

Poišči informacije po področjih
V civilnih zadevah velja več različnih vrst rokov, nekateri roki so določeni tudi v ustavi. To so na primer roki za vložitev pritožbe, vložitev ugovora in obnovo postopka (rok, v katerem je treba zadevo predložiti sodišču). Nekateri predpisi določajo samo, da je treba opraviti neko procesno dejanje, sodišče pa določi rok, v katerem je treba to storiti. To so na primer roki za dopolnitev vloge, izvedbo dokazov ali odgovor na tožbo.
Dela prosti dnevi so sobote, nedelje in prazniki.
Prazniki na Švedskem so (zakon (1989:253) o praznikih; „lagen om allmänna helgdagar“):
Temeljno načelo v zvezi z roki je, da mora imeti oseba na voljo primerno dolg rok, da opravi procesno dejanje, ki ga zahteva sodišče (člen 1 poglavja 32 švedskega zakonika o sodnem postopku; „rättegångsbalken“). V večini primerov roke določa sodišče. Sodišče mora določiti rok tako, da ima stranka ustrezen čas, da opravi procesno dejanje.
V redkih primerih je rok določen v švedskem zakoniku o sodnem postopku. To velja zlasti za roke za vložitev pritožbe zoper sodbe ali sklepe sodišča, za vložitev predlogov za obnovo postopka ali v nekaterih primerih za spremembo roka.
Oseba, ki se želi pritožiti zoper sodbo okrožnega sodišča („tingsrätt“) v civilni zadevi, mora to storiti v treh tednih od razglasitve sodbe. Oseba, ki se želi pritožiti zoper sklep okrožnega sodišča v civilni zadevi, mora to storiti v istem roku. Če odločba, izdana med postopkom, ni bila razglašena na sodni obravnavi niti ni bilo naznanjeno, kdaj bo razglašena, se pritožbeni rok šteje od dneva, ko jo je pritožnik prejel. Rok za vložitev pritožb zoper sodbe ali sklepe pritožbenega sodišča („hovrätt“) je štiri tedne (člen 1 poglavja 50, člen 1 poglavja 52, člen 1 poglavja 55 in člen 1 poglavja 56 švedskega zakonika o sodnem postopku).
Stranka, zoper katero je okrožno sodišče („tingsrätt“) izdalo zamudno sodbo, lahko v enem mesecu od dneva vročitve sodbe predlaga obnovo postopka (oddelek 9 poglavja 44 švedskega zakonika o sodnem postopku).
Če je pravica do pritožbe ugasnila, ker pritožnik ni bil navzoč v postopku pred pritožbenim sodiščem („hovrätt“), lahko pritožnik v treh tednih od dneva izdaje odločbe predlaga obnovo postopka (oddelek 22 poglavja 50 švedskega zakonika o sodnem postopku).
Če je stranka zamudila rok za vložitev pritožbe ali predloga za obnovo postopka, lahko sodišče zaprosi za vrnitev v prejšnje stanje. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je treba vložiti v treh tednih od dneva, ko je prenehal upravičen vzrok zamude, in najpozneje v enem letu od izteka roka za opravo procesnega dejanja (člen 12 poglavja 58 švedskega zakonika o sodnem postopku).
Številni roki veljajo tudi v skrajšanih postopkih pred švedskim izvršilnim organom. Nasprotna stranka mora na vlogo odgovoriti v določenem roku od dneva, ko je bila o njej obveščena. Razen v posebnih okoliščinah ta rok ne sme biti daljši od dveh tednov (člen 25 zakona (1990:746) o plačilnih nalogih in postopku pomoči pri izterjavi; „lagen om betalningsföreläggande och handräckning“). Če nasprotna stranka vlogi ugovarja, lahko vložnik vloge najpozneje v štirih tednih od dneva, ko je bil obveščen o ugovoru nasprotne stranke, zahteva, da se zadeva odstopi v odločanje okrožnemu sodišču („tingsrätt“) (člen 34). Če švedski izvršilni organ izda odločbo v zvezi s plačilnim nalogom ali splošno pomočjo pri izterjavi, lahko nasprotna stranka predlaga obnovo postopka v enem mesecu od datuma odločbe (člen 53). Pritožbo zoper druge vrste odločb tega organa je mogoče vložiti v treh tednih od dneva izdaje odločbe (členi 55–57).
Če je treba neko procesno dejanje opraviti v zadevnem roku, rok po navadi začne teči na dan izdaje odločbe ali naloga. Kadar se mora stranki vročiti pisanje, rok ne začne teči, dokler stranka pisanja ne prejme (datum vročitve).
Kadar se mora stranki vročiti pisanje, rok ne začne teči, dokler stranka pisanja ne prejme (datum vročitve).
Kadar začne rok teči na dan izdaje odločbe ali naloga, je pogosto naveden kot datum, do katerega je treba opraviti procesno dejanje, določeno v odločbi ali nalogu. Včasih je rok določen tudi tako, da je treba dejanje opraviti v zadevnem številu dni, tednov, mesecev ali let od začetka teka roka. Kadar začne rok teči na dan vročitve, je vedno določeno, da je treba procesno dejanje opraviti v zadevnem številu dni, tednov, mesecev ali let od datuma vročitve, torej dneva, ko je stranka prejela pisanje.
Če je rok določen v dnevih, število dni velja za koledarske, ne samo delovne dni.
Če je treba neko procesno dejanje opraviti v zadevnem roku, rok po navadi začne teči na dan izdaje odločbe ali naloga. Kadar se mora stranki vročiti pisanje, rok ne začne teči, dokler stranka pisanja ne prejme (datum vročitve).
Zakon (1930:173) o izračunu zakonitih rokov („lag om beräkning av lagstadgad“) določa, da se roki, določeni v tednih, mesecih ali letih, iztečejo tisti dan, ki se po imenu ali številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se rok konča zadnji dan v tem mesecu.
Če je zadnji dan roka za opravo procesnega dejanja sobota, nedelja ali drug dela prost dan (glej točko 2 zgoraj), kresna noč (dan pred kresom), sveti večer (24. december) ali silvestrovo (31. december), se rok za opravo procesnega dejanja podaljša do naslednjega delovnega dne. To velja tudi, če rok začne teči z dnevom vročitve.
Kadar je mogoče, se namesto tega uporabljajo določbe Uredbe št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov.
Če je zadnji dan roka za opravo procesnega dejanja sobota, nedelja ali drug dela prost dan (glej točko 2 zgoraj), kresna noč (dan pred kresom), sveti večer (24. december) ali silvestrovo (31. december), se rok za opravo procesnega dejanja podaljša do naslednjega delovnega dne. To velja tudi, če rok začne teči z dnevom vročitve.
Kadar ima stranka stalno prebivališče ali sedež zunaj Švedske ali na oddaljenem območju, ni posebnih pravil o podaljšanju rokov. Kot je bilo že navedeno, pa sodišče v mnogih primerih samo določi, kako dolg bo rok, in sicer tako, da ima stranka na voljo primeren čas, da opravi procesno dejanje.
Roki za pritožbe zoper sodbe ali sklepe sodišč so praviloma tri ali štiri tedne.
Če je rok določen z zakonom (npr. rok za vložitev pritožbe), ga ni mogoče niti skrajšati niti podaljšati. Če je bila stranka povabljena na sodišče ali ji je bilo naloženo, da opravi kako drugo procesno dejanje, lahko sodišče podaljša rok z določitvijo novega roka. V nujnih primerih ima sodišče vso pravico, da razpisano obravnavo odpove in jo razpiše na zgodnejši datum. Vendar je treba strankam zagotoviti primeren čas za pripravo.
Ne. Glej točko 11 zgoraj.
Roki za izpolnitev zahtev sodišča itd.
Če tožnik na zahtevo sodišča ne dopolni vloge tako, da je primerna za obravnavo, ali če obstaja druga ovira za obravnavo zadeve, sodišče vlogo zavrže. Če toženec ne odgovori na tožbo, lahko sodišče zoper njega izda zamudno sodbo. Če se zahteva sodišča ne izpolni pravočasno, lahko sodišče kljub temu odloči v zadevi.
Nenavzočnost na narokih sodišča
V zadevah, primernih za zunajsodno poravnavo (npr. v gospodarskih sporih), je lahko posledica nenavzočnosti ene izmed strank na narokih okrožnega sodišča („tingsrätt“) izdaja zamudne sodbe. V drugih zadevah se ji lahko naloži plačilo globe. V zadevah, ki niso primerne za zunajsodno poravnavo (npr. spori v družinskih zadevah), je lahko posledica nenavzočnosti tožnika na naroku sodišča ustavitev postopka, nenavzoči nasprotni stranki pa se lahko naloži plačilo globe ali se odredi njena privedba na sodišče. Če pritožnik ni navzoč v postopku pred pritožbenim sodiščem, lahko pravica do pritožbe ugasne. Če nasprotna stranka ni navzoča, se ji lahko naloži plačilo globe.
Pritožbeni rok
Če stranka vloži pritožbo prepozno, se pritožba zavrže.
Če rok ni določen z zakonom, mora stranka pred iztekom roka sodišče obvestiti o zamudi in ga zaprositi za podaljšanje roka. Če se rok izteče in sodišče nato na primer odloči v zadevi, ima stranka na voljo številna redna in izredna pravna sredstva. Namen teh sredstev je bodisi obnova postopka bodisi sprememba roka v določenih okoliščinah (glej točko 3 zgoraj).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.