Roki v postopkih

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Procesni roki so lahko prekluzivni (peremptório), kadar z njihovim iztekom preneha pravica do izvedbe dejanja, ali odložni (dilatório), kadar je do določenega datuma odložena možnost izvedbe dejanja ali datum, ko začne teči drug rok.

Za procesne roke se uporabljajo pravila iz členov 138 do 143 zakonika o civilnem postopku.

Izračun procesnih rokov ali rokov, ki jih določijo sodišča, urejajo pravila iz členov 278, 279 in 296 civilnega zakonika.

Kar zadeva roke v civilnih zadevah, njihovo dolžino in učinek na pravna razmerja urejajo členi od 296 do 333 civilnega zakonika.

Zlasti zastaralne roke (prazos de prescrição) in prekluzivne roke (prazos de caducidade) urejajo pravila iz členov 300 do 327 oziroma iz členov 328 do 333 civilnega zakonika.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Za ta namen je Portugalska Evropsko komisijo obvestila o naslednjih državnih praznikih:

1. januar, 2. april (veliki petek), 4. april (velikonočna nedelja), 25. april, 1. maj, 3. junij (telovo), 10. junij, 15. avgust, 5. oktober, 1. november ter 1., 8. in 25. december.

Komisija je ta seznam objavila v Uradnem listu Evropske unije št. C 451, 2020, stran 3, ki je na voljo na tej povezavi.

Države članice ta seznam pošljejo Komisiji vsako leto. Nekateri prazniki so spremenljivi in ne padejo vedno na zgoraj navedeni datum.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Splošno pravilo v portugalskem civilnem pravu je, da morajo stranke, če ni posebne določbe, predlagati kakršno koli dejanje ali sodni postopek v desetih dneh, se sklicevati na ničnost, vložiti posredni ugovor ali uveljavljati katero koli drugo procesno pravico; prav tako mora stranka v desetih dneh odgovoriti na zahtevek druge stranke (člen 149 zakonika o civilnem postopku).

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Praviloma začne rok za odgovor vedno teči z vročitvijo obvestila o zadevnem dejanju (člen 149(2) zakonika o civilnem postopku).

Med postopki se obvestila za stranke vročajo njihovim pravnim zastopnikom.

Kadar je namen vročitve obvestila vabilo stranki, naj osebno nastopi pred sodiščem, je treba poleg vročitve zastopniku obvestilo s priporočeno pošto poslati tudi stranki in v njem navesti datum, kraj in namen njenega nastopa.

Zastopnikom je obvestilo vročeno po elektronski pošti (glej izvedbeno odredbo (Portaria) št. 280/13 z dne 26. avgusta 2013 na naslovu http://www.pgdlisboa.pt/leis/lei_mostra_articulado.php?nid=1967&tabela=leis&so_miolo=S), datum vročitve pa potrdi računalniški sistem, pri čemer se šteje, da je bila vročitev opravljena tretji dan po tem ali, če ta dan ni delovni dan, prvi delovni dan po tem dnevu.

Za vabilo s priporočenim pismom s povratnico „se šteje, da je opravljeno na dan, ko je povratnica podpisana, in da ga je prejela vabljena oseba, tudi če je povratnico podpisala tretja oseba, pri čemer se šteje, če se ne dokaže nasprotno, da je bilo pismo nemudoma izročeno naslovniku“ (člen 230(1) zakonika o civilnem postopku).

V postopku za izpolnitev denarnih obveznosti na podlagi pisnih pogodb, v katerih sta stranki izbrali naslov za vročanje, se vabilo pošlje po pošti na izbrani naslov, če vrednost spora ne presega 30 000,00 EUR, ali če presega navedeni znesek, obveznosti neprekinjene dobave blaga ali storitev. Če vabljena oseba noče podpisati povratnice ali sprejeti pisma, poštar napiše zapisnik o dogodku, preden vrne pismo, vročitev pa se šteje za opravljeno na podlagi zapisnika o dogodku. Rok začne teči od datuma zapisnika o tem dogodku (člen 229 zakonika o civilnem postopku).

Če je pismo vrnjeno, ker ga naslovnik ni prevzel na pošti v zakonsko predpisanem roku ali ker oseba, ki ni vabljena oseba, noče podpisati povratnice ali sprejeti pisma, se vabilo ponovi tako, da se pošlje še eno priporočeno pismo s povratnico. V tem primeru se pismo – na uradno predpisanem obrazcu – s kopijo vseh obveznih informacij pusti pri naslovniku. Poštar mora zapisati datum in točen kraj, na katerem je pustil pismo, ter potrdilo nemudoma poslati sodišču.

Če pisma ni mogoče oddati v pisemski nabiralnik vabljene osebe, poštar pusti obvestilo. V tem primeru se šteje, da je bilo vabilo vročeno na datum, ki ga je poštar zapisal v zapisnik, ali če je pustil obvestilo, na osmi dan po navedenem datumu (pri čemer je vabljena oseba na to opozorjena v zadnjem pismu, ki ji je bilo poslano). Od tega datuma začne teči procesni rok, vezan na vabilo.

Kadar se vabilo vroči po pravnem zastopniku, sodnem izvršitelju ali sodnem uradniku, ki stopi v stik z vabljeno osebo, začne rok teči, ko zadevna oseba podpiše zapisnik o vročitvi.

Civilno procesno pravo določa odložni rok zaradi geografske razdalje med krajem vabila in sodiščem, pri katerem se zadeva obravnava, ali ker z vabljeno osebo ni bil vzpostavljen osebni stik. V takih okoliščinah se odložni rok doda prekluzivnemu roku, ki se nato štejeta za en rok.

Kadar ni znano, kje je vabljena oseba, se vabilo z javno objavo opravi z objavo obvestila, ki mu sledi naznanilo na javno dostopni spletni strani (člen 24 izvedbene odredbe št. 280/13 z dne 26. avgusta 2013). V tem okviru se šteje, da je bilo vabilo vročeno na dan objave naznanila. Odložni rok začne teči z dnem vročitve. Rok za vložitev odgovora na tožbo začne teči od konca tega minimalnega roka.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Da. Glej odgovor na prejšnje vprašanje.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Dejanski datum dejanja, dogodka, odločbe, vabila ali vročitve se ne šteje (člen 279(b) civilnega zakonika).

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Kadar se rok za izvedbo procesnega dejanja izteče na dan, ko so sodišča zaprta, se podaljša do naslednjega delovnega dne (člen 138(2) zakonika o civilnem postopku).

Sodne počitnice trajajo od 22. decembra do 3. januarja, od cvetne nedelje do velikonočnega ponedeljka in od 16. julija do 31. avgusta.

Sodišče lahko z obrazloženim sklepom in po zaslišanju strank prekine procesni rok v skladu s členom 269(1)(c) zakonika o civilnem postopku.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Pri izračunu roka se ne upošteva dan – niti ura, če je rok izražen v urah –, na katerega se je zgodil dogodek, od katerega začne teči rok, v skladu s členom 279(b) zakonika o civilnem postopku.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, ki začne teči na določen datum, se izteče ob 24.00 (ob polnoči) ustreznega dne v zadnjem tednu, mesecu ali letu, če pa v zadnjem mesecu ni ustreznega dne, se rok izteče zadnji dan zadevnega meseca (člen 279(c) civilnega zakonika).

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Ker so sodišča odprta le na delovne dni ter ker se nedelje in državni prazniki štejejo za sodne počitnice, se roki, ki se iztečejo na nedeljo ali državni praznik, podaljšajo do prvega delovnega dne, če mora biti zadevno dejanje opravljeno na sodišču.

Pravilo za izračun vseh procesnih rokov je, da se rok za izvedbo procesnega dejanja podaljša do naslednjega delovnega dne, če se izteče na datum, ko so sodišča zaprta (člen 138(2) zakonika o civilnem postopku).

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Procesni rok, določen z zakonom, se lahko v določenih primerih podaljša.

S soglasjem strank se lahko rok podaljša enkrat za enako obdobje (člen 141 zakonika o civilnem postopku).

Neupoštevanje roka se lahko dovoli v primeru upravičenega vzroka, kadar dogodek, ki ga ni mogoče pripisati stranki ali njenim zastopnikom, prepreči pravočasno izvedbo določenega dejanja (člen 140 zakonika o civilnem postopku).

Poleg tega je v členu 139 zakonika o civilnem postopku določeno, da se lahko ne glede na obstoj upravičenega vzroka dejanje opravi v prvih treh delovnih dneh po izteku roka, vendar je treba nemudoma plačati denarno kazen, kot sledi:

(a) če se dejanje opravi na prvi dan, znaša denarna kazen 10 % sodne takse, ki ustreza postopku ali dejanju, do največ 1/2 obračunske enote;

(b) če se dejanje opravi na drugi dan, znaša denarna kazen 25 % sodne takse, ki ustreza postopku ali dejanju, do največ 3 obračunskih enot;

(c) če se dejanje opravi na tretji dan, znaša denarna kazen 40 % sodne takse, ki ustreza postopku ali dejanju, do največ 7 obračunskih enot.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Rok za vložitev pritožbe je 30 dni od vročitve odločbe (člen 638 zakonika o civilnem postopku) ter 15 dni v nujnih primerih in primerih, določenih v členu 644(2) in členu 677 zakonika o civilnem postopku.

Če je stranka odsotna in je ni treba obvestiti v skladu s členom 249 zakonika o civilnem postopku, rok za vložitev pritožbe začne teči, ko se odločba objavi, razen če stranka ni več odsotna pred iztekom tega obdobja; v tem primeru ji morata biti sodba ali sklep vročena, rok pa začne teči od datuma vročitve.

V primeru ustnih sklepov ali sodb, ponovljenih v postopku, začne rok teči od datuma njihovega izreka, če je bila stranka navzoča ali ji je bilo vročeno obvestilo, naj se udeleži dejanja.

Če vročitev ni nujna, razen v navedenih primerih, začne rok teči od dneva, ko je bila stranka seznanjena z odločitvijo.

V enakem roku kot za vložitev pritožbe lahko nasprotna stranka odgovori na trditve pritožnika.

V odgovoru lahko izpodbija dopustnost ali pravočasnost pritožbe in pritožnikov locus standi.

Če je namen pritožbe doseči preizkus posnetega pričanja, se rok za vložitev pritožbe in za odgovor podaljša za deset dni.

Če nasprotna stranka zahteva razširitev obsega pritožbe, lahko pritožnik odgovori v 15 dneh od vročitve zahtevka.

Če je več pritožnikov ali nasprotnih strank, tudi če jih zastopajo različni odvetniki, ima vsak njihov zahtevek svoj rok. Sodno tajništvo mora poskrbeti, da se vse njihove zadeve obravnavajo v rokih, ki so jim bili dodeljeni.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Zakonsko predpisanih procesnih rokov ni mogoče skrajšati.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Rok za vložitev odgovora na tožbo, dodeljen osebi, vabljeni k predstavitvi obrambe v določenem civilnem postopku, se lahko podaljša, če je vročitev opravljena zunaj okrožja, v katerem je sedež sodišča, ki odloča v postopku.

Podaljšanje tega roka je odvisno od vročitve vabila zunaj okrožja, v katerem je sedež sodišča, ki odloča v postopku, in ne od kraja prebivališča osebe, ki se ji vabilo vroči – člen 245 zakonika o civilnem postopku.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Z iztekom obvezujočega roka preneha pravica do izvedbe dejanja. Vendar se lahko dejanje zaradi upravičenega vzroka opravi po izteku roka, ne glede na to pa se lahko opravi tudi v prvih treh delovnih dneh po izteku roka, vendar je treba nemudoma plačati denarno kazen (člen 139 zakonika o civilnem postopku).

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Dejanje se lahko zaradi upravičenega vzroka, kot je navedeno v točkah 11 in 15, opravi po izteku roka.

V skladu s členom 140 zakonika o civilnem postopku se za upravičen vzrok šteje dogodek, ki ga ni mogoče pripisati stranki ali njenim zastopnikom ali pooblaščencem in ki je preprečil pravočasno izvedbo določenega dejanja. V tem primeru mora stranka, ki trdi, da je šlo za upravičen vzrok, nemudoma predložiti dokaze o tem.

Ne glede na upravičen vzrok se lahko dejanje opravi v prvih treh delovnih dneh po izteku roka, vendar je treba plačati denarno kazen, kot je navedeno zgoraj, sodišče pa se lahko izjemoma odloči za znižanje ali odpravo denarne kazni v primerih očitno težkih finančnih razmer ali če je znesek očitno nesorazmeren, zlasti pri tožbah, pri katerih ni potrebno imenovanje pravnega zastopnika in je dejanje opravila stranka sama.

Sorodne povezave

• Generalni direktorat za pravosodno politiko
• Generalni direktorat za pravosodje
• Zakonik o civilnem postopku
• Civilni zakonik