Roki v postopkih

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Rok za odgovor na zahtevek

Za zadeve sodišča Court of Session, pri katerih je vročitev v Evropi in zunaj Evrope, je rok 21 dni od dneva vročitve. V določenih zadevah, ko se vročitev ne opravi po metodi, predpisani v teh pravilih, je rok 42 dni.

Za zadeve grofijskih sodišč (Sheriff Court), pri katerih je vročitev v Evropi, je rok 21 dni od dneva vročitve. Za vse zadeve, ki se vročijo zunaj Evrope, je rok 42 dni od dneva vročitve.

Več informacij lahko najdete na:

• Pravila sodišča Court of Session
• Pravila o rednem postopku na grofijskih sodiščih (lokalnih sodiščih)

Obstajajo tudi pravila o poenostavljenem postopku in skrajšanem postopku za izterjavo zneskov do 5 000 GBP.

Zastaralni ali prekluzivni roki

V škotskem pravu so roki za vložitev tožbe določeni v pravnih pojmih zastaranja (limitation in negative prescription). Zastaranje (limitation) je postopkovno pravilo – odgovor na tožbo –, v skladu s katerim določene pravice in obveznosti (ki sicer ostanejo veljavne) postanejo pravno neizvršljive po izteku določenega obdobja. Zastaranje (negative prescription) je pravilo materialnega prava, v skladu s katerim pravica ali obveznost posameznika po določenem obdobju preneha.

Za to področje se uporablja zakon o zastaranju (Škotska) iz leta 1973 (Prescription and Limitation (Scotland) Act 1973), kakor je bil spremenjen.

Določbe o zastaranju (negative prescription) določajo, kdaj pogodbene pravice in obveznosti prenehajo. Roki se razlikujejo glede na naravo obveznosti.

Zakon določa zastaralni rok za odškodninske tožbe, poslabšanje zdravja ljudi, obrekovanje in tožbe v zvezi odgovornostjo za proizvode z napako. Zastaralni rok je tri leta od seznanitve z dogodkom, čeprav imajo sodišča diskrecijsko pravico, da tudi po izteku tega roka omogočijo nadaljevanje postopka, če menijo, da je to pravično.

Razni drugi pravilniki določajo tudi različne drugačne zastaralne roke, na primer v zvezi z zastaranjem tožb glede prevoza (oseb ali blaga) v zračnem, cestnem, pomorskem in železniškem prometu.

Informacije o tem, ali za specifično tožbo, ki jo želite vložiti, veljajo posebni roki, lahko dobite pri odvetniku ali v uradu za svetovanje državljanom (Citizens Advice Bureau).

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Poleg sobote in nedelje dela prosti dnevi na Škotskem zajemajo naslednje praznike:

• novo leto: 1. januar,
• novoletni praznik: 2. januar,
• veliki petek: petek pred veliko nočjo,
• pomladni praznik v začetku maja: prvi ponedeljek v maju,
• pomladni praznik: zadnji ponedeljek v maju,
• poletni praznik: prvi ponedeljek v avgustu,
• božič: 25. december,
• dan obdarovanja: 26. december.

Kadar božič, dan obdarovanja ali novo leto in 2. januar padejo na konec tedna, je praznik naslednji delovni dan. Če sta na primer 25. in 26. december sobota oziroma nedelja, sta naslednji ponedeljek in torek praznična dneva.

Vsi datumi so predpisani v seznamu 1 zakona o bančnem in finančnem poslovanju (Schedule 1 of the Banking and Financial Dealings Act) iz leta 1971, edino pomladni praznik in dan obdarovanja sta predmet kraljevega razglasa.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Zastaranje

Zakon o zastaranju (Škotska) iz leta 1973, kakor je bil spremenjen, vsebuje natančne določbe o izračunu raznih zastaralnih rokov, kakor so opisani v odgovoru na vprašanje 1.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Rok začne teči z datumom vročitve.  Kar zadeva poštne storitve, je dan izvršitve vročitve dan po tem, ko je bilo obvestilo o tožbi/vabilo poslano.  Če se pri vabilu rok izteče ob koncu tedna ali na praznik ali na dan, ko sodišče ne dela, se rok ustrezno podaljša in izteče na naslednji delovni dan.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Rok začne vedno teči na datum vročitve, ne glede na način vročitve.  Za podrobnosti o opredelitvi datuma izvedbe vročitve glej odgovor na vprašanje 4.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Datum dogodka.  Prvi dan po dnevu izvršitve vročitve se šteje kot prvi dan za izračun izteka roka (ob upoštevanju podrobnosti iz odgovora na vprašanje 4 o praznikih).

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Upoštevajo se koledarski dnevi (vendar glej odgovor na vprašanje 4 o praznikih itd.)  Čeprav se roki ne morejo izteči na nedelovni dan, se pri izračunu roka vsi drugi nedelovni dnevi štejejo.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Kadar je v dokumentih sodišč uporabljena beseda „mesec“, pomeni koledarski mesec.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki se iztečejo v skladu z načeli, opisanimi v odgovorih na prejšnja vprašanja; ob upoštevanju obdobja je to na zadnji dan, pri čemer je treba upoštevati, da se štetje začne z dnem po datumu vročitve.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da, podpora žrtvam je brezplačna. Glej odgovor na vprašanje 4.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Sodišče lahko v upravičenih primerih podaljša obdobje za odpovedni rok za storitev, če ugotovi, da je to potrebno.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Na sodišču Court of Session se tožena stranka lahko pritoži na odločitev in obvesti sodišče o tej nameri v 14 dneh od datuma obvestila o končni odredbi.

Obdobje za vložitev pritožbe zoper nekatere odločitve grofijskih sodišč se je s 1. januarjem 2016 podaljšal s 14 na 28 dni.  Te pritožbe se zdaj vložijo neposredno pri grofijskem sodišču.

Pritožbe v skrajšanem postopku ali poenostavljenem postopku se še vedno vložijo pri grofijskem sodišču, rok zanje pa je še naprej 14 dni.

Opozoriti je treba, da kadar zakonodaja določa pritožbeni rok za posebne vrste pritožb, npr. prizivni postopek, ki ni opisan v pravilih, velja navedeno obdobje.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Le v izrednih okoliščinah. Za skrajšana obdobja je najkrajši rok 48 ur. Le kadar se v zadevah v zvezi z otrokovo koristjo izda interim interdict, se zahteva o predhodnem obvestilu toženi stranki lahko povsem odpravi. V takih primerih se lahko obravnava prenese na poznejši čas, da se dolžno pravno postopanje omogoči za vse stranke.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Ne.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Če tožena stranka ne ugovarja, se sodba lahko izda v odsotnosti, če tožeča stranka to zahteva. Tožena stranka se na to lahko pritoži, kakor je opisano v odgovoru na vprašanje 12.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Tožena stranka lahko sodišču predlaga, naj podaljša rok. Če je bila sodba že izdana (v odsotnosti), lahko tožena stranka sodišče zaprosi, naj sodbo razveljavi, pri čemer se upoštevajo ustrezna pravila sodišča.