

Rok za odgovor na zahtevek
Za zadeve sodišča Court of Session, pri katerih je vročitev v Evropi in zunaj Evrope, je rok 21 dni od dneva vročitve. V določenih zadevah, ko se vročitev ne opravi po metodi, predpisani v teh pravilih, je rok 42 dni.
Za zadeve grofijskih sodišč (Sheriff Court), pri katerih je vročitev v Evropi, je rok 21 dni od dneva vročitve. Za vse zadeve, ki se vročijo zunaj Evrope, je rok 42 dni od dneva vročitve.
Več informacij lahko najdete na:
Obstajajo tudi pravila o poenostavljenem postopku in skrajšanem postopku za izterjavo zneskov do 5 000 GBP.
Zastaralni ali prekluzivni roki
V škotskem pravu so roki za vložitev tožbe določeni v pravnih pojmih zastaranja (limitation in negative prescription). Zastaranje (limitation) je postopkovno pravilo – odgovor na tožbo –, v skladu s katerim določene pravice in obveznosti (ki sicer ostanejo veljavne) postanejo pravno neizvršljive po izteku določenega obdobja. Zastaranje (negative prescription) je pravilo materialnega prava, v skladu s katerim pravica ali obveznost posameznika po določenem obdobju preneha.
Za to področje se uporablja zakon o zastaranju (Škotska) iz leta 1973 (Prescription and Limitation (Scotland) Act 1973), kakor je bil spremenjen.
Določbe o zastaranju (negative prescription) določajo, kdaj pogodbene pravice in obveznosti prenehajo. Roki se razlikujejo glede na naravo obveznosti.
Zakon določa zastaralni rok za odškodninske tožbe, poslabšanje zdravja ljudi, obrekovanje in tožbe v zvezi odgovornostjo za proizvode z napako. Zastaralni rok je tri leta od seznanitve z dogodkom, čeprav imajo sodišča diskrecijsko pravico, da tudi po izteku tega roka omogočijo nadaljevanje postopka, če menijo, da je to pravično.
Razni drugi pravilniki določajo tudi različne drugačne zastaralne roke, na primer v zvezi z zastaranjem tožb glede prevoza (oseb ali blaga) v zračnem, cestnem, pomorskem in železniškem prometu.
Informacije o tem, ali za specifično tožbo, ki jo želite vložiti, veljajo posebni roki, lahko dobite pri odvetniku ali v uradu za svetovanje državljanom (Citizens Advice Bureau).
Poleg sobote in nedelje dela prosti dnevi na Škotskem zajemajo naslednje praznike:
Kadar božič, dan obdarovanja ali novo leto in 2. januar padejo na konec tedna, je praznik naslednji delovni dan. Če sta na primer 25. in 26. december sobota oziroma nedelja, sta naslednji ponedeljek in torek praznična dneva.
Vsi datumi so predpisani v seznamu 1 zakona o bančnem in finančnem poslovanju (Schedule 1 of the Banking and Financial Dealings Act) iz leta 1971, edino pomladni praznik in dan obdarovanja sta predmet kraljevega razglasa.
Zastaranje
Zakon o zastaranju (Škotska) iz leta 1973, kakor je bil spremenjen, vsebuje natančne določbe o izračunu raznih zastaralnih rokov, kakor so opisani v odgovoru na vprašanje 1.
Rok začne teči z datumom vročitve. Kar zadeva poštne storitve, je dan izvršitve vročitve dan po tem, ko je bilo obvestilo o tožbi/vabilo poslano. Če se pri vabilu rok izteče ob koncu tedna ali na praznik ali na dan, ko sodišče ne dela, se rok ustrezno podaljša in izteče na naslednji delovni dan.
Rok začne vedno teči na datum vročitve, ne glede na način vročitve. Za podrobnosti o opredelitvi datuma izvedbe vročitve glej odgovor na vprašanje 4.
Datum dogodka. Prvi dan po dnevu izvršitve vročitve se šteje kot prvi dan za izračun izteka roka (ob upoštevanju podrobnosti iz odgovora na vprašanje 4 o praznikih).
Upoštevajo se koledarski dnevi (vendar glej odgovor na vprašanje 4 o praznikih itd.) Čeprav se roki ne morejo izteči na nedelovni dan, se pri izračunu roka vsi drugi nedelovni dnevi štejejo.
Kadar je v dokumentih sodišč uporabljena beseda „mesec“, pomeni koledarski mesec.
Roki se iztečejo v skladu z načeli, opisanimi v odgovorih na prejšnja vprašanja; ob upoštevanju obdobja je to na zadnji dan, pri čemer je treba upoštevati, da se štetje začne z dnem po datumu vročitve.
Da, podpora žrtvam je brezplačna. Glej odgovor na vprašanje 4.
Sodišče lahko v upravičenih primerih podaljša obdobje za odpovedni rok za storitev, če ugotovi, da je to potrebno.
Na sodišču Court of Session se tožena stranka lahko pritoži na odločitev in obvesti sodišče o tej nameri v 14 dneh od datuma obvestila o končni odredbi.
Obdobje za vložitev pritožbe zoper nekatere odločitve grofijskih sodišč se je s 1. januarjem 2016 podaljšal s 14 na 28 dni. Te pritožbe se zdaj vložijo neposredno pri grofijskem sodišču.
Pritožbe v skrajšanem postopku ali poenostavljenem postopku se še vedno vložijo pri grofijskem sodišču, rok zanje pa je še naprej 14 dni.
Opozoriti je treba, da kadar zakonodaja določa pritožbeni rok za posebne vrste pritožb, npr. prizivni postopek, ki ni opisan v pravilih, velja navedeno obdobje.
Le v izrednih okoliščinah. Za skrajšana obdobja je najkrajši rok 48 ur. Le kadar se v zadevah v zvezi z otrokovo koristjo izda interim interdict, se zahteva o predhodnem obvestilu toženi stranki lahko povsem odpravi. V takih primerih se lahko obravnava prenese na poznejši čas, da se dolžno pravno postopanje omogoči za vse stranke.
Ne.
Če tožena stranka ne ugovarja, se sodba lahko izda v odsotnosti, če tožeča stranka to zahteva. Tožena stranka se na to lahko pritoži, kakor je opisano v odgovoru na vprašanje 12.
Tožena stranka lahko sodišču predlaga, naj podaljša rok. Če je bila sodba že izdana (v odsotnosti), lahko tožena stranka sodišče zaprosi, naj sodbo razveljavi, pri čemer se upoštevajo ustrezna pravila sodišča.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.