte ali službe sodišča za vročitve. Vročitev naslovniku se lahko opravi tudi z izročitvijo dokumenta naslovniku v sodnem tajništvu sodišča. Če je bila vročitev ustrezno opravljena, so vsi ti načini enako veljavni, izbira načina pa ne vpliva na iztekanje rokov.

Od 8. septembra 2016 predpisi dovoljujejo, da sodišče vroča procesne akte s sistemom za prenos podatkov, če je naslovnik vložil dokumente prek takega sistema ali se je tako odločil. Naslovnik, ki se je odločil vložiti dokumente prek sistema za prenos podatkov, lahko zavrne elektronsko vročanje.

Za dokument, ki je vročen elektronsko, se šteje, da je vročen na datum, naveden v elektronski potrditvi prejema korespondence, tudi če ta datum pade na zakonsko predpisan dela prost dan. Dejstvo, da elektronska korespondenca prispe ponoči, ne vpliva na veljavnost vročitve. Če se prejem korespondence ne potrdi elektronsko, se šteje, da je vročitev veljavna 14 dni po datumu, ko se dokument naloži v sistem za prenos podatkov. Zgornji predpisi od strank zahtevajo, da vsaj vsakih 14 dni preverjajo svoj elektronski račun.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Če je začetek v dnevih opredeljenega roka določen dogodek, se dan, ko nastopi dogodek, ne upošteva pri izračunu roka.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Roki, določeni v dneh, so izraženi v koledarskih dneh. Če je konec roka za izvedbo določenega dejanja zakonsko predpisan dela prost dan ali sobota, se rok izteče naslednji dan, ki ni dela prost dan ali sobota.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok, izražen v tednih, mesecih ali letih, se izteče ob koncu dne, ki po imenu ali datumu ustreza prvemu dnevu roka ali, če v zadnjem mesecu ni takega dne, zadnji dan zadevnega meseca.

Če je rok izražen kot začetek, sredina ali konec meseca, se to razume kot prvi, petnajsti ali zadnji dan meseca. Polovica meseca ustreza 15 dnem.

Če je rok določen v mesecih ali letih in se ne zahteva kontinuiteta, se domneva, da ima mesec 30 dni, leto pa 365 dni.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok, izražen v tednih, mesecih ali letih, se izteče ob koncu dne, ki po imenu ali datumu ustreza prvemu dnevu roka ali, če v zadnjem mesecu ni takega dne, zadnji dan zadevnega meseca.

Če je rok izražen kot začetek, sredina ali konec meseca, se to razume kot prvi, petnajsti ali zadnji dan meseca. Polovica meseca ustreza 15 dnem.

Če je rok določen v mesecih ali letih in se ne zahteva kontinuiteta, se domneva, da ima mesec 30 dni, leto pa 365 dni.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Če je konec roka za izvedbo določenega dejanja zakonsko predpisan dela prost dan ali sobota, se rok izteče naslednji dan, ki ni dela prost dan ali sobota.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Podaljšati ali skrajšati je mogoče samo sodne roke, tj. roke, ki jih določi sodišče ali predsedujoči sodnik. Sklep o podaljšanju ali skrajšanju roka lahko sprejme predsedujoči sodnik ali sodišče, vendar samo iz pomembnih razlogov, pri čemer je ocena razlogov prepuščena njuni lastni presoji.

Rok se lahko podaljša ali skrajša samo na predlog stranke, udeleženca v nepravdnem postopku, intervenienta, državnega tožilca, inšpektorja za delo, varuha pravic potrošnikov, nevladne organizacije, sodnega izvedenca ali priče, če rok zadeva njihova dejanja. Sodišče ali sodnik ne smeta takega sklepa sprejeti po uradni dolžnosti.

Predlog se lahko vloži pred iztekom fiksnega roka.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Poljski zakonik o civilnem postopku določa zakonske procesne roke za vložitev pravnih sredstev glede na vrsto sodne odločbe (sodba (wyrok), odločba v glavni stvari v nepravdnem postopku (postanowienie co do istoty sprawy w postępowaniu nieprocesowym), zamudna sodba (wyrok zaoczny), odredba za plačilo v postopku na podlagi sodne odredbe za plačilo (nakaz zapłaty w postępowaniu upominawczym), odredba za plačilo v postopku na podlagi odredbe za plačilo (nakaz zapłaty w postępowaniu nakazowym) in sklep (postanowienie)). Določeni so zlasti naslednji zakonski roki:

• sodba in odločba v glavni stvari v nepravdnem postopku: obrazložitev sodbe je treba pripraviti v pisni obliki v enem tednu od dneva razglasitve izreka sodbe, če stranka to zahteva. Sodišče mora po uradni dolžnosti vročiti sodbo strankam, če stranka, ki nastopa brez odvetnika, pravnega zastopnika ali patentnega zastopnika, zaradi odvzema prostosti ni bila navzoča ob izreku sodbe, sodba pa je bila izdana na seji, zaprti za javnost. Sodbo in informacije o načinu in roku za vložitev predloga za vročitev obrazložitve ter o pogojih, načinu in roku za vložitev pritožbe je treba samodejno vročiti vsaki stranki, ki je nastopala brez odvetnika, pravnega zastopnika, patentnega zastopnika ali generalnega svetovalca Republike Poljske. Če obstaja obveznost zastopanja, mora stranko zastopati odvetnik ali pravni zastopnik; stranko je treba obvestiti tudi o določbah o obveznosti zastopanja in o posledicah neupoštevanja teh določb. Pritožba se lahko vloži pri sodišču, ki je izdalo izpodbijano sodbo, v dveh tednih od vročitve sodbe in obrazložitve pritožniku. V primeru podaljšanja roka za pripravo pisne obrazložitve sodbe je rok za vložitev pritožbe tri tedne. Sodišče stranko o roku obvesti ob vročitvi sodbe in obrazložitve. Če je rok v obvestilu napačno naveden in ga je stranka upoštevala, se šteje, da je bila pritožba vložena v skladu z rokom. Šteje se, da sta zgoraj navedena roka (dva tedna in tri tedne) prav tako upoštevana, če je stranka pred njunim iztekom vložila pritožbo pri sodišču druge stopnje. V takih primerih to sodišče o pritožbi obvesti sodišče prve stopnje in zaprosi za predložitev spisa;
• sklep: rok za vložitev pritožbe je en teden od datuma vročitve sklepa in obrazložitve sklepa, tudi takrat, ko je sodišče vročitev opravilo po uradni dolžnosti. Če se je sodišče ob izdaji sklepa odločilo, da ne bo pripravilo obrazložitve sklepa, začne rok teči od izreka sklepa ali, če je bilo treba sklep vročiti, od datuma vročitve. Sodišče mora pripraviti obrazložitev sklepov, izrečenih na seji, odprti za javnost, le, če se zoper njih lahko vloži pritožba, in le, če stranka to zahteva v enem tednu od datuma izreka. Taki sklepi se vročijo samo stranki, ki je vložila predlog, da se sestavi obrazložitev sklepa in se ji vroči skupaj s sklepom. Sodišče mora sklepe, izdane na seji, odprti za javnost, strankam vročiti po uradni dolžnosti, če ni s posebnim zakonskim pravom določeno drugače. Pri vročanju sklepa stranki, ki je nastopala brez odvetnika, pravnega zastopnika, patentnega zastopnika ali generalnega svetovalca Republike Poljske, bi bilo treba stranko obvestiti o dopustnosti, pogojih, rokih in načinu vložitve predloga za vročitev obrazložitve in vložitve pritožbe ali o tem, da ni mogoča pritožba zoper sklep ali da ni treba pripraviti obrazložitve sklepa. V primeru sklepa, ki je bil izdan na seji, zaprti za javnost, in zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo, sodišče pripravi obrazložitev le, če stranka to zahteva v enem tednu od vročitve sklepa. Sklep z obrazložitvijo se vroči samo stranki, ki je zahtevala, da se pripravi obrazložitev sklepa in se ji vroči skupaj s sklepom. Kadar posebno zakonsko pravo zahteva, da sodišče po uradni dolžnosti pripravi obrazložitev sklepa, izrečenega na seji, zaprti za javnost, je treba sklep in obrazložitev vročiti samodejno. Sodišče lahko pripravi obrazložitev sklepa, ki je bil izrečen na seji, zaprti za javnost, in zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo, če to poenostavi postopek ali če se sklep nanaša na povračilo stroškov osebi, ki ni stranka v postopku. V takih primerih se sklep in obrazložitev vročita vsem zadevnim strankam ali osebam. Sodišče samodejno vroči sklep, izdan na seji, zaprti za javnost, skupaj z obrazložitvijo, zato stranki ni treba vložiti predloga za vročitev sklepa in obrazložitve. Pri izdaji sklepa, zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo, lahko sodišče v skladu s svojo presojo, ki temelji na preučitvi vseh okoliščin zadeve, odloči, da ne bo pripravilo obrazložitve sklepa, če v celoti ugodi zahtevku stranke v njenem predlogu in potrdi trditve, ki jih je stranka navedla v podporo temu zahtevku. Sklep se mora sklicevati na zadevne vloge. Če je procesni dokument vročen pozneje kot sklep, začne rok za vložitev pritožbe teči od datuma vročitve tega procesnega dokumenta. Zoper sklep sodnega uradnika je mogoče vložiti pritožbo, če bi bilo zoper ta sklep mogoče vložiti pritožbo, če bi ga izdalo sodišče. Pritožba se vloži pri sodišču, pri katerem je sodni uradnik izdal izpodbijani sklep, in sicer v enem tednu od vročitve sklepa. Če je bil sklep vročen brez obrazložitve in je stranka vložila predlog za pripravo obrazložitve, začne rok za vložitev pritožbe teči na dan vročitve sklepa skupaj z obrazložitvijo;
• zamudna sodba glede na toženca: toženec, zoper katerega je bila izdana zamudna sodba, lahko vloži ugovor v dveh tednih od vročitve sodbe;
• zamudna sodba glede na tožnika: sodišče pripravi obrazložitev zamudne sodbe, če je bila tožba v celoti ali delno zavrnjena in če tožnik v enem tednu po vročitvi sodbe vloži predlog za pripravo obrazložitve sklepa;
• odredba za plačilo v postopku na podlagi sodne odredbe za plačilo in odredba za plačilo v postopku na podlagi odredbe za plačilo: v postopku na podlagi odredbe za plačilo sodišče tožencu naloži, da v roku, določenem v plačilnem nalogu, v celoti plača zahtevek, vključno s stroški, ali da vloži pritožbo (ugovor zoper odredbo za plačilo v postopku na podlagi sodne odredbe za plačilo, ugovor zoper odredbo za plačilo v postopku na podlagi odredbe za plačilo). Roki so naslednji: dva tedna od datuma vročitve odredbe za plačilo v primeru odredbe za plačilo, izdane v postopku na podlagi sodne odredbe za plačilo, če bo vročitev odredbe tožencu opravljena v državi; en mesec od datuma vročitve odredbe za plačilo v primeru odredbe za plačilo, izdane v postopku na podlagi sodne odredbe za plačilo, če bo vročitev odredbe tožencu opravljena zunaj Poljske, vendar znotraj Evropske unije; en mesec od datuma vročitve odredbe za plačilo v primeru odredbe za plačilo, izdane v postopku na podlagi odredbe za plačilo, če bo vročitev tožencu potekala znotraj Evropske unije; tri mesece od datuma vročitve odredbe, če bo vročitev odredbe potekala zunaj Evropske unije. Če se po izdaji odredbe za plačilo izkaže, da je treba odredbo za plačilo vročiti na kraju, ki v skladu z odstavkom 2 upravičuje določitev drugega roka, kot je določen v izdani odredbi, sodišče po uradni dolžnosti izda sklep o ustrezni spremembi odredbe.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Priča ali stranka v postopku mora obvezno priti na sodišče. Priča mora priti na sodišče, tudi če ni seznanjena z okoliščinami zadeve ali če se je že odločila uveljaviti svojo pravico, da odkloni pričanje. Priča mora pisno opravičiti svojo odsotnost (nenavzočnost) pred datumom obravnave. Poznejša predložitev opravičil za nenavzočnost ne preprečuje sodišču, da priči na obravnavi naloži globo.

Priča mora priložiti dokument z navedbo razlogov za nenavzočnost in pisnim opravičilom. Nenavzočnost priče se lahko opraviči iz razlogov bolezni, pomembnega poslovnega potovanja ali resne nepredvidene nesreče. Če se kot razlog za nenavzočnost ob sodnem pozivu navede bolezen, mora potrdilo o nezmožnosti navzočnosti izdati zdravnik sodišča. V takem primeru sodišče določi nov datum za navzočnost.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Za stranko ali pričo veljajo pravila o civilnem postopku, ki jih uporablja sodni organ (sodišče).

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Procesno dejanje, ki ga stranka opravi po izteku roka, je nično.
To načelo velja za zakonske in sodne roke. Ničnost procesnega dejanja pomeni, da prepozno opravljeno dejanje nima pravnih učinkov, ki so povezani z izvršitvijo dejanja po zakonskem pravu. Procesno dejanje, opravljeno po izteku roka, je nično, tudi če sodišče še ni izdalo odločbe, ki je posledica izteka roka.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Če je rok prekoračen, lahko stranka poskusi doseči njegovo ponovno določitev in predlaga obnovo postopka.

Če stranka ni po lastni krivdi zamudila roka za izvedbo procesnega dejanja, sodišče po uradni dolžnosti ponovno določi rok. Ponovna določitev roka pa ni dopustna, če neizpolnitev roka nima negativnih procesnih posledic za stranko. Vloga s predlogom za ponovno določitev roka se pri sodišču, pri katerem bi moralo biti procesno dejanje opravljeno, vloži najpozneje en teden po prenehanju veljavnosti razloga za neizpolnitev roka. Okoliščine, ki upravičujejo predlog, morajo biti v vlogi utemeljene. Stranka bi morala procesno dejanje opraviti hkrati z vložitvijo predloga. Po enem letu od zamujenega roka se lahko rok ponovno določi samo v izjemnih primerih. Ponovna določitev roka za vložitev pritožbe zoper sodbo o ničnosti zakonske zveze, razvezi zakonske zveze ali razglasitvi neobstoja zakonske zveze ni dopustna, če se je samo ena od strank po pravnomočnosti sodbe ponovno poročila. Sodišče zavrne predlog za ponovno določitev roka, ki je vložen prepozno ali po zakonskem pravu ni dopusten. Dejstvo, da je bil vložen predlog za ponovno določitev roka, ne zaustavi postopka ali izvršitve odločbe. Sodišče sicer lahko glede na okoliščine zaustavi postopek ali izvršitev odločbe. Če je predlog odobren, lahko sodišče nemudoma obravnava zadevo.

Obnova postopka omogoča ponovno obravnavo zadeve, ki se je končala s pravnomočno odločbo. Pritožba s predlogom za obnovo postopka se pogosto obravnava kot izredno pravno sredstvo (ali izredna pritožba), ki se uporabi za izpodbijanje pravnomočnih odločb, za razliko od rednih pravnih sredstev (ki se uporabijo v zvezi z nepravnomočnimi odločbami). Zahteva se lahko obnova postopka zaradi ničnosti: če je bila v senatu sodnikov nepooblaščena oseba ali če je bil sodnik, ki je odločal, po zakonu izločen in stranka ni mogla zahtevati izločitve sodnika pred pravnomočnostjo sodbe; če stranka ni imela pravne sposobnosti ali ni bila sposobna biti stranka v postopku ali ni bila ustrezno zastopana ali ji je bila zaradi kršitve zakona odvzeta zmožnost ukrepanja; vendar obnove ni mogoče zahtevati, če je stranka pred pravnomočnostjo sodbe ponovno pridobila zmožnost ukrepanja ali če se je v ugovoru sklicevala na nezastopanje ali če je stranka odobrila opravljena postopkovna dejanja. Obnova postopka se lahko zahteva tudi, če ustavno sodišče ugotovi, da je regulativni akt, na podlagi katerega je bila izdana sodba, v nasprotju z ustavo, ratificirano mednarodno pogodbo ali zakonskim pravom.

Obnovo postopka je mogoče zahtevati na podlagi naslednjega:

• sodba je temeljila na ponarejenem ali spremenjenem dokumentu ali na kazenski obsodbi, ki je bila pozneje razveljavljena,
• ali je bila sodba izdana na podlagi kaznivega dejanja.

Obnovo postopka je mogoče zahtevati tudi:

• če se pozneje razkrije pravnomočna sodba v zvezi z istim pravnim razmerjem ali če se razkrijejo dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na izid zadeve in jih stranka ni mogla uporabiti v prejšnjem postopku;
• če je na vsebino sodbe vplivala odločba, s katero se postopek v zadevi ni končal in ki je bila izdana na podlagi normativnega akta, za katerega je ustavno sodišče ugotovilo, da je v nasprotju z ustavo, ratificirano mednarodno pogodbo ali zakonskim pravom (razveljavljenim ali spremenjenim v skladu z zakonikom o civilnem postopku).

Obnova postopka zaradi kaznivega dejanja se lahko zahteva le, če je bilo kaznivo dejanje ugotovljeno s pravnomočno obsodbo, razen če kazenskega postopka ni mogoče začeti ali je bil ustavljen iz drugih razlogov, razen zaradi pomanjkanja dokazov.

Zahteva za obnovo postopka zaradi sodbe, s katero je bila razveljavljena zakonska zveza, razvezana zakonska zveza ali razglašen neobstoj zakonske zveze, ni dopustna, če se je samo ena od strank po pravnomočnosti sodbe ponovno poročila. Zahtevo za obnovo postopka je treba vložiti v treh mesecih; ta rok začne teči z dnem, ko je stranka izvedela za razloge za obnovo postopka, ali, če so razlogi v tem, da stranka ni bila ustrezno zastopana ali ji je bila odvzeta možnost ukrepanja, z dnem, ko je stranka ali njen organ ali njen pravni zastopnik izvedel za sodbo. Če je ustavno sodišče odločilo, da je normativni akt v nasprotju z ustavo, ratificiranim mednarodnim sporazumom ali pravom, na podlagi katerega je bila izdana sodba, je treba zahtevo za obnovo postopka vložiti v treh mesecih od začetka veljavnosti odločbe ustavnega sodišča. Če v času odločanja ustavnega sodišča odločba (izdana na podlagi normativnega akta, za katerega je ustavno sodišče ugotovilo, da je v nasprotju z ustavo, ratificiranim mednarodnim sporazumom, ali zakonskim pravom) še ni postala pravnomočna zaradi vložitve pritožbe, ki je bila nato zavrnjena, začne rok teči od dneva vročitve odločbe o zavrnitvi oziroma od dneva razglasitve te odločbe, če je bila ta razglašena na javni seji.

Obnove postopka ni mogoče predlagati več kot deset let po datumu pravnomočnosti sodbe (razen če stranka ni mogla nastopiti na sodišču ali ni bila ustrezno zastopana).