Roki v postopkih

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Procesna dejanja je treba opraviti do točno določenih terminov (términos) ali v rokih (plazos), določenih z zakonom.

S terminom je določen čas, do katerega mora biti zadevno procesno dejanje opravljeno.

Z rokom je določen čas, ki je na voljo za izvedbo postopka. Roki so lahko izraženi v dneh, tednih, mesecih ali letih. Roki so lahko izraženi v dneh, tednih, mesecih ali letih.

Če zakon ne določa roka ali termina, pomeni, da je treba dejanje opraviti nemudoma.

Vendar je treba uporabiti merilo sorazmernosti, s členom 6(1) Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu, in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) pa je tako uveden pojem razumnega časa (pri katerem se upoštevajo dejavniki, kot so kompleksnost zadeve, običajno trajanje tovrstne zadeve, interesi stranke v postopku in njeno procesno ravnanje, ravnanje organov ali upoštevanje razpoložljivih sredstev). Če pa sodišče ne upošteva pojma razumnega časa, s tem poseže v pravico iz člena 24(2) španske ustave.

Če sodišča in sodno osebje brez upravičenega razloga ne upoštevajo terminov in rokov, se poleg tega sproži tudi disciplinski ukrep na podlagi sistemskega zakona o sodstvu (Ley Orgánica del Poder Judicial). To ne vpliva na pravico oškodovanca, da zahteva morebitno odškodnino.

Poleg procesnih rokov obstaja tudi ločeno vprašanje rokov za uveljavljanje materialnih zakonskih pravic (prekluzija in zastaranje).

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971

Kar zadeva ureditev upravnih postopkov, je Uredba št. 1182/71 v nacionalno pravo trenutno prenesena s členom 48 zakona o pravni ureditvi za javne organe in splošnem upravnem postopku (Ley de Régimen Jurídico de las Administraciones Públicas y del Procedimiento Administrativo Común). Člen 48 določa:

1. Razen če ni s španskim pravom ali zakonodajo EU določeno drugače, se za roke, kadar so določeni v dneh, šteje, da se nanašajo na delovne dni, pri čemer se nedelje in državni prazniki ne upoštevajo. Kadar so roki določeni v koledarskih dneh, je to posebej navedeno v povezanih obvestilih.
2. Kadar je rok določen v mesecih ali letih, začne teči dan po vročitvi ali objavi akta oziroma na dan, ki sledi dnevu, ko se vloga šteje za sprejeto ali zavrnjeno, če ni bilo odgovora ustreznih organov. Če v zadnjem mesecu roka ni dneva, ki bi bil enakovreden dnevu začetka teka roka, velja, da se rok izteče na zadnji dan v mesecu.
3. Če se rok izteče na dela prost dan, se rok podaljša do naslednjega delovnega dne.
4. Kadar je rok določen v dneh, se ti štejejo od dneva po vročitvi ali objavi akta oziroma od dneva, ki sledi dnevu, ko se vloga šteje za sprejeto ali zavrnjeno, če ni bilo odgovora zadevnih organov.
5. Kadar je zadevni dan v občini ali avtonomni pokrajini, kjer ima zadevna oseba stalno prebivališče, delovni dan, v kraju sedeža upravnega organa pa dela prost dan ali obratno, se v vseh primerih šteje za dela prost dan.
6. Dejstvo, da se zadevni dan zaradi izračuna rokov šteje za delovni dan ali dela prost dan, samo po sebi ne določa delovanja javnih upravnih uradov, ureditve delovnega časa ali javnega dostopa do registrov.
7. Razpored dela prostih dni za izračun rokov za svoja območja pristojnosti določijo centralna vlada in uprave avtonomnih skupnosti v skladu z uradnim razporedom delovnih dni. Razpored, ki ga potrdijo avtonomne skupnosti, vključuje dela proste dni za različne organe lokalne vlade na zadevnem geografskem območju, za katero se razpored uporablja.

Razpored mora biti pred začetkom vsakega leta objavljen v ustreznem uradnem listu in drugih medijih, s čimer se zagotovi, da je javnost z njim seznanjena.

SPLETNA POVEZAVA na razpored delovnih dni za leto 2022.

Dela prosti dnevi za namene sodnih postopkov so določeni v členu 182 sistemskega zakona o sodstvu. Ta določa:

1. Za namene postopkov so dela prosti dnevi naslednji dnevi: sobote in nedelje; 24. in 31. december; državni, regionalni in drugi državni prazniki. Generalni sodni svet lahko s predpisi dovoli sodne postopke na te dni v primerih, ki niso izrecno določeni z zakonom.
2. Delovni dan traja od 8. do 20. ure, razen če ni z zakonom določeno drugače.

V skladu s členom 183 sistemskega zakona o sodstvu so dnevi v avgustu dela prosti dnevi v vseh sodnih postopkih, razen v postopkih, ki so s procesnimi zakoni razglašeni za nujne.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Pravila so določena v členih 130 do 136 poglavja II naslova V knjige I zakona o civilnem postopku (Ley de Enjuiciamiento Civil) 1/2000, kakor je bil spremenjen z zakonom 42/2015 z dne 5. oktobra 2015.

Glavne značilnosti sedanjih pravil so naslednje:

(a) vse sodne postopke je treba izvesti na delovne dni in med delovnim časom.

Delovni dnevi so vsi dnevi v letu, razen sobot in nedelj ter državnih, regionalnih in drugih državnih praznikov. Dela prosti dnevi so tudi dnevi v avgustu, tako da sodišča delavcem v pravni stroki na te dni ne pošiljajo elektronskih obvestil, razen če se štejejo za delovne dni za namene zadevnih formalnosti.

Delovni čas traja od 8. do 20. ure, razen če ni za posamezni postopek z zakonom določeno drugače. Zaradi vročanja in izvršbe se za delovni čas šteje tudi čas od 20. do 22. ure.

Izjemoma je za nekatere postopke, kot je predložitev ponudb na elektronski dražbi, rok določen v koledarskih dneh, poleg tega ni ur zunaj delovnega časa. S členom 649 zakona o civilnem postopku je določen rok 20 koledarskih dni od začetka dražbe, dražba pa se zaključi šele eno uro po oddaji zadnje ponudbe, če je ta višja od predhodne najvišje ponudbe, tudi če to pomeni, da se prvoten 20-dnevni rok podaljša za največ 24 ur.

(b) Dnevi in ure se lahko štejejo za delovne dni in delovni čas za namene postopkov, ki se štejejo za nujne, tj. kadar bi lahko zamuda resno škodovala zadevnim strankam ali učinkovitemu delovanju pravosodja ali pa bi lahko povzročila neučinkovitost sodne odločbe. (Taki primeri so neprostovoljni sprejem v psihiatrično bolnišnico in sodni ukrepi, sprejeti v korist mladoletnih oseb, v sporih v okviru civilnih postopkov.) To je mogoče storiti na pobudo sodišča ali na zahtevo zadevne stranke oziroma tako odredi pravni svetovalec ali samo sodišče, odvisno od primera.

Nujni ukrepi se vsekakor lahko sprejmejo tudi avgusta, ne da bi bilo potrebno izrecno dovoljenje. Prav tako se dovoljenje ne zahteva, če je treba nujne ukrepe, ki so se začeli med delovnim časom, nujno nadaljevati zunaj delovnega časa.

(c) Kar zadeva izračun rokov, rok začne teči dan po pravnem obvestilu o začetku teka roka in vključuje zadnji dan roka, ki se izteče opolnoči.

Kadar pa zakon določa, da začne rok teči takoj po izteku drugega, začne teči dan po izteku predhodnega roka, ne da bi bilo potrebno novo obvestilo.

(d) Za predložitev dokumentov z zahtevki (člen 135 zakona o civilnem postopku) obstajata dve sredstvi komunikacije med sodiščem in strankami v postopku:

1. na papirju, za fizične osebe, ki nimajo procesnega pooblaščenca (procurador) (običajno, kadar zahtevek ne presega 2 000 EUR), ali kadar dokumenta ni mogoče predložiti v digitalni obliki;
2. prek spletnih in elektronskih sistemov sodišča. Ti so obvezni za delavce v pravni stroki in za nekatere stranke v postopku, tudi če te nimajo procesnega pooblaščenca (npr. pravne osebe, notarji in sodni uradniki: glej člen 273 zakona o civilnem postopku). Prav tako se lahko stranke odločijo za uporabo teh sistemov, tudi če se to od njih ne zahteva. Kadar se dokumenti predložijo elektronsko, se to potrdi s samodejno izdanim elektronskim potrdilom. Delavci v pravni stroki lahko vloge in druge dokumente predložijo elektronsko 24 ur na dan vse dni v letu. Kadar je dokument predložen na dela prost dan ali zunaj delovnega časa, se šteje, da je bil predložen ob začetku naslednjega delovnega dne. Določeno je tudi, da se roki, ki so tik pred iztekom, podaljšajo, kadar obveznega dokumenta ni mogoče vložiti do roka zaradi nenačrtovane prekinitve delovanja storitve za spletno predložitev.

Ne glede na to, kateri način predložitve se uporabi, je mogoče vse dokumente, za katere velja rok, predložiti do 15. ure delovnega dne, ki sledi dnevu izteka roka.

V postopkih na civilnih sodiščih dokumentov z zahtevki ni mogoče predložiti dežurnemu sodišču.

(e) Rokov ni mogoče podaljšati: če stranka ne upošteva roka ali izgubi pravico do izvedbe zadevnega procesnega dejanja.

SPLETNA POVEZAVA:

ZAKON O CIVILNEM POSTOPKU (LEY DE ENJUICIAMIENTO CIVIL)

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Splošno pravilo v členu 151 zakona o civilnem postopku je, da je treba obvestilo o vseh odločbah, ki jih izdajo sodišča ali pravni svetovalci, vročiti v treh dneh po datumu izdaje ali objave odločbe.

Člen 151(2) določa, da kadar se obvestilo vroči državnemu tožilcu, vladni pravni službi, svetovalcu za Cortes Generales ter zakonodajnim skupščinam ali svetovalcu za pravno službo uprave za socialno varnost ali drugim organom avtonomne skupnosti ali organizacijam lokalne vlade in kadar se obvestilo vroči prek poklicnih organov, ki predstavljajo procesne pooblaščence v sodnih postopkih, se šteje, da je bilo vročeno naslednji delovni dan po evidentiranju prejema v uradni evidenci ali v potrdilu o prejemu, če je bilo obvestilo vročeno elektronsko ali po spletu. Kadar se obvestilo pošlje po 15. uri, se šteje, da je bilo prejeto naslednji delovni dan.

Člen 151(3) določa tudi, da se, če se dokument ali sklep, ki naj bi spremljal obvestilo, dostavi na datum po prejemu obvestila, šteje, da je bilo obvestilo vročeno, ko je bila evidentirana dostava dokumenta, vendar pod pogojem, da se obvestilo nanaša na dokument.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Kadar se obvestilo o sklepu vroči po sodnem izvršitelju (agente judicial) ali po pošti, je zadevni datum datum, ko sodni izvršitelj ali poštna služba dostavi dokument in je podpisano potrdilo o prejemu.

Kadar se obvestilo vroči z objavo na podlagi člena 164 zakona o civilnem postopku, ker naslov toženca ni znan, začne rok teči dan po njegovi objavi na oglasni deski sodišča, v uradnem listu ali elektronsko, kot je ustrezno.

Kadar je treba kopije dokumentov, ki jih predložijo procesni pooblaščenci, posredovati procesnim pooblaščencem drugih strank, člen 278 zakona o civilnem postopku določa, da če s posredovanjem akta po zakonu začne teči rok za izvedbo procesnega dejanja, začne ta rok teči brez posredovanja sodišča, izračuna pa se od datuma, ki sledi datumu, navedenemu na posredovanih kopijah, ali datumu, ko se štejejo za posredovane, če so bile poslane elektronsko.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Pri izračunu se kot začetek teka roka upošteva dan po nastopu dogodka, ki po zakonu sproži začetek teka roka.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Pri izračunih rokov se ne upoštevajo dela prosti dnevi, razen, kot je pojasnjeno zgoraj, pri ponudbah na elektronskih dražbah, za katere je rok določen v koledarskih dneh.

Pri izračunu rokov za nujne ukrepe se dnevi v avgustu ne štejejo za dela proste dni: iz izračuna so izključene zgolj sobote, nedelje in državni prazniki.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, določeni v mesecih ali letih, se računajo od enega datuma do drugega. Španska zakonodaja ne pozna rokov, določenih v tednih.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Če v zadnjem mesecu roka ni dneva, ki bi bil enakovreden dnevu začetka teka roka, velja, da se rok izteče na zadnji dan v mesecu.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Kadar se rok izteče v soboto, nedeljo ali na drug dela prost dan, se šteje, da je podaljšan do naslednjega delovnega dne.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Rokov ni mogoče podaljšati. Lahko pa se roki prekinejo in termini podaljšajo, kadar jih ni mogoče upoštevati zaradi višje sile. V takih primerih rok začne znova teči, ko ni več razloga za prekinitev ali podaljšanje. Sodišče mora po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke, na katero to vpliva, najti dokaze o takem primeru višje sile na obravnavi, ki se je udeležijo druge stranke (glej odgovor na vprašanje 13).

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Roki za različne vrste pritožb so določeni z zakonom in jih ni mogoče podaljšati. Rok za pritožbe pri sodišču na naslednji stopnji (recursos de apelación) in vrhovnem sodišču (recursos de casación) je 20 dni od obvestila o sodni odločbi (člena 458 in 479 zakona o civilnem postopku).

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Zakonskih rokov ni mogoče podaljšati. V nekaterih primerih se z zakonom zahteva, da sodišče določi datum in uro izvedbe dejanja.

Izjemoma je določeno, da se roki prekinejo in termini podaljšajo v primeru višje sile:

1. Splošna določba je vključena v člen 134(2) zakona o civilnem postopku. Pravni svetovalec mora po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke, na katero to vpliva, najti dokaze o takem primeru višje sile na obravnavi, ki se je udeležijo druge stranke. Pri sodišču se lahko vloži pritožba za preizkus odločitve svetovalca.
2. Če se po določitvi datuma obravnave katera od pozvanih strank obravnave ne more udeležiti zaradi višje sile ali podobnih razlogov, mora o tem nemudoma obvestiti sodišče, pri čemer predloži dokaze o razlogu, in zaprositi za novo obravnavo ali odločanje (člen 183(1) ter člena 189 in 430 zakona o civilnem postopku). Nova obravnava se razpiše, če se dokazi o stanju sprejmejo in če tako stanje preprečuje udeležbo naslednjim osebam: odvetniku (člena 183(2) ter 188(1)(5) in (6) zakona o civilnem postopku); stranki, katere navzočnost je nujna, ker ji ne pomaga odvetnik ali ker jo je treba zaslišati (člena 183(3) in 188(4) zakona o civilnem postopku), ali priči oziroma izvedencu. V zadnjenavedenem primeru sta lahko priča ali izvedenec namesto tega pozvana k preučitvi dokazov zunaj obravnave, in sicer po zaslišanju strank (člen 183(4) zakona o civilnem postopku).
3. Rok, v katerem mora oseba, ki je kriva nespoštovanja sodišča, zahtevati razveljavitev pravnomočne sodbe, se lahko podaljša v primeru višje sile (člen 502(2) zakona o civilnem postopku).
4. Kadar se dokazi preučijo pred začetkom glavne obravnave (kar lahko dovoli sodnik na podlagi člena 293 in naslednjih zakona o civilnem postopku, če obstaja utemeljena bojazen, da dokazov ne bo mogoče preučiti v običajni fazi postopka), je treba vlogo vložiti v dveh mesecih po preučitvi dokazov, razen če se dokaže, da glavne obravnave ni bilo mogoče začeti v navedenem roku zaradi višje sile ali podobnih razlogov (člen 295(3) zakona o civilnem postopku).

Obe stranki lahko sporazumno zaprosita tudi za prekinitev postopka, ne da bi navedli razloge, ali pa zaprosita, da se jima omogoči, da poskušata doseči dogovor ali poravnavo, ali da zadevo predložita v mediacijo ali arbitražo. Postopek je mogoče prekiniti za največ 60 dni oziroma dokler se ne konča mediacija (člen 19(4) in člen 415 zakona o civilnem postopku).

Če se vloži vloga za pravno pomoč, obstajata v skladu s členom 16 zakona 1/1996 z dne 10. januarja 1996 (zakon o pravni pomoči), kakor je bil spremenjen z zgoraj navedenim zakonom 42/2015, dva možna scenarija:

1. Če se vloga vloži, ko postopek že poteka, lahko pravni svetovalec ali upravni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo strank za preprečitev, da bi pravica do tožbe zastarala ali da bi katera od strank zaradi izteka roka izgubila pravico do sojenja, odredi prekinitev roka, dokler ni odločeno o odobritvi ali zavrnitvi pravne pomoči, ali pa se začasno imenujeta odvetnik in procesni pooblaščenec v primerih, ko je pravno zastopanje bodisi obvezno bodisi v interesu pravosodja, če je bila vloga vložena v rokih, določenih v zakonodaji o civilnem postopku.
2. Če se vloga za pravno pomoč vloži pred začetkom postopka in bi lahko iztek zastaralnega ali prekluzivnega roka negativno vplival na tožbo, bo ta rok prekinjen, dokler sta začasno imenovana odvetnik, ki nudi brezplačno pravno pomoč, in po potrebi procesni pooblaščenec, ki obravnava zadevo v imenu vložnika, če tako imenovanje ni mogoče, pa dokler se ne izda dokončna upravna odločba o odobritvi ali zavrnitvi pravne pomoči.

V vsakem primeru se bo zastaralni rok nadaljeval, ko bo vložnik obveščen, da mu je odvetniška zbornica (Colegio de Abogados) začasno dodelila odvetnika, ali, kadar je to primerno, ko bo odbor za pravno pomoč izdal odločbo o odobritvi ali zavrnitvi pravne pomoči, vsekakor pa v dveh mesecih od vložitve vloge.

Če se vloga zavrne, je pri njej jasen namen zlorabe in je namenjena zgolj podaljšanju rokov, lahko sodišče, ki obravnava zadevo, izračuna najstrožje zakonsko dovoljene roke z vsemi posledicami, ki izhajajo iz tega.

V ustnih postopkih, ki vključujejo prisilno izselitev zaradi neplačila ali izteka roka, člen 441(5) zakona o civilnem postopku določa, da se postopek prekine, če socialne službe potrdijo, da je zadevno gospodinjstvo v stanju socialne in/ali ekonomske ranljivosti. Sodni tajnik po prejemu obvestila prekine postopek, dokler se ne sprejmejo ukrepi, ki so po mnenju socialnih služb primerni, in sicer za največ en mesec od prejema obvestila, ki ga socialne službe naslovijo na sodišče, oziroma za največ tri mesece, če je tožnik pravna oseba. Po sprejetju ukrepov ali izteku roka se prekinitev prekliče in postopek se nadaljuje.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Ni relevantno.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Na splošno stranka, ki ne upošteva roka ali termina, izgubi pravico do izvedbe zadevnega dejanja (člen 136 zakona o civilnem postopku). Nekateri najpomembnejši primeri so:

• Kar zadeva udeležbo toženca na glavni obravnavi, se ta razglasi za krivega nespoštovanja sodišča (člena 442(2) in 496(1) zakona o civilnem postopku), glavna obravnava pa se nadaljuje, ne da bi bil toženec znova pozvan. Obveščen je zgolj o tej odločitvi in o končni odločitvi, s katero se konča glavna obravnava (člen 497 zakona o civilnem postopku);
• Če se v okviru rednega postopka tožnik ali njegov odvetnik ne udeleži predhodne obravnave in se je toženec ne udeleži ali ne uveljavlja pravnega interesa za nadaljevanje postopka, se postopek ustavi (člen 414).
• Če se v okviru ustnega postopka tožnik ne udeleži obravnave in toženec ne uveljavlja pravnega interesa za nadaljevanje postopka, se šteje, da je tožnik opustil postopek. Tožniku bo naloženo plačilo stroškov in odškodnine tožencu, če ta to zahteva ter predloži dokaze o škodi in izgubi, ki ju je utrpel (člen 442(1) zakona o civilnem postopku);
• Ne glede na dolžnost sodišča, da dejavno vodi zadeve, postopek zastara, če v njem ni opravljeno nobeno procesno dejanje, vse vrste tožb in pritožb na vseh stopnjah pa se štejejo za umaknjene (člen 237 zakona o civilnem postopku). Postopek na prvi stopnji zastara po dveh letih neaktivnosti in se šteje za umaknjen, kar pomeni, da je mogoče vložiti novo tožbo. Postopki, ki so na drugi stopnji ali v katerih se odloča o izredni pritožbi zaradi postopkovne nepravilnosti ali pritožbi pri vrhovnem sodišču, zastarajo po enem letu neaktivnosti, za stranko pa se šteje, da se je odrekla vsem vrstam pravnih sredstev. Roki se računajo od zadnje vročitve obvestila strankam. Postopek ne zastara, če je ustavljen zaradi višje sile ali drugih razlogov, na katere stranke ne morejo vplivati;
• Izvršilni postopek ne zastara in se lahko nadaljuje do izvršitve sodne odločbe, tudi če v zgoraj opisanih obdobjih ostane neaktiven. Vendar to velja le, če se je izvršilni postopek že začel, ker člen 518 zakona o civilnem postopku določa petletni zastaralni rok za vsak izvršilni ukrep, ki temelji na sodbi, sodni odločbi ali sporazumu o mediaciji. Petletni rok začne teči, ko odločba postane pravnomočna in se zoper njo ni več mogoče pritožiti. Če torej zahtevek za izvršbo ni vložen v tem roku, se rok izteče in pravica do izvrševanja sodbe na sodišču se izgubi.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Kadar je stranka obveščena, da se je termin za določeno dejanje iztekel, tako da se začne naslednja faza postopka, ali če je vloga ali predlog stranke zavrnjen kot prepozen, se lahko stranka zoper odločitev pritoži. Tako je na primer, če je odgovor na zahtevek zavrnjen, ker je bil predložen po izteku termina.

Kdor je bil obsojen v odsotnosti in mu je bila sodba vročena osebno, se lahko pritoži samo z vložitvijo pritožbe pri sodišču na naslednji stopnji (recurso de apelación) ali vrhovnem sodišču (recurso de casación). Ti pritožbeni poti sta na voljo tudi, kadar je obvestilo vročeno z objavo v uradnih listih ali elektronsko. V obeh primerih je treba pritožbo vložiti v roku, določenem z zakonom (člen 500 zakona o civilnem postopku).

Kadar nekdo večkrat ne nastopi na sodišču, lahko predlaga razveljavitev pravnomočne sodne odločbe, če zaradi višje sile ni mogel nastopiti na sodišču ali ni vedel za obstoj postopka (člen 501 in naslednji zakona o civilnem postopku).