

Poišči informacije po področjih
(a) zakonski roki – njihovo trajanje je določeno z zakonom;
(b) sodni roki – sodišče jih lahko na predlog zadevne osebe podaljša.
Dela prosti dnevi so dnevi, določeni za oddih delavcev med tednom, in zakonski prazniki:
(a) dela prosti dnevi v Slovaški republiki: 6. januar, veliki petek, velikonočna nedelja, velikonočni ponedeljek, 1. maj, 8. maj, 15. september, 1. november, 24. december, 25. december in 26. december;
(b) zakonski prazniki v Slovaški republiki: 1. januar, 5. julij, 29. avgust, 1. september in 17. november.
(a) V skladu z zakonom št. 160/2015, tj. zakonom o pravdnem postopku (zákon č. 160/2015 Civilný sporový poriadok), rok za izvršitev dejanja določi sodišče, če ni določeno drugače. Dan, ko nastopi dogodek, ki določa začetek roka, ni vključen v izračun roka, določenega v dnevih.
(b) Rok ne teče v zvezi z osebo, ki je izgubila sposobnost biti stranka v postopku ali sposobnost za nastopanje pred sodiščem (člen 119 zakona o pravdnem postopku).
(c) Če v postopek vstopi nova stranka, zakoniti zastopnik ali skrbnik stranke, za njih tečejo novi roki od trenutka, ko so vstopili v postopek (člen 120 zakona o pravdnem postopku).
(d) Rok je upoštevan, če je zadevno dejanje opravljeno pri sodišču ali če je vloga vložena pri organu, ki jo mora vročiti, na zadnji dan roka (člen 121(5) zakona o pravdnem postopku).
Rok začne teči od dneva, ki sledi dnevu, ko nastopi dogodek, ki določa začetek roka.
Ne.
Ne.
Za računanje rokov se uporabljajo koledarski dnevi.
Roki, ki so določeni v tednih, mesecih ali letih, se prav tako računajo v koledarskih dneh.
Roki, ki so določeni v tednih, mesecih ali letih, se končajo s pretekom dneva, ki se po svoji številki ujema z dnem dogodka, ki določa začetek roka, če takega dneva v zadnjem mesecu ni, pa na zadnji dan v mesecu. Če je zadnji dan roka sobota, nedelja ali praznik, se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika (člen 121 zakona o pravdnem postopku).
Da.
Če zakon ne določa roka za izvršitev dejanja, ga po potrebi določi sodišče. Sodišče lahko rok, ki ga je določilo, tudi podaljša (člen 118(2) zakona o pravdnem postopku).
Pritožba se vloži v roku 15 dni od vročitve odločbe, in sicer pri sodišču, na katero je naslovljena (člen 362 zakona o pravdnem postopku).
Da, vendar samo rok, ki se nanaša na informativno zaslišanje.
Posledica neupoštevanja roka je zamuda roka.
Sodišče lahko dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če sta stranka ali njen zastopnik iz upravičenega razloga zamudila rok za kakšno pravno dejanje, ki sta ga imela pravico opraviti. Predlog je treba vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal razlog, zaradi katerega je bil zamujen rok, obenem pa je treba opraviti tudi zamujeno dejanje (člen 122 zakona o pravdnem postopku). Sodišče ima diskrecijsko pravico oceniti, ali je razlog, zaradi katerega sta stranka ali njen zastopnik zamudila zakonski rok, upravičen.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.