Roki v postopkih

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

(a) zakonski roki – njihovo trajanje je določeno z zakonom;

(b) sodni roki – sodišče jih lahko na predlog zadevne osebe podaljša.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Dela prosti dnevi so dnevi, določeni za oddih delavcev med tednom, in zakonski prazniki:

(a) dela prosti dnevi v Slovaški republiki: 6. januar, veliki petek, velikonočna nedelja, velikonočni ponedeljek, 1. maj, 8. maj, 15. september, 1. november, 24. december, 25. december in 26. december;

(b) zakonski prazniki v Slovaški republiki: 1. januar, 5. julij, 29. avgust, 1. september in 17. november.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

(a) V skladu z zakonom št. 160/2015, tj. zakonom o pravdnem postopku (zákon č. 160/2015 Civilný sporový poriadok), rok za izvršitev dejanja določi sodišče, če ni določeno drugače. Dan, ko nastopi dogodek, ki določa začetek roka, ni vključen v izračun roka, določenega v dnevih.

(b) Rok ne teče v zvezi z osebo, ki je izgubila sposobnost biti stranka v postopku ali sposobnost za nastopanje pred sodiščem (člen 119 zakona o pravdnem postopku).

(c) Če v postopek vstopi nova stranka, zakoniti zastopnik ali skrbnik stranke, za njih tečejo novi roki od trenutka, ko so vstopili v postopek (člen 120 zakona o pravdnem postopku).

(d) Rok je upoštevan, če je zadevno dejanje opravljeno pri sodišču ali če je vloga vložena pri organu, ki jo mora vročiti, na zadnji dan roka (člen 121(5) zakona o pravdnem postopku).

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Rok začne teči od dneva, ki sledi dnevu, ko nastopi dogodek, ki določa začetek roka.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Ne.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Ne.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Za računanje rokov se uporabljajo koledarski dnevi.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, ki so določeni v tednih, mesecih ali letih, se prav tako računajo v koledarskih dneh.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, ki so določeni v tednih, mesecih ali letih, se končajo s pretekom dneva, ki se po svoji številki ujema z dnem dogodka, ki določa začetek roka, če takega dneva v zadnjem mesecu ni, pa na zadnji dan v mesecu. Če je zadnji dan roka sobota, nedelja ali praznik, se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika (člen 121 zakona o pravdnem postopku).

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Če zakon ne določa roka za izvršitev dejanja, ga po potrebi določi sodišče. Sodišče lahko rok, ki ga je določilo, tudi podaljša (člen 118(2) zakona o pravdnem postopku).

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Pritožba se vloži v roku 15 dni od vročitve odločbe, in sicer pri sodišču, na katero je naslovljena (člen 362 zakona o pravdnem postopku).

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Da, vendar samo rok, ki se nanaša na informativno zaslišanje.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Posledica neupoštevanja roka je zamuda roka.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Sodišče lahko dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če sta stranka ali njen zastopnik iz upravičenega razloga zamudila rok za kakšno pravno dejanje, ki sta ga imela pravico opraviti. Predlog je treba vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal razlog, zaradi katerega je bil zamujen rok, obenem pa je treba opraviti tudi zamujeno dejanje (člen 122 zakona o pravdnem postopku). Sodišče ima diskrecijsko pravico oceniti, ali je razlog, zaradi katerega sta stranka ali njen zastopnik zamudila zakonski rok, upravičen.