Time limits on procedures

When you are involved in a civil dispute and think you may have to litigate, you must be aware that there is certain deadline for taking action.

All modern legal systems including those of the 27 Member States provide for the temporal limitation of civil claims. The laws governing limitation or prescription periods vary greatly with respect to the length of the time limits, when exactly the time limit starts and depending on which act or event suspends or interrupts the time limit. The law applicable to the claim also governs the limitation period affecting the claim.

Please select the relevant country's flag to obtain detailed national information.

Last update: 30/05/2023

This page is maintained by the European Commission. The information on this page does not necessarily reflect the official position of the European Commission. The Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice with regard to copyright rules for European pages.

Roki v postopkih - Belgija

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

V sodnem zakoniku (Code judiciaire/Gerechtelijk Wetboek) so navedeni številni različni roki.

Te roke je mogoče razdeliti v dve kategoriji: odložne roke in prekluzivne roke.

Odložni roki (délais d'attente/wachttermijnen) so roki, ki se morajo izteči. Povedano drugače, treba je počakati, da se ti roki iztečejo, preden se lahko veljavno izvede pravno dejanje.

Primer odložnega roka je Povezava se odpre v novem oknurok za odziv na sodni poziv (délai de citation/dagvaardingstermijn). Med datumom vročitve sodnega poziva in predobravnavnim narokom je treba upoštevati „rok za odziv na sodni poziv“: to je osem dni v primeru poziva v postopku v glavni stvari (civilne zadeve) in dva dni v postopku za izdajo začasne odredbe.

Prekluzivni roki (délais de forclusion/vervaltermijnen) so roki, v katerih mora biti neko pravno dejanje opravljeno najpozneje na zadnji dan tega roka, Povezava se odpre v novem oknudies ad quem, sicer pravica do oprave navedenega dejanja ugasne.

Med primeri prekluzivnih rokov so roki za vložitev pravnih sredstev, in sicer:

  • en mesec za vložitev pritožbe (člen 1051 sodnega zakonika) zoper sodbo, izdano v kontradiktornem postopku, od datuma vročitve navedene sodbe;
  • en mesec za vložitev ugovora (člen 1048 sodnega zakonika) zoper zamudno sodbo od datuma vročitve navedene sodbe;
  • trije meseci za vložitev kasacijske pritožbe (člen 1073 sodnega zakonika);
  • trije meseci za vložitev ugovora tretjega (člen 1129 sodnega zakonika);
  • 30 dni za vložitev zahteve za izločitev sodnika (člen 1142 sodnega zakonika);
  • šest mesecev za vložitev zahteve za obnovo sodnega postopka (člen 1136 sodnega zakonika).

Rok za odziv na sodni poziv je torej odložni rok.

S členom 707 sodnega zakonika je običajni rok za odziv na sodni poziv v glavni stvari za osebe, ki imajo svoje stalno ali običajno prebivališče v Belgiji, določen na osem dni.

Enako velja:

  1. kadar je sodni poziv vročen v Belgiji na naslov za vročanje;
  2. kadar oseba, ki se ji vroča sodni poziv, nima znanega stalnega ali običajnega prebivališča v Belgiji ali tujini;
  3. kadar se sodni poziv stranki, ki ima stalno prebivališče v tujini, vroči osebno v Belgiji.

Rok za odziv na sodni poziv v postopku za izdajo začasne odredbe je skrajšan na dva dni (Povezava se odpre v novem oknučlen 1035 sodnega zakonika). Rok za odziv na sodni poziv pred Povezava se odpre v novem oknuizvršilnim sodiščem (juge des saisies/beslagrechter) je prav tako dva dni, če to odloča v postopku za izdajo začasne odredbe.

Kadar tožena stranka nima stalnega ali običajnega prebivališča ali naslova za vročanje v Belgiji, se zgoraj navedena „osnovna roka“ osmih in dveh dni podaljšata v skladu s Povezava se odpre v novem oknučlenom 55 sodnega zakonika.

Rok je torej (osem ali dva dni + ...):

  1. 15 dni, če stranka živi v sosednji državi ali Združenem kraljestvu;
    30 dni, če stranka živi v drugi evropski državi;
    80 dni, če stranka živi v drugem delu sveta.

Vendar mora biti tako podaljšanje roka določeno z zakonom. Za sodni poziv je podaljšanje določeno v Povezava se odpre v novem oknučlenu 709 sodnega zakonika, za sodni poziv v postopku za izdajo začasne odredbe pa v Povezava se odpre v novem oknučlenu 1035 sodnega zakonika.

V posebnih primerih se bo morda treba zelo hitro odzvati na sodni poziv. V takih okoliščinah je mogoče po odvetniku ali sodnem izvršitelju pri pristojnem sodišču zaprositi za skrajšanje rokov (Povezava se odpre v novem oknučlen 708 sodnega zakonika v postopku v glavni stvari, Povezava se odpre v novem oknučlen 1036 sodnega zakonika v postopku za izdajo začasne odredbe).

Sodni izvršitelj ob vročitvi sodnega poziva vroči tudi izvod sklepa o skrajšanju rokov, s katerim vabljeno stranko obvesti o odobritvi skrajšanja roka za odziv na sodni poziv.

Eden od glavnih vidikov roka je njegov izračun. Postopek v zvezi s tem je določen v Povezava se odpre v novem oknučlenih 48 do 57 sodnega zakonika (v poglavju VIII prvega dela sodnega zakonika) (glej spodaj).

Ti členi se nanašajo na splošne informacije (člena 48 in 49), prekluzivne roke (člen 50, prvi odstavek), Povezava se odpre v novem oknuizračun rokov (člen 52 in člen 53, prvi odstavek, ter členi 53a, 54 in 57), primere Povezava se odpre v novem oknuvišje sile, Povezava se odpre v novem oknupodaljšanje roka (člen 50, drugi odstavek; člen 51 in člen 53, drugi odstavek, ter člen 55) in začasno ustavitev roka zaradi smrti ene od strank (člen 56).

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

1. januar (novo leto)

Velikonočna nedelja in velikonočni ponedeljek (spremenljiva datuma)

1. maj (praznik dela)

Vnebohod (šesti četrtek po velikonočni nedelji)

Binkošti in binkoštni ponedeljek (sedma nedelja in ponedeljek po velikonočni nedelji)

Državni praznik: 21. julij

15. avgust (Marijino vnebovzetje)

1. november (vsi sveti)

11. november (premirje leta 1918)

25. december (božič)

Tega seznama ni v sodnem zakoniku.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Glej vprašanje št. 1 (zgoraj).

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Pravilo je, da se dies a quo (datum dejanja ali dogodka, ki sproži začetek roka) NE všteje v rok, všteje pa se dies ad quem (zadnji dan) (dies a quo non computatur in termino).

Povezava se odpre v novem oknuČlen 52 sodnega zakonika: „Rok se šteje od polnoči do polnoči. Šteje se od dne, ki sledi dnevu dejanja ali dogodka, ki sproži začetek roka, ter zajema vse dni, tudi sobote, nedelje in zakonsko določene dela proste dni.“

Rok torej ne začne teči na dan vročitve sodnega poziva ali sodbe (dies a quo), ampak naslednji dan (natančneje ob polnoči, ko se dan začne).

Na primer: če je sodni poziv vročen v ponedeljek, 4. maja (dies a quo), začne Povezava se odpre v novem oknurok za odziv na sodni poziv teči v torek, 5. maja. Povedano drugače, prvi dan osemdnevnega roka je torek, 5. maja.

Če je 4. maj petek, začne rok za odziv na sodni poziv teči v soboto, 5. maja. Prvi dan roka za odziv na sodni poziv je namreč lahko sobota, nedelja ali zakonsko določen dela prosti dan.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

A/ Vročitev po sodnem izvršitelju:

V skladu s členom 57 sodnega zakonika začne rok za ugovor, pritožbo in kasacijsko pritožbo, razen če ni z zakonom določeno drugače, teči, ko je odločba vročena osebno ali na naslovu stalnega prebivališča ali, kjer je to ustrezno, ko je izvod oddan ali puščen na določenem kraju, kot je določeno s Povezava se odpre v novem oknučlenoma 38 in Povezava se odpre v novem oknu40.

V zvezi z osebami, ki v Belgiji nimajo niti stalnega niti običajnega prebivališča niti naslova za vročanje in ki jim vročitev ni opravljena osebno, začne rok teči, ko je izvod poziva oddan na poštnem uradu ali po potrebi državnemu tožilcu.

V zvezi s poslovno nesposobnimi osebami začne rok teči šele, ko je odločba vročena njihovemu zakonitemu zastopniku.

B/ Obvestilo v papirni obliki (pošta):

Razen če ni z zakonom določeno drugače, se v skladu s členom 53a sodnega zakonika roki, ki v zvezi z naslovnikom začnejo teči s prejemom obvestila v papirni obliki, izračunajo tako:

  1. če je vročitev opravljena s sodnim pismom ali s priporočenim pismom s povratnico, od prvega dne po dnevu, ko je bilo pismo dostavljeno na naslov stalnega prebivališča naslovnika ali po potrebi na naslov njegovega običajnega prebivališča ali naslov za vročanje;
  2. če je vročitev opravljena s priporočeno ali navadno pošto, od tretjega delovnega dne po dnevu, ko je bilo pismo predano poštni službi, razen če naslovnik dokaže drugače;
  3. če je vročitev opravljena z datirano vročilnico, od naslednjega dne.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Pravilo je, da se dies a quo (datum dejanja ali dogodka, ki sproži začetek roka) NE všteje v rok, všteje pa SE dies ad quem (zadnji dan roka).

DIES A QUO:

Povezava se odpre v novem oknuČlen 52 sodnega zakonika: „Rok se šteje od polnoči do polnoči. Šteje se od dne, ki sledi dnevu dejanja ali dogodka, ki sproži začetek roka, ter zajema vse dni, tudi sobote, nedelje in zakonsko določene dela proste dni.“

Rok torej ne začne teči na dan vročitve sodnega poziva ali sodbe (dies a quo), ampak naslednji dan (natančneje ob polnoči, ko se dan začne).

Na primer: če je sodni poziv vročen v ponedeljek, 4. maja (dies a quo), začne Povezava se odpre v novem oknurok za odziv na sodni poziv teči v torek, 5. maja. Povedano drugače, prvi dan osemdnevnega roka je torek, 5. maja.

Če je 4. maj petek, začne rok za odziv na sodni poziv teči v soboto, 5. maja. Prvi dan roka za odziv na sodni poziv je namreč lahko sobota, nedelja ali zakonsko določen dela prosti dan.

DIES AD QUEM:

Povezava se odpre v novem oknuČlen 53 sodnega zakonika: „Dan izteka roka je vštet v rok. Če je ta dan sobota, nedelja ali Povezava se odpre v novem oknuzakonsko določen dela prosti dan, se dan izteka roka prestavi na naslednji delovni dan.“

Dies ad quem je dan izteka roka. Ta dan se všteje v rok, kar pomeni, da je zadnji dan roka.

Vendar če je dies ad quem sobota, nedelja ali zakonsko določen dela prosti dan, se iztek roka prestavi na naslednji delovni dan.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

V skladu s členom 52 sodnega zakonika se rok šteje od polnoči do polnoči. Šteje se od dne, ki sledi dnevu dejanja ali dogodka, ki sproži začetek roka, ter zajema vse dni, tudi sobote, nedelje in zakonsko določene dela proste dni.

Vendar se lahko dejanje v sodnem tajništvu veljavno opravi samo ob dnevih in urah, ko mora biti sodno tajništvo dostopno javnosti, razen če se opravi po elektronski poti.

Upoštevati je torej treba koledarske dni.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

V skladu s členom 54 sodnega zakonika se rok, določen v mesecih ali letih, šteje od datuma v mesecu do enakega datuma v mesecu izteka roka.

Ta člen se uporablja samo za roke, določene v mesecih ali letih (na primer: rok za ugovor ali pritožbo: en mesec), in – v povezavi s členom 53 sodnega zakonika – pomeni, da na primer rok enega meseca ni vedno 30 ali 31 dni, ampak je lahko tudi daljši ali krajši.

„Datum v mesecu“ je prvi dan roka, to je dan po dnevu vročitve.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

V skladu s prvim odstavkom člena 53 sodnega zakonika je dan izteka roka (tj. dies ad quem) vštet v rok.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

V drugem odstavku člena 53 sodnega zakonika je določeno, da se dan izteka roka, če je to sobota, nedelja ali zakonsko določen dela prosti dan, prestavi na naslednji delovni dan.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

a/ Roki, ki niso prekluzivni

Člen 49 sodnega zakonika določa, da so roki določeni z zakonom in da jih lahko sodišče določi samo, če mu to dovoljuje zakon.

V skladu s členom 51 sodnega zakonika lahko sodišče pred iztekom skrajša ali podaljša roke, ki niso prekluzivni. Razen če ni z zakonom določeno drugače, podaljšanje ne sme biti daljše od prvotnega roka in po njem ni več mogoče odobriti dodatnega podaljšanja, razen iz nujnih razlogov in z utemeljeno odločitvijo.

b/ Oseba, ki v Belgiji nima stalnega ali običajnega prebivališča niti naslova za vročanje

Člen 55 sodnega zakonika določa, da je, kadar je z zakonom določeno, da je treba v zvezi s stranko, ki v Belgiji nima stalnega ali običajnega prebivališča niti naslova za vročanje, podaljšati roke, ki so ji določeni, to podaljšanje naslednje:

  1. 15 dni, če stranka živi v sosednji državi ali Združenem kraljestvu;
  2. 30 dni, če stranka živi v drugi evropski državi;
  3. 80 dni, če stranka živi v drugem delu sveta.

c/ Med sodnimi počitnicami

V skladu z drugim odstavkom člena 50 sodnega zakonika se rok za pritožbo ali ugovor, določen v Povezava se odpre v novem oknučlenih 1048 in Povezava se odpre v novem oknu1051 ter členu Povezava se odpre v novem oknu1253c, točki (c) in (d), ki se začne in konča med sodnimi počitnicami, podaljša do petnajstega dne novega sodnega leta.

Sodne počitnice se začnejo 1. julija in trajajo do 31. avgusta vsako leto.

Če se rok za ugovor ali pritožbo začne in konča v tem obdobju, se dies ad quem navedenega roka podaljša do 15. septembra.

Primer 1: sodba je vročena 30. junija (dies a quo). Rok začne teči 1. julija in se konča (dies ad quem) 31. julija.

Primer 2: sodba je vročena 31. julija (dies a quo). Rok začne teči 1. avgusta in se konča (dies ad quem) 31. avgusta.

V obeh primerih sta prvi dan roka in dies ad quem med sodnimi počitnicami, zato se rok podaljša do 15. septembra, ki je zadnji dan, ko je mogoče vložiti ugovor ali pritožbo.

Primer 3: sodba je vročena 29. junija. Rok začne teči 30. junija. Dies ad quem je 29. julij.

Primer 4: sodba je vročena 1. avgusta. Rok začne teči 2. avgusta. Dies ad quem je 1. september.

V teh dveh primerih je bodisi prvi dan roka bodisi dies ad quem zunaj sodnih počitnic, zato se rok ne podaljša do 15. septembra.

Pozoren je treba biti na uporabo drugega odstavka člena 50 sodnega zakonika (podaljšanje zaradi sodnih počitnic) in drugega odstavka člena 53 sodnega zakonika (prestavitev dneva izteka roka na naslednji delovni dan, če je zadnji dan roka sobota, nedelja ali zakonsko določen dela prosti dan); povedano drugače, kadar je zadnji dan sodnih počitnic, tj. 31. avgust, sobota ali nedelja, in kadar je zadnji dan roka (dies ad quem) 31. avgust.

Najprej je treba uporabiti drugi odstavek člena 50 sodnega zakonika, nato pa se po potrebi uporabi drugi odstavek člena 53 sodnega zakonika.

Hipotetični primer:

Sodba je vročena 31. julija. Rok za ugovor ali pritožbo teče od 1. avgusta do 31. avgusta. 31. avgust je sobota ali nedelja.

V skladu z drugim odstavkom člena 50 sodnega zakonika sta prvi in zadnji dan roka med sodnimi počitnicami, zato se rok podaljša do 15. septembra.

Drugi odstavek člena 53 sodnega zakonika se bo lahko uporabil samo, kadar 15. september pade na soboto ali nedeljo, tako da bo zadnji dan roka prestavljen na ponedeljek.

d/ Smrt stranke, ki lahko vloži ugovor, pritožbo ali kasacijsko pritožbo

V skladu s členom 56 sodnega zakonika se s smrtjo stranke začasno ustavi rok, ki ji je bil določen za vložitev ugovora, pritožbe ali kasacijske pritožbe.

Ta rok začne znova teči šele po vnovični vročitvi odločbe na naslovu stalnega prebivališča preminule stranke ter od izteka rokov za izdelavo popisa in razpravo, če je bila odločba vročena pred njunim iztekom.

Odločba se lahko vroči dedičem skupaj ter brez navedb njihovih imen in statusa. Če pa se izkaže, da zainteresirana stranka ni bila obveščena o vročitvi, je lahko izvzeta iz prekluzije, ki je posledica izteka rokov za vložitev pravnega sredstva.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

V skladu s splošnim pravilom iz člena 1050 sodnega zakonika je mogoče v vseh zadevah pritožbo vložiti takoj po izdaji sodbe, tudi če gre za zamudno sodbo. Zoper odločbo o pristojnosti ali vmesno odločbo, razen če sodišče ne odloči drugače, se lahko pritožba vloži samo s pritožbo zoper dokončno sodbo.

V skladu s členom 1051 sodnega zakonika je rok za vložitev pritožbe en mesec od vročitve sodbe ali obvestila o njej v skladu z drugim in tretjim odstavkom Povezava se odpre v novem oknučlena 792. Vendar pa lahko v skladu s členom 1054 sodnega zakonika nasprotna stranka kadar koli vloži nasprotno pritožbo zoper vse stranke v postopku pred pritožbenim sodiščem, tudi če ji je bila sodba vročena brez pridržkov in če je v njo privolila pred njeno vročitvijo.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

V skladu s členom 51 sodnega zakonika lahko sodišče pred iztekom skrajša ali podaljša roke, ki niso prekluzivni. Razen če ni z zakonom določeno drugače, podaljšanje ne sme biti daljše od prvotnega roka in po njem ni več mogoče odobriti dodatnega podaljšanja, razen iz nujnih razlogov in z utemeljeno odločitvijo.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Člen 55 sodnega zakonika je bil uveden prav za tako stranko. Kadar taka stranka izpolnjuje pogoje iz tega člena, je lahko upravičena do ugodnosti iz te določbe.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

V skladu s prvim odstavkom člena 50 sodnega zakonika prekluzivnih rokov ni mogoče skrajšati ali podaljšati, niti s soglasjem strank, razen v primeru in pod pogoji, določenimi v zakonu.

Povedano drugače, pravno dejanje mora biti opravljeno pred iztekom roka, sicer ne bo dopustno.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Iztek prekluzivnega roka je dokončen. Povedano drugače, pravnega sredstva ni več mogoče vložiti, razen če je bil kršen zakon.

Zadnja posodobitev: 29/10/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Bolgarija

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

(A) Za uveljavljanje pravice do sodnega varstva subjektivnih materialnih pravic veljajo zastaralni in absolutni roki (v koledarskih dnevih), določeni z zakonom.

Zastaralni rok je obdobje neaktivnosti imetnika subjektivne pravice, z iztekom katerega imetnik izgubi pravico do sodnega varstva navedene pravice. Z iztekom zastaralnega roka ne preneha sama materialna pravica, ampak z njo povezani pravica do tožbe in pravica do izvršbe, s čimer ta pravica postane naravna pravica (materialna pravica, ki ni pravno varovana). Zastaranje ne velja samodejno, ampak le na podlagi ugovora dolžnika pred pristojnim sodiščem ali sodnim izvršiteljem.

Pravila o trajanju, prekinitvi in mirovanju zastaralnih rokov so določena v zakonu o obligacijskih in pogodbenih razmerjih. Za vse zahtevke, za katere ne veljajo posebni roki, velja splošni petletni zastaralni rok (člen 110 zakona o obligacijskih in pogodbenih razmerjih).

Triletni zastaralni rok je določen za tri skupine zahtevkov (člen 111 zakona o obligacijskih in pogodbenih razmerjih):

  • zahtevke za plačilo, za katere ni določen drug zastaralni rok;
  • zahtevke za odškodnino in nadomestilo, ki izhajajo iz neizpolnjene pogodbe;
  • zahtevke za najemnino, obresti in druga periodična plačila, kot so zahtevki dobaviteljev toplote in električne energije, ne glede na morebitne občasne spremembe zneska. Vendar obročna odplačila v okviru pogodb o bančnih posojilih niso periodična plačila, zato zanje velja običajni zastaralni rok.

Triletni zastaralni rok je določen tudi za pravico zahtevati zakonsko razveljavitev pogodb, sklenjenih v zmoti ali kot posledica goljufije ali grožnje, in pogodb, ki jih sklenejo osebe brez ustrezne sposobnosti ali njihovi zastopniki, ki ne izpolnjujejo ustreznih zahtev.

Enoletni zastaralni rok je določen za pravico zahtevati zakonsko razveljavitev pogodb, sklenjenih v izrednih ali očitno neugodnih razmerah (člen 33 zakona o obligacijskih in pogodbenih razmerjih).

Šestmesečni zastaralni rok je določen za zahtevke glede pomanjkljivosti pri prodaji premičnega premoženja ali glede pomanjkljive izdelave na podlagi pogodbe o delu, razen za gradbena dela, pri katerih zahtevek preneha veljati po preteku splošnega petletnega zastaralnega roka (člen 265 zakona o obligacijskih in pogodbenih razmerjih).

Dvoletni zastaralni rok je določen v izvršilnih postopkih. Če upnik v začeti izvršilni zadevi dve leti ne zahteva izvedbe izvršilnih ukrepov, se izvršilni postopek konča po zakonu na podlagi točke 8 člena 433(1) zakonika o civilnem postopku, novi zastaralni rok pa začne teči z izvedbo zadnjega veljavnega izvršilnega ukrepa.

Zastaralni rok začne teči, ko nastane in se lahko uveljavlja pravica do tožbe, kar je odvisno od narave zadevne materialne pravice. To je lahko trenutek, ko pogodbena obveznost zapade v plačilo, ali trenutek storitve nezakonitega dejanja ali trenutek opredelitve storilca škode/delikta ali trenutek izročitve stvari v primeru zahtevka zaradi napak itd.

Stranki se ne moreta dogovoriti za skrajšanje ali podaljšanje zastaralnega roka.

Vendar se lahko zastaralni rok prekine ali miruje.

Zastaralni rok miruje v primerih, ki so izčrpno navedeni v členu 115 zakona o obligacijskih in pogodbenih razmerjih:

  • med otroki in starši, dokler slednji uresničujejo svoje starševske pravice;
  • med osebami v varstvu ali skrbništvu in njihovimi varuhi ali skrbniki, dokler traja odnos varuštva ali skrbništva;
  • med zakoncema;
  • glede zahtevkov oseb, katerih premoženje je pod upravljanjem na podlagi zakona ali sodne odločbe, zoper upravitelja, dokler traja odnos upravljanja;
  • glede zahtevkov v zvezi z odškodnino pravnih oseb zoper njihove vodstvene delavce, dokler so ti na položaju;
  • glede zahtevkov mladoletnih oseb in oseb z omejitvijo, dokler zanje ni imenovan pravni zastopnik ali skrbnik in še šest mesecev po imenovanju take osebe ali po prenehanju nesposobnosti;
  • dokler traja postopek v zvezi z zahtevkom.

V teh primerih je stranka začasno in pravno nezmožna uveljavljati pravico do tožbe. Zastaralni rok, ki je tekel do mirovanja, ostane veljaven in teče naprej po prenehanju okoliščin, zaradi katerih je nastopilo mirovanje.

Zastaralni rok se prekine v naslednjih primerih:

  • z dolžnikovim pripoznanjem zahtevka;
  • z zahtevkom ali ugovorom ali z zahtevo po poravnavi, vendar če zahtevku ali ugovoru ni ugodeno, se šteje, da zastaralni rok ni bil prekinjen;
  • s prijavo terjatve v postopku v primeru insolventnosti;
  • z izvedbo izvršilnih ukrepov.

V teh primerih rok, ki je tekel od nastanka pravice do tožbe pa do prekinitve zastaranja, izgubi pravno veljavo in začne teči nov zastaralni rok. Kadar se zastaralni rok prekine z zahtevkom ali ugovorom, pravo določa še eno pomembno posledico: nov zastaralni rok, ki začne teči po prekinitvi, je vedno pet let.

Absolutni (prekluzivni) roki so tisti, z iztekom katerih prenehajo same materialne pravice. Ti roki začnejo teči od nastanka subjektivne pravice in ne od nastanka pravice do tožbe.

Absolutni roki se ne prekinejo in ne mirujejo kot zastaralni roki.

Sodišče ali sodni izvršitelj jih uporabi na lastno pobudo, kar pomeni, da za njihovo zavarovanje ni potreben ugovor dolžnika. Z iztekom absolutnega roka vložena tožba postane nedopustna, medtem ko z iztekom zastaralnega roka (če je bil vložen ugovor) tožba postane neutemeljena.

Taki prekluzivni roki zajemajo: trimesečni rok, v katerem lahko zastavni ali hipotekarni upnik ugovarja, če je zavarovalnina izplačana lastniku stvari in ne njemu; dvomesečni rok, v katerem lahko solastnik vloži tožbo zaradi nakupa stvari v solastništvu, če je drugi solastnik svoj delež prodal tretji osebi; enoletni rok za vložitev tožbe zaradi odpovedi donacije itd.

(B) Roke za izvršitev nekaterih procesnih dejanj strank in sodišča v postopkih v zvezi z zahtevki ter v izvršilnih postopkih določa zakonik o civilnem postopku. Roke za izvršitev procesnih dejanj v postopkih v primeru insolventnosti določajo trgovinski zakon (Targovski zakon) oziroma zakon o insolventnosti bank (Zakon za bankovata nesastoyatelnost) v zvezi z insolventnostjo bank in drugi posebni zakoni.

Če stranka ne upošteva rokov, izgubi pravico do izvedbe zadevnega procesnega dejanja. Če pa sodišče ne upošteva predpisanega roka za postopek, to ni ovira za poznejšo izvedbo procesnega dejanja, saj ga je mogoče izvesti kadar koli. Roki, določeni za sodišče, so zgolj okvirni.

Roke za izvedbo procesnih dejanj strank določata zakon in sodišče.

Roki, ki jih določa zakon (zakonski roki), zajemajo:

  • rok za odpravo neskladnosti tožbenega zahtevka (en teden od obvestila stranki na podlagi člena 129(2) zakonika o civilnem postopku, vendar lahko sodišče določi daljši rok);
  • rok za odgovor na zahtevek toženca, za navedbo dokazov, za izpodbijanje resničnosti dokazov v tožbenem zahtevku, za vložitev nasprotne tožbe, rok, v katerem lahko toženec v postopek uvede tretje osebe (pomočnike) in vloži tožbo zoper njih, in rok za ugovor zoper postopek, ki ga je sodišče določilo za obravnavo postopka. Rok začne teči, ko toženec prejme dvojnik tožbenega zahtevka, in traja en mesec ali dva tedna, odvisno od tega, ali postopek spada v splošni postopek ali posebni postopek v zvezi z zahtevki za proučitev gospodarskih sporov (člena 131 in 367 zakonika o civilnem postopku);
  • rok, v katerem lahko tožnik v postopku o gospodarskem sporu vloži dodaten zahtevek – dva tedna od prejema odgovora toženca (člen 372 zakonika o civilnem postopku);
  • rok, v katerem lahko toženec v postopku o gospodarskem sporu vloži odgovor na dodaten zahtevek – dva tedna od prejema dodatnega zahtevka (člen 373 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za pritožbo zoper sodbo, ki jo izreče sodišče – dva tedna od vročitve sodbe stranki (člen 259 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za odgovor na pritožbo nasprotne stranke in za vložitev nasprotne pritožbe – dva tedna od prejema kopije pritožbe (člen 263 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za kasacijsko pritožbo zoper sodbo sodišča – en mesec od vročitve sodbe stranki (člen 283 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za pritožbo zoper sodbo sodišča – en teden, odkar je bila sporočena stranki, če pa je bila sodba izdana na sodni obravnavi, ki se je je stranka udeležila, začne rok teči od dneva obravnave (člen 275 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za predložitev vloge za preklic izvršene odločbe – tri mesece od nastopa razloga za preklic (člen 305 zakonika o civilnem postopku);
  • rok, v katerem lahko stranka zahteva razrešitev sodnika – na prvi obravnavi po nastopu razloga za razrešitev ali po tem, ko je stranka izvedela zanj (člen 23 zakonika o civilnem postopku);
  • rok, v katerem lahko stranka vloži ugovor zaradi neobstoja izključne pristojnosti – do zaključka postopka na drugi stopnji (člen 119 zakonika o civilnem postopku);
  • rok, v katerem lahko stranka vloži ugovor zaradi neobstoja krajevne pristojnosti glede na lokacijo nepremičnega premoženja – do zaključka sodne preiskave na prvi stopnji (člen 119 zakonika o civilnem postopku), v vseh drugih primerih kršitve pravil o krajevni pristojnosti pa lahko ugovor vloži le toženec v roku za vložitev odgovora na vlogo (člen 119 zakonika o civilnem postopku). Sodišče v potrošniških sporih in tožbah, ki jih oškodovanci vložijo zoper zavarovalnico, jamstveni sklad (Garantsionen fond) in nacionalni urad bolgarskih zavarovalnic za avtomobilsko zavarovanje (Natsionalno byuro na balgarskite avtomobilni zastrahovateli), na lastno pobudo zagotovi upoštevanje krajevne pristojnosti do zaključka prve sodne obravnave;
  • rok, v katerem lahko tožnik umakne tožbeni zahtevek brez toženčevega soglasja – do zaključka prve sodne obravnave (člen 232 zakonika o civilnem postopku);
  • rok, v katerem lahko stranka predloži stransko vlogo – tožnik lahko to stori najpozneje na prvi obravnavi, toženec pa v roku za odgovor na tožbeni zahtevek (člen 212 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za izpodbijanje resničnosti dokumenta – najpozneje v odgovoru na pravni ukrep, v katerem je predložen, če pa je predložen v tožbenem zahtevku, ga mora toženec izpodbijati v svojem pisnem odgovoru (člen 193 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za ugovor zoper plačilni nalog – dva tedna od vročitve naloga (člen 414 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za pritožbo zoper zavrnitev izdaje plačilnega naloga – en teden od sporočila predlagatelju (člen 413 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za pritožbo zoper izdajo sklepa o izvršbi – dvotedenski rok začne za predlagatelja teči od vročitve odločbe predlagatelju, za dolžnika pa od vročitve zahteve za prostovoljno izpolnitev (člen 407 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za dolžnikovo prostovoljno izpolnitev v izvršilnem postopku – dva tedna po tem, ko sodni izvršitelj vroči zahtevo (člen 428 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za pritožbo zoper dejanje sodnega izvršitelja – en teden od izvedbe dejanja, če se je stranka izvedbe dejanja udeležila ali če je bila pravilno vabljena, v drugih primerih pa od datuma obvestila (člen 436 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za prijavo terjatve v postopku v primeru insolventnosti – en mesec oziroma tri mesece od vpisa odločbe o začetku postopka v primeru insolventnosti v poslovni register (člena 685 in 688 trgovinskega zakona);
  • rok za izvedbo načrta prestrukturiranja – en mesec od datuma vpisa sodbe o odobritvi seznama sprejetih terjatev v poslovni register (člen 696 trgovinskega zakona);
  • rok za ugovor zoper seznam sprejetih terjatev – sedem dni od objave seznama v poslovnem registru (člen 690 trgovinskega zakona);
  • rok za vložitev ugovora zoper namenski račun, ki ga odpre upravitelj v postopku v primeru insolventnosti – štirinajst dni od vpisa računa v poslovni register (člen 727 trgovinskega zakona);
  • absolutni roki za izvedbo ustreznih procesnih dejanj so urejeni tudi v drugih posebnih zakonih, ki jih nikakor ni mogoče izčrpno navesti: trgovinski zakon v zvezi s postopkom za stabilizacijo trgovca, zakon o insolventnosti bank, zakonik o zavarovalništvu (Kodeks za zastrahovaneto) itd.

Roki, ki jih določi sodišče, zajemajo:

  • rok za zbiranje dokazov (člen 157 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za zagotovitev sredstev za plačilo stroškov zbiranja dokazov (vabilo pričam, izplačilo nagrade izvedencem itd.; člen 160 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za odpravo nepravilnosti procesnega dejanja stranke (člen 101 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za vložitev tožbenega zahtevka, ki je običajno daljši od enega tedna.

Roki se delijo tudi glede na to, ali jih sodišče lahko podaljša ali ne. Vsi roki, ki jih določi sodišče, se lahko podaljšajo. Rokov za pritožbo in predložitev zahtevka za razveljavitev izvršljive sodne odločbe ni mogoče podaljšati; člen 63(3) zakonika o civilnem postopku.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Dela prosti dnevi so:

1. januar – novo leto;

3. marec – dan osvoboditve – državni praznik;

1. maj – praznik dela;

6. maj – dan sv. Jurija, dan poguma in bolgarske vojske;

24. maj – dan bolgarskega izobraževanja in kulture ter slovanske literature;

6. september – dan enotnosti;

22. september – dan neodvisnosti;

1. november – dan državnih voditeljev: dela prost dan za vse izobraževalne ustanove in delovni dan za vse druge pravne subjekte;

24. december – božični večer, 25. in 26. december – božič;

veliki petek, velika sobota in velikonočna nedelja – dva dneva (nedelja in ponedeljek) v zadevnem letu sta namenjena praznovanju.

Ministrski svet ima tudi enkratno priložnost, da druge dneve določi kot dela proste dneve, da določi dneve obeležitve posameznega poklica in da med letom prestavi dneve, ki niso delovni dnevi.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Splošna pravila o rokih za izvedbo procesnih dejanj strank in sodišča v postopkih v zvezi z zahtevki in v izvršilnih postopkih določa zakonik o civilnem postopku. Več posebnih zakonov določa tudi absolutne roke za uveljavljanje procesnih pravic, na primer člen 74 trgovinskega zakonika, člena 19 in 25 zakona o poslovnem registru in registru nepridobitnih pravnih oseb (Zakon za targovskiya registar i registara na yuridicheskite litsa s nestopanska tsel) itd. Splošne informacije o splošnih pravilih iz sedmega poglavja zakonika o civilnem postopku (Roki in vrnitev rokov v prejšnje stanje) so navedene v odgovorih na vprašanja 4, 5 in 6.

Splošna pravila o zastaralnih rokih so določena v členu 110 in naslednjih zakona o obligacijskih in pogodbenih razmerjih. Glej točko 1.

Splošna pravila o rokih za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz obligacijskih razmerij, so določena v členih 69–72 zakona o obligacijskih in pogodbenih razmerjih.

Ob upoštevanju pogojev, opredeljenih v procesnem pravu (členi 61, 229 in 432 zakonika o civilnem postopku), predpisani procesni roki prenehajo teči, in sicer od dogodka, ki je povzročil ustavitev postopka. Postopek se ustavi, ko se pojavi ovira za njegovo nadaljevanje, pri čemer je do odprave te ovire opravljanje procesnih dejanj nedopustno, z izjemo zavarovanja tožbe. Ko je ovira odstranjena (npr. stranka umre, potrebna je postavitev pod skrbništvo, teče osnovni postopek itd.), se postopek nadaljuje, pri čemer vsi ukrepi, sprejeti pred ustavitvijo, ostanejo veljavni.

Posebni zakoni določajo druge roke, ki so krajši od običajnega zastaralnega roka.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Trenutek, od katerega začne teči rok za izvedbo procesnega dejanja, je običajno dan, ko je stranka obveščena, da mora opraviti dejanje, ali ko je ustrezno obveščena o aktu sodišča, zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo:

  • rok za odpravo vseh nepravilnosti tožbenega zahtevka teče od dne, ko so navodila sodišča sporočena stranki;
  • rok za pisni odgovor toženca na tožbeni zahtevek teče od prejema kopije tožbenega zahtevka in dokazov zanj, sodišče pa mora v obvestilu, s katerim pošlje kopijo tožencu, navesti rok za odgovor in posledice za toženca, če tega ne stori;
  • rok za pritožbo zoper sodbo teče od njene vročitve stranki;
  • rok za pritožbo zoper sodbo, izrečeno v zadevi, ki se obravnava po skrajšanem postopku (tretji del, poglavje 25 zakonika o civilnem postopku), teče od dne, ko sodišče izjavi, da bo objavilo sodbo;
  • rok za pritožbo zoper sodbo teče od dne, ko je sporočena stranki, če je sodba izrečena na sodni obravnavi, ki se je je stranka udeležila, pa rok teče od dneva obravnave;
  • pritožba zoper dejanja sodnega izvršitelja se vloži v enem tednu od izvedbe dejanja, če se je stranka izvedbe udeležila ali če je bila pravilno vabljena, v drugih primerih pa od dneva obvestila;
  • roki v postopkih v primeru insolventnosti tečejo od objave zadevnega dejanja upravitelja v takem postopku (npr. sestava seznama upnikov, katerih terjatve so sprejete) ali akta sodišča v poslovnem registru.

Obstajajo tudi roki, ki začnejo teči od trenutka, ko se začne postopek v zvezi z zahtevki, saj zakon za njihovo izvedbo določa le končni rok.

Primeri so:

  • tožnik lahko spremeni utemeljitev ali predlog svojega zahtevka ali zahtevek umakne brez soglasja toženca do zaključka prve obravnave v zadevi;
  • vsak od naslednikov v postopku razdelitve lahko do prve obravnave s pisno vlogo zahteva vključitev dodatnega premoženja kot predmet delitve itd.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Rok teče od trenutka obvestila stranki. Trenutek, v katerem se šteje, da je bilo obvestilo stranki pravilno vročeno, se določi različno, odvisno od načina obveščanja. Poglavje VI (Obvestila in vabila) zakonika o civilnem postopku določa pravila o načinu vročanja obvestil in vabil strankam ter o času, ko se za obvestila šteje, da so bila pravilno vročena.

Kadar se obvestilo osebno vroča naslovniku ali njegovemu zastopniku oziroma drugi osebi, ki živi ali dela na zadevnem naslovu, mora biti na vabilu naveden datum, ko je oseba prejela obvestilo, ki ga je vročil sodni vročevalec ali poštni uslužbenec. Roki za izvedbo zadevnega procesnega dejanja začnejo teči na navedeni datum.

Obvestilo je mogoče vročiti tudi na e-naslov, ki ga navede stranka. Šteje se, da je vročeno, ko vstopi v zadevni informacijski sistem.

Ob upoštevanju pravnih pogojev (če je stranka na primer spremenila naslov, ki ga je navedla v zadevi, in o tem ni obvestila sodišča) lahko sodišče odredi vročitev s pritrditvijo obvestila v zadevi – v takem primeru roki začnejo teči z dnem pritrditve. To je nadomestna vročitev, ki velja, kadar ni izpolnjena naložena procesna obveznost.

Če toženca ni mogoče najti na njegovem stalnem naslovu in tam tudi ni nobene druge osebe, ki bi lahko sprejela obvestilo, mora vročevalec obvestilo pritrditi na vrata ali na poštni predalčnik z navedbo, da so listine spravljene v pisarni sodišča in jih je mogoče prevzeti v dveh tednih od dneva obvestila. Če toženec v tem primeru listin ne prevzame, se šteje, da so bili obvestilo in zadevne listine vročeni z iztekom roka za njihov prevzem.

Nadomestna vročitev je v tem primeru posledica dejstva, da fizična oseba ni izpolnila svoje upravne obveznosti prijave naslova stalnega ali začasnega prebivališča, na katerem naj bi bila dosegljiva.

Obvestilo se trgovcem in pravnim osebam, vpisanim v ustrezni register, vroči na naslovu, prijavljenem v registru. Če na navedenem naslovu ni poslovnih prostorov in tam ni mogoče najti znaka podjetja, tako da se utemeljeno domneva, da je oseba odšla z naslova, se vsa sporočila vložijo v spis o zadevi in štejejo za ustrezno vročena: člen 50(2) zakonika o civilnem postopku.

Če je trgovec na naslovu, vnesenem v register, vendar vročevalec ne more vstopiti v poslovne prostore ali ne najde osebe, ki bi bila prijavljena sprejeti obvestilo, vročevalec pritrdi obvestilo in če listine niso prevzete v dveh tednih po tej pritrditvi, se štejejo za vročene (vročitev je nadomestna).

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Roki se računajo v letih, tednih in dnevih. Rok, ki se računa v dnevih, se računa od dneva, ki sledi dnevu, na katerega začne teči rok, in se izteče ob koncu zadnjega dne. Če je stranki na primer naloženo odpraviti nepravilnosti dejanja v sedmih dneh in je obvestilo vročeno 1. junija, je to dan, na katerega začne teči rok, vendar se štetje začne naslednji koledarski dan, 2. junija, rok pa se izteče 8. junija.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Roki se računajo v koledarskih dnevih. Če pa se rok izteče na dela prost dan (konec tedna ali praznik), se šteje, da se izteče na prvi delovni dan po dela prostem dnevu.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok, ki se računa v tednih, se izteče na zadevni dan zadnjega tedna. Če je stranki na primer naloženo odpraviti nepravilnosti tožbenega zahtevka v enem tednu in je obvestilo o tem vročeno v petek, se rok izteče v petek v naslednjem tednu.

Rok, ki se računa v mesecih, se izteče na zadevni datum zadnjega meseca, če pa v zadnjem mesecu takega datuma ni, se rok izteče na zadnji dan zadnjega meseca.

Rok, ki se računa v letih, se izteče na zadevni datum zadnjega leta, če pa v zadnjem letu takega datuma ni, se rok izteče na zadnji dan zadnjega leta.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Glej odgovor na vprašanje 8.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Kadar je zadnji dan roka eden od dni, ki niso delovni dnevi, se rok vedno izteče na prvi naslednji delovni dan.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Edini roki, ki jih sodišče ne more podaljšati, so rok za pritožbo zoper sodbo ali odločbo, rok za vložitev zahteve za preklic izvršene sodbe in rok za vložitev ugovora zoper plačilni nalog.

Sodišče lahko na zahtevo zadevne stranke, ki jo ta iz utemeljenih razlogov predloži še pred iztekom roka, podaljša vse druge zakonske roke in roke sodišča (člen 63 zakonika o civilnem postopku). Novodoločeni rok ne more biti krajši od prvotno določenega. Podaljšani rok teče od izteka prvotnega. Sklep o podaljšanju roka (in sklep o zavrnitvi takega podaljšanja) se stranki ne pošlje, tako da mora ta aktivno spremljati delo sodišča.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Zakonik o civilnem postopku določa splošna pravila glede pritožb zoper sodbe in odločbe v vseh civilnih in gospodarskih zadevah, in sicer:

  • dvotedenski rok za pritožbo zoper sodbo, ki jo izreče sodišče, ki teče od vročitve sodbe stranki;
  • enomesečni rok za kasacijsko pritožbo zoper sodbo, ki jo izreče sodišče, ki teče od vročitve sodbe stranki;
  • enotedenski rok za pritožbo zoper sodbo, ki jo izreče sodišče, ki teče od trenutka, ko je sodba sporočena stranki, če je sodba izrečena na sodni obravnavi, ki se je je stranka udeležila, pa od dneva obravnave.

Izjeme od teh splošnih pravil so izčrpno določene v zakonu in temeljijo na posebnih značilnostih zadevnega postopka. Take izjeme veljajo za:

  • odločbo o začetku postopka v primeru insolventnosti, zoper katero se je mogoče pritožiti v sedmih dneh od njenega vpisa v poslovni register;
  • odločbo o zavrnitvi predloga za začetek postopka v primeru insolventnosti, zoper katero se je mogoče pritožiti v sedmih dneh od dneva obvestila na podlagi postopka iz zakonika o civilnem postopku;
  • odločbo v postopku razdelitve, ki jo sodišče izreče glede zahtevkov sodelujočih v razdelitvi glede računov, odločbo o javni prodaji nedeljivega nepremičnega premoženja, odločbo o dodelitvi nedeljivega nepremičnega premoženja enemu od sodelujočih v razdelitvi in odločbo o objavi končnega načina razdelitve, zoper katere se je mogoče pritožiti s skupno pritožbo v roku za pritožbo zoper zadnjo odločbo;
  • odločbo o postopku v nenavzočnosti, zoper katero se ni mogoče pritožiti, vendar lahko stranka, zoper katero je bila odločba izdana, v enem mesecu od vročitve take odločbe od pritožbenega sodišča zahteva preklic odločbe, če v postopku ni mogla sodelovati;
  • odločbo o dovolitvi sporazumne razveze zakonske zveze, zoper katero se ni mogoče pritožiti;
  • obstajajo tudi drugi posebni primeri, v katerih so določeni roki za pritožbo zoper sodno odločbo: na primer zoper odločbo o vpisu politične stranke se je mogoče pritožiti v sedmih dneh.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Ni odločbe, na podlagi katere bi lahko sodišče skrajšalo roke, ki jih je samo določilo ali ki jih določa zakon, saj lahko sodišče na zahtevo strank roke le podaljša. Edini roki, ki jih sodišče ne more podaljšati, so rok za pritožbo zoper sodbo ali odločbo, rok za vložitev zahteve za preklic izvršene sodbe in rok za vložitev ugovora zoper plačilni nalog.

Vendar lahko sodišče na lastno pobudo ali na zahtevo ene od strank spremeni datum obravnave, tako da jo razpiše na zgodnejši ali poznejši datum, če tako zahtevajo pomembne okoliščine. V takem primeru mora sodišče stranke obvestiti o novem datumu, obvestila pa morajo biti vročena najpozneje en teden pred datumom obravnave.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Postopkovna pravila zakonika o civilnem postopku, vključno s pravili, ki se nanašajo na podaljšanje roka, se uporabljajo za vse udeležence postopka, ne glede na njihovo prebivališče.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Skupno načelo je, da sodišče ne upošteva procesnih dejanj, opravljenih po izteku roka. V zakoniku o civilnem postopku je poleg tega pravila izrecno določeno, da če pomanjkljivosti tožbenega zahtevka niso odpravljene pravočasno, se tožba vrne; če so pritožba, zahteva za preklic ali ugovor zoper odločbo o izvršbi vloženi po izteku roka, se vrnejo kot prepozni; če stranka pravočasno ne predloži dokazov, ki so ji na voljo, ti v zadevi ne bodo sprejeti, razen če jih stranka ni predložila zaradi posebnih nepredvidenih okoliščin. V primeru neupoštevanja procesnih rokov ni mogoče uveljavljati pravic, za katere so ti roki določeni.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Stranka, ki ni upoštevala roka, ki ga določa zakon ali ki ga je določilo sodišče, lahko zahteva vrnitev roka v prejšnje stanje, če dokaže, da ga ni mogla upoštevati zaradi posebnih nepredvidenih okoliščin, ki jih ni mogla preprečiti. Vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljeno, če bi bilo mogoče odobriti podaljšanje roka za izvedbo procesnega dejanja.

Zahtevo za vrnitev roka v prejšnje stanje je treba vložiti v enem tednu od obvestila o neupoštevanju roka ter v njej navesti vse okoliščine, ki jo upravičujejo, in morebitne dokaze, ki podpirajo vsebino zahteve. Zahtevo je treba predložiti sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zadevno procesno dejanje. Skupaj z zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje se predložijo tudi listine, glede katerih se zahteva vrnitev v prejšnje stanje; če se rok nanaša na plačilo izdatkov, sodišče zanj določi nov rok.

Zahteva se obvezno prouči na javni obravnavi. Če se zahtevi ugodi, se odvzete pravice obnovijo.

Zadnja posodobitev: 02/03/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Češka

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Na splošno so roki, ki so pomembni v civilnih postopkih, postopkovni ali vsebinski.

Obstajata dve vrsti postopkovnih rokov: zakonski in sodni.

Zakonski roki so določeni z zakonom. Neupoštevanje zakonskega postopkovnega roka ima vedno nekakšne postopkovne posledice (npr. nezmožnost uspešne izvedbe določene naloge, naložitev disciplinske denarne kazni). Neupoštevanje zakonskega roka se lahko opraviči (glej člen 58 zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku (zákon č. 99/1963 Sb., občanský soudní řád, ve znění pozdějších předpisů) (zakonik o civilnem postopku), kot je bil spremenjen), če je stranka ali njen pravni zastopnik zamudil rok iz opravičljivega razloga, zaradi katerega ni mogel izvesti dejanja, ki ga sicer lahko izvede. V 15 dneh od dne, ko je bila ovira odpravljena, je treba vložiti vlogo in hkrati izvesti dejanje, katerega rok je bil zamujen. Sodišče lahko na zahtevo stranke odobri odložilni učinek vloge, da bi se opravičil zamujeni rok.

Če rok za izvedbo dejanja ni določen neposredno z zakonom, ga določi predsednik sodnega senata (ali sodnik posameznik). Predsednik sodnega senata (ali sodnik posameznik) lahko določi rok v primerih, določenih z zakonom, in primerih, v katerih je treba zagotoviti, da postopki potekajo učinkovito in z vso ustrezno skrbnostjo. Sodišče lahko sodni rok podaljša glede na okoliščine (glej člen 55 zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kot je bil spremenjen). Opravičilo neupoštevanja roka ni dopustno.

Roki, ki so določeni za sodišče, na primer za izdajo odločbe, niso postopkovni roki – ti roki so upravni roki.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Dan obnove samostojnosti Češke republike, novo leto: 1. januar.

Velikonočni ponedeljek: datum se spreminja, vendar je praznik običajno konec marca ali v začetku aprila.

Praznik dela: 1. maj.

Dan zmage: 8. maj.

God svetih bratov Cirila in Metoda: 5. julij.

Dan usmrtitve Jana Husa: 6. julij.

Dan češke državnosti: 28. september.

Dan ustanovitve neodvisne Češkoslovaške države: 28. oktober.

Dan boja za svobodo in demokracijo: 17. november.

Božični večer: 24. december.

Božič: 25. december.

Dan obdarovanja: 26. december.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Zakonski predpisi o metodi, po kateri se izračunajo roki, so določeni v členih 55–58 zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kot je bil spremenjen.

Rok, določen v dnevih, začne teči na dan po dogodku, ki določa njegov začetek.

Pol meseca pomeni petnajst dni.

Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, se izteče na dan, katerega označba ali številka se ujema z dnem, ko je nastopil dogodek, ki določa začetek obdobja roka. Če v prejšnjem mesecu ni takega dne, se rok izteče na zadnji dan v mesecu.

Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik, je zadnji dan roka naslednji delovni dan.

Roki, določeni v urah, se iztečejo ob izteku ure, ki se ujema z uro, ob kateri je nastopil dogodek, ki določa začetek obdobja roka.

Postopkovni rok je izpolnjen, če je dejanje izvedeno na sodišču ali vloga predložena organu, ki jo je zavezan dostaviti, tj. najpogosteje poštna služba z licenco, na zadnji dan roka.

Če so postopki prekinjeni, se prekine tudi iztekanje postopkovnih rokov (člen 111(1) zakonika o civilnem postopku). Če se izvajanje postopkov nadaljuje, se nadaljuje tudi iztekanje rokov.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Dan, ko je nastopil dogodek, ki določa začetek iztekanja roka, ni vključen v izračun roka. To ne velja v primeru roka, določenega v urah. Zato rok običajno začne teči na dan po dogodku, ki določa začetek roka (glej člen 57(1) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kot je bil spremenjen).

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Ne.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Dan, ko je nastopil dogodek, ki določa začetek iztekanja roka, ni vključen v izračun roka. To ne velja v primeru roka, določenega v urah (glej člen 57(1) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kot je bil spremenjen).

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Rok je izračunan v koledarskih dneh.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, določeni v tednih, se v zakoniku o civilnem postopku pojavijo le redko (zakon št. 99/1963, kot je bil spremenjen) (npr. členi 260(3), 295(1) in 295(2)). Pogosteje se pojavijo kot sodni roki v okviru sodne prakse.

Trajanje rokov, ki so v zakoniku o civilnem postopku določeni v mesecih, je en mesec (npr. členi 82(3), 336m(2) in 338za(2)), dva meseca (npr. člena 240(1) in 247(1)), tri mesece (npr. členi 111(3), 233(1) in 234(1)) in šest mesecev (npr. člena 77a(2) in 260g(3)).

V zakoniku o civilnem postopku sta dve vrsti rokov, ki so določeni v letih: enoletni rok (npr. člen 111(3)) in triletni rok (npr. členi99(3), 233(2) in 234(2)).

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, ki so določeni v tednih, mesecih ali letih, se iztečejo ob koncu dne, katerega označba se ujema z dnem, ko je nastopil dogodek, ki določa začetek obdobja roka, če pa v mesecu ni takega dne, pa na zadnji dan v mesecu (glej člen 57(2) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kot je bil spremenjen).

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da (glej člen 57(2) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kot je bil spremenjen).

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Zakonskih postopkovnih rokov ni mogoče spremeniti s sodno odločbo.

Sodišče lahko glede na okoliščine podaljša sodni postopkovni rok.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Stranka lahko izpodbija odločitev okrajnega sodišča (okresní soud) ali odločitev okrožnega sodišča (krajský soud), izdano s sodbo v postopku na prvi stopnji, razen če je to izvzeto z zakonom (glej člen 201 zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kot je bil spremenjen). Pritožbo je treba vložiti v petnajstih dneh od objave pisne odločbe, in sicer pri sodišču, katerega odločba se izpodbija. Rok za vložitev pritožbe ne vključuje dne, ko je bila odločba vročena stranki. Za upoštevanje tega postopkovnega roka zadostuje, če je pritožba na zadnji dan roka predložena organu, ki jo je zavezan vročiti (zlasti poštna služba z licenco, zapor v primeru oseb v zaporu ali priporu, ustanova za institucionalno in kontrolirano vzgojo oseb, nameščenih v njej, itd.), ali sodišču.

Če je v zvezi z zadevno odločbo izdana popravna sodba, se začne rok iztekati na datum začetka učinkovanja popravne sodbe (glej člen 204 (1) zakonika o civilnem postopku).

Pritožba, ki je vložena po izteku petnajstdnevnega roka samo zato, ker je pritožnik sledil nepravilnim navodilom v zvezi s pritožbo, ki mu jih je zagotovilo sodišče, se obravnava, kot da je bila vložena pravočasno. Če odločba ne vsebuje navodil glede pritožbe, roka za vložitev pritožbe ali navedbe sodišča, pri katerem jo je treba vložiti, ali če je v njej nepravilno navedeno, da pritožba ni dopustna, se lahko pritožba vloži v treh mesecih od vročitve odločbe.

Če je bil v zvezi z zadevo izdan plačilni nalog, lahko toženec veljavnost tega naloga prepreči zgolj z vložitvijo ugovora pri sodišču, ki je izdalo nalog, v petnajstdnevnem zakonskem roku od datuma vročitve naloga (glej člen 172(1) zakonika o civilnem postopku). Z vložitvijo ugovora se plačilni nalog razveljavi in sodišče odredi obravnavo. Pritožbo je mogoče vložiti le zoper izkaz stroškov postopkov, vendar to seveda ne razveljavi plačilnega naloga.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Zakonik o civilnem postopku (zakon št. 99/1963, kot je bil spremenjen) omogoča preložitev obravnave iz pomembnih razlogov, če o zadevi ni mogoče razpravljati in sprejeti odločitve v zvezi z njo v okviru ene obravnave (glej člen 119 zakonika o civilnem postopku). Pomemben razlog za preložitev je lahko na primer ta, da se ena od strank v postopku ni zglasila na sodišču, brez njene navzočnosti pa izvedba obravnave ni mogoča (glej člen 101(3) zakonika o civilnem postopku), ali da ena stranka ni imela dovolj časa, da bi se pripravila na obravnavo, ker poziva sodišča ni prejela dovolj zgodaj ali iz drugih pomembnih razlogov.

Stranka lahko sodišče zaprosi za preložitev obravnave. Sodišče se o predhodno predloženi zahtevi stranke glede preložitve obravnave odloči na podlagi resnosti navedenega razloga. Če sodišče prošnji stranke ne ugodi, se mora stranka zglasiti na obravnavi.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Češka zakonodaja izrecno ne ureja takih primerov.

V primeru postopka, ki vključuje mednarodni element in pri katerem je treba pisanje vročiti stranki v tujini, se uporabijo postopkovna pravila lex fori, tj. postopkovna pravila sodišča, ki je pristojno za zadevo.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Vsako neupoštevanje postopkovnega roka ima postopkovne posledice.

Če zakonik o civilnem postopku (zakon št. 99/1963, kot je bil spremenjen) določa točen rok za izvedbo dejanja (npr. vložitev pritožbe ali izredne pritožbe), stranka z neupoštevanjem roka izgubi možnost uspešne izvedbe tega dejanja. Neupoštevanje roka se lahko opraviči, če je stranka ali njen zastopnik zamudil rok iz opravičljivega razloga (npr. nenadna bolezen, poškodba itd.) in zato ni mogel izvesti dejanja, ki ga je upravičen izvesti (glej člen 58 zakonika o civilnem postopku), razen če je opravičilo neupoštevanja določenega roka izvzeto v skladu z zakonikom o civilnem postopku (npr. v skladu s členom 235(1) zakonika o civilnem postopku je opravičilo neupoštevanja roka izvzeto v primeru vlog za obnovitev postopka in razveljavitev). V primeru neupoštevanja roka za izpolnjevanje določene obveznosti je naložena ustrezna kazen (npr. disciplinska denarna kazen).

Vsak primer neupoštevanja sodnega postopkovnega roka je zakonsko povezan z določenimi posledicami. Sodni rok lahko podaljša predsednik sodnega senata (ali sodnik posameznik). Opravičilo neupoštevanja sodnega roka ni dopustno.

Plačilni nalog, zoper katerega ni bil vložen ugovor, ima učinek pravnomočne in izvršljive sodbe (glej člen 174(1) zakonika o civilnem postopku).

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Posledice neudeležbe na obravnavi se razlikujejo od posledic neupoštevanja roka. Če se ustrezno pozvana stranka ne udeleži obravnave, pri čemer ni pravočasno in na podlagi pomembnega razloga zaprosila za preložitev, lahko sodišče sprejme odločitev v zadevi v odsotnosti te stranke (glej člen 101(3) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kot je bil spremenjen) in lahko v primeru izpolnjevanja pogojev iz člena 153b zakonika o civilnem postopku izda zamudno sodbo.

Če se toženec iz opravičljivih razlogov ne udeleži prve obravnave v zadevi, v kateri je bila izdana zamudna sodba, sodišče na zahtevo toženca razveljavi sodbo in odredi obravnavo. Stranka lahko ta predlog vloži do datuma, ko začne veljati zamudna sodba (glej člen 153b(4) zakonika o civilnem postopku).

Zoper zamudno sodbo je mogoče vložiti tudi pritožbo o vsebini zadeve. Če je toženec poleg vložitve predloga za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje vložil tudi pritožbo zoper sodbo in je bil predlog za razveljavitev sodbe odobren s pravnomočno sodbo, se pritožba ne upošteva (glej člen 153b(5) zakonika o civilnem postopku).

Zadnja posodobitev: 16/09/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Nemčija

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Splošna pravila o procesnih rokih so določena v členih 214 do 229 zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung), drugi členi zakonika pa vsebujejo posebne določbe glede posebnih rokov.

Razlikuje se med „pravimi“ roki (eigentliche Fristen), tj. obdobji, v katerih udeleženci postopka lahko opravijo procesna dejanja ali formalnosti oziroma jih morajo opraviti, če nočejo izgubiti pravice, in „nepravimi“ roki (uneigentliche Fristen), v katerih mora sodišče v skladu z zakonom opraviti nekatera uradna dejanja.

„Pravi“ roki se dalje delijo na zakonske roke, ki so predpisani z zakonom, in sodne roke, ki jih sodišče določi po svoji presoji. Zakonski roki vključujejo „obvezne roke“ (Notfristen) iz drugega stavka člena 224(1) zakonika o civilnem postopku, ki so v zakoniku vedno opredeljeni kot taki in jih ni mogoče skrajšati ali podaljšati.

Stranke pa se lahko dogovorijo o skrajšanju sodnih in zakonskih rokov, ki niso obvezni, ter o skrajšanju nepravih rokov, ne morejo pa se dogovoriti za njihovo podaljšanje. Sodišče lahko podaljša ali skrajša rok, ki ga je samo določilo, zakonski rok pa lahko spremeni le v skladu z zakonom. V obeh primerih sodišče rok spremeni le, če stranka zagotovi prepričljive razloge za to.

Za stranke v civilnem postopku so pomembni tudi naslednji roki:

(a) v postopku za izdajo plačilnega naloga:

v postopku za izdajo plačilnega naloga (Mahnverfahren) je treba ugovore zoper plačilni nalog na podlagi točke 3 člena 692(1) zakonika o civilnem postopku ter pritožbe zoper izvršilni nalog na podlagi člena 700(1) in člena 339(1) vložiti v dveh tednih. Če ugovor ni vložen in če vložnik v šestih mesecih ne zahteva izdaje sklepa o izvršbi, plačilni nalog na podlagi člena 701 preneha učinkovati;

(b) v pravdnem postopku pa velja:

  1. Člen 132 zakonika o civilnem postopku določa splošno pravilo, da je treba pripravljalne vloge sodišču predložiti tako, da se lahko drugi stranki vročijo vsaj en teden pred narokom, s čimer se zagotovita pravočasna priprava na narok in ustrezen dostop do sodnega varstva. Pripravljalne vloge, ki vsebujejo ugovore zoper nove vloge, je treba predložiti tako, da se lahko vročijo vsaj tri dni pred narokom.
  2. Sodnik mora pri določitvi datuma pripravljalnega naroka tožencu omogočiti vsaj dva tedna za odgovor (člen 275(1), prvi stavek, ter člena 275(3) in 277(3) zakonika). Če sodnik odredi pisni predhodni postopek, mora toženec pred iztekom obveznega dvotedenskega roka navesti, ali se namerava braniti zoper tožbo (člen 276(1), prvi stavek); sodišče mu nato odobri še najmanj dva tedna za predložitev pisnega odgovora na tožbo (člen 276(1), drugi stavek). Razpravljajoči sodnik lahko nato tožniku določi rok, v katerem lahko predloži pisna stališča glede odgovora na tožbo (člen 276(3)).
  3. Če toženec v predpisanem roku ne sporoči, ali se namerava braniti zoper tožbo, sodišče na predlog tožnika in brez obravnave na podlagi člena 331(3) zakonika o civilnem postopku izda sodbo, s katero ugodi (prepričljivemu) zahtevku („zamudna sodba“ – Versäumnisurteil). Sodišče zamudno sodbo izda tudi, če se tožnik ali toženec ne udeležita obravnave ali če na njej ne sodelujeta. Stranka, zoper katero je bila izdana zamudna sodba, lahko vloži ugovor v obveznem roku dveh tednov od vročitve zamudne sodbe (člen 338 in člen 339(1)). Če je ugovor dopusten (in predvsem, če je vložen v roku), se postopek vrne v stanje, v katerem je bil pred izdajo zamudne sodbe.
  4. Obvezni rok za vložitev pritožbe (Berufung) je en mesec (člen 517 zakonika o civilnem postopku), pritožbeni razlogi pa se lahko vložijo v dveh mesecih (člen 520(2)). Oba roka začneta teči ob vročitvi celotne sodbe ali najpozneje pet mesecev po njeni razglasitvi. Sodni rok za vložitev odgovora na pritožbo je dva tedna (člen 521(2) in člen 277(3) zakonika o civilnem postopku).
  5. Če pritožbeno sodišče (Berufungsgericht) v sodbi ne dopusti revizije (Revision), se lahko v obveznem roku enega meseca od vročitve celotne sodbe vloži pritožba na to odločitev (člen 544(1) in člen 544(3), prvi stavek, zakonika). Pritožbene razloge je treba predložiti v dveh mesecih od datuma vročitve celotne sodbe, vendar najpozneje sedem mesecev od razglasitve sodbe.
  6. Rok za vložitev zahteve za revizijo je prav tako obvezni rok in je en mesec (člen 548 zakonika), medtem ko se lahko pritožbeni razlogi predložijo v dveh mesecih (člen 551(2), drugi stavek). Oba roka začneta teči ob vročitvi celotne sodbe ali najpozneje pet mesecev po njeni razglasitvi.
  7. Takojšnjo pritožbo (sofortige Beschwerde) zoper odločbo v obliki sklepa (Beschluss) je treba vložiti v obveznem roku dveh tednov od vročitve odločbe oziroma najpozneje v petih mesecih in dveh tednih po njeni razglasitvi (člen 569(1)). Zahtevo za varstvo zakonitosti (Rechtsbeschwerde), ki mora temeljiti na kršitvi prava, je treba vložiti v obveznem roku enega meseca od vročitve sklepa (člen 575(1), prvi stavek), medtem ko je treba razloge za zahtevo predložiti v nadaljnjem mesecu (člen 575(2)).
  8. Če stranka ne izpolni procesne zahteve iz člena 233 zakonika o civilnem postopku (npr. obvezni rok za predložitev pritožbenih razlogov), vendar ne po svoji krivdi, lahko prosi za vrnitev v prejšnje stanje. Tako vlogo je treba vložiti v dveh tednih po odpravi ovire (člen 234(1) in (2)).

Če je začetni datum roka odvisen od trenutka vročitve (glej odgovor na vprašanje 4), je treba preveriti, ali je bila vročitev učinkovita. V primeru nadomestne vročitve učinkovitost vročitve ni odvisna od tega, ali naslovnik dejansko prejme pisanje. Vedno pa mora biti naslovnikovo prebivališče ali poslovni prostori v času vročitve na naslovu, na katerem je pisanje vročeno.

Naslovnik, ki ni bil seznanjen s postopkom in torej ni mogel izpodbijati izdane odločbe, lahko pod nekaterimi pogoji prosi za vrnitev v prejšnje stanje (glej odgovor na vprašanje 4). Glede tega, kdaj začne teči rok, glej odgovor na vprašanje 16.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

  • Novo leto: 1. januar.
  • Sveti trije kralji: 6. januar (samo v deželah Baden-Württemberg, Bavarska in Saška - Anhalt).
  • Mednarodni dan žena: 8. marec (le v Berlinu).
  • Veliki petek: datum se spreminja, približno konec marca ali v začetku aprila.
  • Velikonočna nedelja: datum se spreminja, približno konec marca ali v začetku aprila.
  • Velikonočni ponedeljek: datum se spreminja, približno konec marca ali v začetku aprila.
  • Praznik dela: 1. maj.
  • Vnebohod: maja, datum se spreminja.
  • Binkoštna nedelja: maja ali junija, datum se spreminja.
  • Binkoštni ponedeljek: maja ali junija, datum se spreminja.
  • Sveto rešnje telo: datum se spreminja, nekje med koncem maja in sredino junija (samo v deželah Baden-Württemberg, Bavarska, Hessen, Severno Porenje - Vestfalija, Porenje - Pfalška, Posarje, Saška (regionalno) in Turingija (regionalno)).
  • Marijino vnebovzetje: 15. avgust (samo na Bavarskem in v Posarju).
  • Dan nemške enotnosti: 3. oktober.
  • Dan reformacije: 31. oktober (samo v deželah Brandenburg, Bremen, Hamburg, Mecklenburg - Predpomorjanska, Spodnja Saška, Saška, Saška - Anhalt, Schleswig-Holstein in Turingija).
  • Dan vseh svetih: 1. november (samo v deželah Baden-Württemberg, Bavarska, Severno Porenje - Vestfalija, Porenje - Pfalška in Posarje).
  • Dan spokornosti in molitve (Buß- und Bettag): datum se spreminja, nekje med sredino in koncem novembra (samo na Saškem).
  • Božič: 25. december.
  • Dan obdarovanja/štefanovo: 26. december.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Člen 222(1) zakonika o civilnem postopku določa, da je treba vse procesne roke izračunati po pravilih iz členov 187 do 193 civilnega zakonika (Bürgerliches Gesetzbuch).

Podrobnosti o izračunu rokov so navedene v odgovorih na vprašanja 7 do 9.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Praviloma začne rok teči z vročitvijo pisanja, na katero je treba odgovoriti, ali odločbe, zoper katero se je mogoče pritožiti (glej na primer člen 276(1), prvi stavek, člen 329(2), drugi stavek, in člen 339(1) zakonika o civilnem postopku). Rok za vložitev pritožbe začne teči z vročitvijo odločbe (člena 517 in 548 ter člen 569(1), drugi stavek, zakonika); vendar če odločba ni vročena ali ni učinkovito vročena in ta pomanjkljivost ni odpravljena v skladu s členom 189 zakonika, začne rok teči ob koncu petega meseca po razglasitvi odločbe. Petmesečni rok nadomesti vročitev. Podobno pravilo obstaja v zvezi s pritožbo zoper nedopustnost revizije, vendar se v takem primeru vročitev šteje za opravljeno, ko preteče šest mesecev (člen 544(3), prvi stavek, zakonika).

Od navedenega pa se razlikujejo datumi, ko začnejo teči roki glede pritožb, ki lahko v izjemnih primerih prevladajo nad pravnomočnostjo sodbe:

  • rok za vložitev prošnje za vrnitev v prejšnje stanje (Wiedereinsetzung in den vorigen Stand) začne teči z dnem, ko je odstranjena ovira (člen 234(2) zakonika o civilnem postopku);
  • rok za vložitev ugovora zoper zavrnitev pravice do poštenega sojenja na podlagi člena 321a zakonika o civilnem postopku (Anhörungsrüge) začne teči, ko oseba izve za kršitev svoje pravice do poštenega sojenja (člen 321a(2), prvi stavek);
  • rok za vložitev ničnostne tožbe (Nichtigkeitsklage) ali zahteve za obnovo postopka (Restitutionsklage, ponovni začetek postopka, člen 578 in naslednji zakonika) začne teči z dnem, ko zadevna stranka izve za razloge za izpodbijanje sodne odločbe, vendar ne pred začetkom njene pravnomočnosti (člen 586(2), prvi stavek).

Če je vprašanje povezano s tem, kdaj dejanje, ki ga je treba izvesti v roku, postane veljavno in se s tem upošteva rok, je odgovor naslednji:

procesni rok je upoštevan, če je procesno dejanje opravljeno do konca zadnjega dovoljenega dne, tj. praviloma tako, da je zadevno pisanje poslano sodišču v določenem roku. Ključni dejavnik je trenutek, ko sodišče prejme pisanje, ne trenutek, ko je bilo pisanje poslano. Vsekakor se lahko dovoljeni čas porabi v celoti, tj. do 24. ure zadnjega dne, čeprav ni verjetno, da bo takrat kdor koli pri sodišču pisanje dejansko videl.

Če je vprašanje povezano s tem, kako se določi začetek roka, je odgovor naslednji:

Člen 187(1) civilnega zakonika določa, da če je začetek roka določen z dogodkom ali trenutkom dneva, se zadevni dan ne vključi v izračun roka.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Ne. Če začne rok teči z vročitvijo (glej odgovor na vprašanje 4), način vročitve ni pomemben. Pisanja se štejejo za vročena, ko so izročena prejemniku (člen 177 zakonika o civilnem postopku) ali ob izvršitvi enega od načinov nadomestne vročitve (iz členov 178, 180 in 181 zakonika, na primer izročitev odraslemu družinskemu članu ali oddaja v poštni predalčnik).

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Člen 187(1) civilnega zakonika določa, da če je začetek roka določen z dogodkom ali trenutkom dneva, se zadevni dan ne vključi v izračun roka.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Navedeni dnevi so koledarski in ne delovni dnevi. Če pa se rok izteče na nedeljo, soboto ali splošno priznani dela prost dan, se rok podaljša do naslednjega delovnega dne (člen 222(1) zakonika o civilnem postopku in člen 193 civilnega zakonika).

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Če je za začetek odštevanja do roka, izraženega v tednih, mesecih ali večmesečnih obdobjih (leto, pol leta, četrt leta), pomemben dogodek ali trenutek v dnevu, tj. se ta dan ne všteje v izračun roka, se rok izteče ob koncu dneva zadnjega tedna ali meseca, ki po poimenovanju ali številki ustreza dnevu, v katerem se je dogodek zgodil oziroma je nastopil določeni trenutek. Če pa začne rok teči z začetkom določenega dne, tj. ta dan se všteje v izračun roka, se rok izteče ob koncu dneva v zadnjem tednu ali zadnjem mesecu pred dnevom, ki po poimenovanju ali številki ustreza začetnemu datumu roka (člen 222(1) zakonika o civilnem postopku in člen 188(2) civilnega zakonika).

Če v mesecu, ko se izteče rok, izražen v mesecih, ni enakovrednega dne, se rok izteče zadnji dan v takem mesecu (npr. enomesečni rok, ki je začel teči 30. januarja, se izteče 28. februarja; člen 188(3) civilnega zakonika).

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Glej vprašanje 8.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Če se rok izteče na nedeljo, soboto ali dela prost dan, se tak dan ne šteje, rok pa se izteče naslednji delovni dan v skladu s členom 222(1) zakonika o civilnem postopku in členom 193 civilnega zakonika.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Sodišče o kakršnem koli podaljšanju rokov načeloma odloča po svoji presoji. Vendar obveznih rokov ni mogoče podaljšati. V nekaterih primerih je potrebno soglasje druge stranke.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

  1. Obvezni rok za vložitev pritožbe (Berufung) je en mesec (člen 517 zakonika o civilnem postopku), pritožbeni razlogi pa se lahko vložijo v dveh mesecih (člen 520(2)). Oba roka začneta teči ob vročitvi celotne sodbe ali najpozneje pet mesecev po njeni razglasitvi. Sodni rok za vložitev odgovora na pritožbo je dva tedna (člen 521(2) in člen 277(3) zakonika o civilnem postopku).
  2. Če pritožbeno sodišče (Berufungsgericht) v sodbi ne dopusti revizije (Revision), se lahko v obveznem roku enega meseca od vročitve celotne sodbe vloži pritožba na to odločitev (člen 544(1) in člen 544(3), prvi stavek, zakonika). V skladu s členom 544 zakonika o civilnem postopku je treba pritožbene razloge predložiti v dveh mesecih od datuma vročitve celotne sodbe, vendar najpozneje sedem mesecev od razglasitve sodbe.
  3. Rok za vložitev zahteve za revizijo je prav tako obvezni rok in je en mesec (člen 548 zakonika), medtem ko se lahko pritožbeni razlogi predložijo v dveh mesecih (člen 551(2), drugi stavek). Oba roka začneta teči ob vročitvi celotne sodbe ali najpozneje pet mesecev po njeni razglasitvi.
  4. Takojšnjo pritožbo (sofortige Beschwerde) zoper odločbo v obliki sklepa (Beschluss) je treba vložiti v obveznem roku dveh tednov (člen 569(1) zakonika o civilnem postopku). Obvezni rok začne teči na datum vročitve oziroma najpozneje v petih mesecih po razglasitvi odločbe. Zahtevo za varstvo zakonitosti (Rechtsbeschwerde), ki mora temeljiti na kršitvi prava, je treba vložiti v obveznem roku enega meseca od vročitve sklepa (člen 575(1), prvi stavek), medtem ko je treba razloge za zahtevo predložiti v nadaljnjem mesecu (člen 575(2)).
  5. Če stranka ne izpolni katere od procesnih zahtev iz člena 233 zakonika o civilnem postopku (npr. obvezni rok za predložitev pritožbenih razlogov), vendar ne po svoji krivdi, lahko prosi za vrnitev v prejšnje stanje. Tako vlogo je treba vložiti v dveh tednih po odpravi ovire (člen 234(1) in (2)).

V nemškem civilnem in civilnem procesnem pravu so določeni tudi drugi roki, na primer:

  1. arbitražna odločba se lahko izpodbija z zahtevkom za razveljavitev, ki se pri sodišču vloži v treh mesecih od prejema odločbe, razen če sta se stranki dogovorili drugače (člen 1059(3), prvi in drugi stavek);
  2. postopek, ki se je končal s pravnomočno sodbo, se lahko ponovno odpre z ničnostno tožbo (Nichtigkeitsklage) ali zahtevo za obnovo postopka (Restitutionsklage, člen 586(1) in (2) zakonika o civilnem postopku) v obveznem roku enega meseca od dneva, ko se je stranka seznanila z razlogi za razveljavitev sodbe;
  3. sodišče lahko tudi določi rok, v katerem mora stranka opraviti dejanje v zadevah, ki vključujejo neodvisni dokazni postopek (selbständiges Beweisverfahren, člen 494a(1) zakonika o civilnem postopku) ali rubež premoženja (Arrest, člen 926(1));
  4. če se najemojemalec do konca drugega koledarskega meseca po prejemu zahteve za zvišanje najemnine na raven, ki je v lokalnem okolju običajna, s tem ne strinja, lahko najemodajalec v nadaljnjih treh mesecih vloži zahtevek za izdajo soglasja (člen 558b(2));
  5. če delojemalec trdi, da je bila njegova odpoved neučinkovita, mora tožbo pri delovnem sodišču vložiti v treh tednih po prejemu pisne odpovedi (člen 4, prvi stavek, zakona o varstvu pred odpovedjo (Kündigungsschutzgesetz)). Če delojemalec ta rok zamudi, se odpoved šteje za učinkovito.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Za določitev rokov in datumov nastopa pred sodiščem je načeloma pristojno sodišče, vendar je pri tem omejeno z obveznostjo pospešiti postopek in s pravilom, da se obravnave le v nujnih primerih razpišejo na soboto, nedeljo ali dela prost dan.

Vabilo na sodno obravnavo v zadevah, v katerih je obvezno zastopanje strank po odvetnikih, mora biti vročeno vsaj en teden pred obravnavo; v drugih primerih je ta rok tri dni. Ti roki se lahko skrajšajo le, če to zahteva ena od strank in se s tem strinjajo vse stranke.

Sodišče na podlagi člena 141(1) zakonika o civilnem postopku zahteva, da se obravnave udeležita obe stranki, če je to potrebno za ugotovitev dejanskega stanja. Vendar se lahko v primeru velikih razdalj sodišče odpove zahtevi, da se mora oseba obravnave osebno udeležiti, če je nerazumno pričakovati, da bo ta potovala tako daleč (glej vprašanje 8), ali če obstajajo drugi pomembni razlogi. „Drugi pomembni razlogi“ (sonstiger wichtiger Grund) v smislu drugega stavka člena 141(1) pomenijo kakršen koli razlog, ki je pomemben za stranko, vključno z na primer boleznijo, načrtovanim dopustom, preobremenjenostjo z delom ali verjetnostjo psihičnih težav zaradi srečanja z drugo stranko.

Poleg tega lahko sodišče v skladu s prvim stavkom člena 227(1) zakonika o civilnem postopku prekliče ali preloži narok, če stranka vloži prošnjo, v kateri se sklicuje na „tehtne razloge“ (erhebliche Gründe), ali pa preloži ustno obravnavo. Za namene te določbe se odsotnost po krivdi stranke ali neopravičena nepripravljenost stranke ne štejeta za ustrezna razloga. Ustrezni razlogi vključujejo neupoštevanje roka pri izdaji vabil in pozivov na narok, nujno zamenjavo pravnega zastopnika, bolezen priče, pravnega zastopnika ali stranke ali nemožnost katerega koli od teh, da se zaradi smrti bližnjega sorodnika udeleži naroka. Sodišče lahko v zvezi s prošnjo za preložitev naroka zahteva dokaze za navedene razloge; te sodišče še posebno kritično prouči, če je prošnja vložena malo pred datumom naroka. Čeprav so bile nekdanje sodne počitnice ukinjene, člen 227(3) zakonika o civilnem postopku še vedno omogoča večjo prilagodljivost, če stranka za preložitev obravnave zaprosi med 1. julijem in 31. avgustom.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Nemško ozemlje nima posebnih geografskih značilnosti, zaradi katerih bi bila upravičena posebna pravila. Zato v pravilih o civilnem postopku v Nemčiji ni določeno splošno podaljšanje rokov za osebe, ki živijo v krajih, ki so zelo oddaljeni od zadevnega sodišča. Vendar se lahko sodišče na podlagi drugega stavka člena 141(1) zakonika o civilnem postopku odloči, da ne bo zahtevalo, naj se stranka naroka osebno udeleži, če je to nerazumno zaradi „velike oddaljenosti“ (große Entfernung) njenega kraja prebivališča od sodišča. Glede na današnje dobre prometne povezave se razdalja več sto kilometrov ne šteje za „veliko“. Vendar je treba vsako zadevo presoditi na podlagi vseh okoliščin, vključno z zdravjem stranke.

Ker ne obstajajo pravila o podaljšanju rokov za stranke, ki živijo v zelo oddaljenih krajih, v nemškem pravnem sistemu ne obstajajo težave zaradi daljših rokov, ki bi se priznavali drugje.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Neupoštevanje roka ima lahko različne pravne posledice, na primer:

  1. na podlagi člena 296(1) zakonika o civilnem postopku so razlogi za tožbo in argumenti, ki niso predloženi do izteka zadevnega roka, dopustni le, če je sodišče prepričano, da se odločanje o sporu zaradi njihove dopustitve ne bo zavleklo, ali če stranka ustrezno utemelji, zakaj je zamudila s predložitvijo. Razlogov za tožbo in argumentov, katerih vložitev je bila na podlagi teh določb pravilno zavrnjena, ni mogoče vložiti v pritožbenem postopku (člen 531(1) zakonika);
  2. če toženec med pisnim predhodnim postopkom na podlagi člena 276 zakonika o civilnem postopku v dveh tednih od vročitve vloge ne sporoči, ali se bo branil zoper tožbo, se lahko na predlog tožnika zoper toženca izda zamudna sodba (člen 276(1), prvi stavek, ter člena 276(2) in 331(3) zakonika);
  3. če se izteče rok, v katerem lahko dolžnik v postopku za izdajo plačilnega naloga ugovarja zoper plačilni nalog (člen 692(1), točka 3, in člen 694 zakonika o civilnem postopku), se na predlog upnika izda izvršilni nalog (člen 699(1), prvi stavek, zakonika o civilnem postopku);
  4. če rok za vložitev pravnega sredstva ni upoštevan, odločba postane pravnomočna (člen 705 zakonika o civilnem postopku). To velja tudi pri neupoštevanju roka za vložitev ugovora zoper zamudno sodbo ali sklep o izvršbi. (Tovrstni ugovor (Einspruch) ni „pravno sredstvo“ v tehničnem smislu, ker ga obravnava isto in ne višje sodišče.) Če se rok za predložitev pritožbenih razlogov ali ugovora ne upošteva, se pravno sredstvo ali ugovor zavržeta kot nedopustna (člen 522(1), člen 552(1) in člen 577(1) zakonika);
  5. enako velja za rok za vložitev pritožbenih razlogov zoper nedopustnost revizije (člen 544(4)).

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Če stranka zamudi rok, ima zoper posledice iz točke 15 na voljo naslednja pravna sredstva:

  1. stranka lahko v primerih iz člena 296(1) zakonika o civilnem postopku predloži razloge za zamudo (glej zgoraj). V takem primeru mora stranka vložiti vlogo in na zahtevo sodišča dokazati, da ni odgovorna za zamudo roka. Če lahko to dokaže, mora sodišče dovoliti zapoznelo predložitev;
  2. stranka, zoper katero je bila izdana zamudna sodba, lahko zoper njo ugovarja (člen 338 zakonika o civilnem postopku). Če je ugovor dopusten, tj. zlasti če je v pravilni obliki in pravočasen (člena 339 in 340 zakonika) ter utemeljen, se postopek vrne v stanje pred zamudo roka (člen 342);
  3. ugovor se lahko vloži tudi zoper izvršilni nalog, izdan v postopku za izdajo plačilnega naloga, saj je na podlagi člena 700 zakonika o civilnem postopku to enakovredno zamudni sodbi;
  4. roki za vložitev pravnih sredstev in ugovorov so obvezni roki. Stranka, ki ni upoštevala obveznega roka in za to ni sama odgovorna, lahko zaprosi za vrnitev v prejšnje stanje (člen 233 in naslednji zakonika o civilnem postopku). Pri tem mora upoštevati zakonsko določen rok in predpisano obliko (člen 234 in člen 236(1) zakonika). Stranka mora navesti in dokazati dejstva, s katerimi namerava opravičiti zamudo roka (člen 236(2)). V roku za vložitev prošnje je treba opraviti zamujena procesna dejanja, na primer vložitev pravnega sredstva;
  5. za vrnitev v prejšnje stanje je mogoče zaprositi tudi pri zamudi roka za predložitev obrazložitve pravnega sredstva ali ugovora.
Zadnja posodobitev: 18/01/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Estonija

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Za izračun procesnih rokov se uporabljajo določbe splošnega dela civilnega zakonika (tsiviilseadustiku üldosa seadus, Povezava se odpre v novem oknuTsÜS) v zvezi z roki in končnimi datumi, če z zakonom ni določeno drugače. Na podlagi člena 134(2) TsÜS je rok opredeljen v letih, mesecih, tednih, dnevih, urah ali krajših časovnih enotah ali glede na dogodek, ki se bo zagotovo zgodil. Rok začne teči dan po koledarskem dnevu ali dogodku, ki je bil določen kot začetek roka, in se konča na končni datum. Če je končni datum opredeljen kot rok, izračunan v dnevih ali daljših časovnih enotah, se rok izteče ob 24.00 na končni datum, če z zakonom ni določeno drugače. Izjava o nameri, ki jo je treba v roku sporočiti osebi, ki izvaja gospodarsko ali poklicno dejavnost, se sporoči osebi in vsa dejanja, ki jih je treba v roku opraviti v zvezi z osebo, se opravijo najpozneje do konca običajnega delovnega časa na končni datum v kraju, v katerem je treba sporočiti izjavo o nameri ali opraviti dejanje. Če je treba procesno dejanje opraviti v prostorih sodišča, se za konec roka šteje konec delovnega časa sodišča.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Dela prosti dnevi so določeni v zakonu o praznikih in dnevih državnega pomena (pühade ja tähtpäevade seadus) (veljati je začel 23. februarja 1998). To so:

1) 24. februar – dan neodvisnosti in obletnica Republike Estonije;

2) 1. januar – novo leto;

3) veliki petek;

4) velika noč;

5) 1. maj – majski dan;

6) binkošti;

7) 23. junij – dan zmage;

8) 24. junij – kresni dan;

9) 20. avgust – dan ponovne vzpostavitve neodvisnosti;

10) 24. december – božični večer;

11) 25. december – božič;

12) 26. december – dan obdarovanja.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Na podlagi člena 65(1) zakona o pravdnem postopku (tsiviilkohtumenetluse seadustik, TsMS) se za izračun procesnih rokov uporabljajo določbe TsÜS v zvezi z roki in končnimi datumi, če z zakonom ni določeno drugače.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Splošno pravilo je določeno v členu 135(1) TsÜS, v skladu s katerim začne rok teči na dan po koledarskem dnevu ali dogodku, ki je bil določen kot začetek roka, če z zakonom ali pogodbo ni določeno drugače. Rok, ki ga določi sodišče, začne teči na dan po dnevu vročitve pisanja, v katerem je določen rok, če ob določitvi roka ni določeno drugače. Če pisanja ni treba vročiti, začne rok teči po prejemu obvestila o določitvi roka (člen 63 TsMS).

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Ne. Zakon o pravdnem postopku določa, da začne rok, ki ga določi sodišče, teči na dan po dnevu vročitve procesnega akta. To velja za vse načine vročanja pisanj.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Ne, v skladu s členom 135(1) TsÜS začne rok teči na dan po koledarskem dnevu ali dogodku, ki je bil določen kot začetek roka, če z zakonom ali pogodbo ni določeno drugače.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

V skladu s členom 136(9) TsÜS se za opredelitev roka en dan šteje za čas od polnoči do polnoči. Če je torej rok izražen v dnevih, se število dni nanaša na koledarske dni.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Procesni roki so praviloma izraženi v dnevih.

Rok je izražen v mesecih, če na primer po izteku roka ni mogoče vložiti pritožbe. V skladu s členom 632 TsMS se lahko pritožba vloži v 30 dneh od vročitve sodbe pritožniku, vendar najpozneje v petih mesecih od datuma objave sodbe sodišča prve stopnje. Po preteku petih mesecev od datuma objave sodbe pritožba ni mogoča, tudi če je do konca petmesečnega obdobja po vročitvi in objavi sodbe manj kot 30 dni. To absolutno zastaranje je bilo uvedeno za zagotovitev pravne varnosti. Podobni petmesečni absolutni rok za vložitev pritožbe je bil na primer uveden tudi v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sodbo ali pritožbe v kasacijskem postopku.

Primer roka, izraženega v letih, je rok za zastaranje zahtevka za vračilo državne takse ali varščine – rok se izteče po dveh letih od konca leta, v katerem je bila plačana varščina ali državna taksa, vendar ne pred končanjem postopka z nastopom pravnomočnosti sodbe. Vendar je to rok, določen za zahtevek, in ne procesni rok – takega časovnega okvira ni mogoče niti podaljšati niti obnoviti.

V letih je izražen tudi rok za zastaranje zahtevka. Tudi to ni procesni rok. V skladu s členom 143 TsÜS bo sodišče zastaranje zahtevka upoštevalo samo na zahtevo zavezanca.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok se izteče na končni datum. Če je končni datum opredeljen kot rok, izračunan v tednih, je končni datum ustrezni dan zadnjega tedna roka. Če je končni datum opredeljen kot rok, izračunan v mesecih, je končni datum ustrezni dan zadnjega meseca. Če je končni datum opredeljen kot rok, izračunan v letih, je končni datum ustrezni dan in mesec zadnjega leta. Če je končni datum opredeljen kot rok, izračunan v mesecih ali letih, in je končni datum v mesecu brez tega določenega datuma, se za končni datum šteje zadnji dan meseca (člen 136(2)–(5) TsÜS).

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da. Člen 136(8) splošnega dela civilnega zakonika določa, da kadar je končni datum za izjavo o nameri ali izpolnitev obveznosti praznik ali kateri koli drug dela prost dan, se za končni datum šteje prvi delovni dan po dela prostem dnevu.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

V skladu s členom 64(1) TsMS lahko sodišče na podlagi utemeljenega predloga ali na svojo pobudo podaljša procesni rok, ki ga je določilo, če so za to upravičeni razlogi. Rok se lahko večkrat podaljša samo s soglasjem nasprotne stranke.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Pritožbo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve sodbe pritožniku, vendar najpozneje v petih mesecih od datuma objave sodbe sodišča prve stopnje (esimese astme kohus) (člen 632(1) TsMS). Vendar obstaja nekaj izjem od tega splošnega pravila:

1) če okrajno sodišče (maakohus) pri odločitvi o zadevi v izreku sodbe navede, da je zadevna splošno veljavna zakonodaja v nasprotju z ustavo (põhiseadus), in zavrne njeno uporabo, rok za pritožbo ne začne teči, dokler vrhovno sodišče (Riigikohus) ne izda sodbe na podlagi ustavne presoje splošno veljavne zakonodaje, ki ni bila uporabljena;

2) če je v roku za pritožbo izdana dopolnilna sodba, začne rok za pritožbo teči od datuma, ko je razglašena dopolnilna sodba, tudi v zvezi s prvotno sodbo. V primerih, v katerih je izpuščeni del dodan sodbi brez opisa ali obrazložitve, začne rok za pritožbo znova teči od datuma, ko je razglašena popolna sodba.

Če stranki v zvezi s tem dosežeta dogovor in obvestita sodišče, se lahko rok za pritožbo skrajša ali podaljša do pet mesecev od objave sodbe.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

V skladu z zakonom o pravdnem postopku sodišče določi datum sodne obravnave takoj po prejemu predloga ali vloge in odgovora na to ali ob izteku roka, določenega za odgovor. Sodišče lahko datum sodne obravnave določi tudi pred prejetjem odgovora ali iztekom roka, določenega za odgovor, če je mogoče domnevati, da bo sodna obravnava potrebna za odločitev o zadevi ne glede na odgovor ali če je takojšnja določitev datuma sodne obravnave razumna glede na okoliščine iz drugih razlogov. Če sodišče ne zahteva odgovora, datum sodne obravnave določi takoj po prejemu predloga ali vloge. Če je mogoče, sodišče pri določitvi datuma sodne obravnave pridobi in upošteva mnenja udeležencev v postopku.

Sodišče lahko prekliče sodno obravnavo, spremeni njen čas ali jo preloži samo iz upravičenega razloga (člen 352(1) TsMS).

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Če postopek poteka v skladu z estonskim procesnim pravom, oseba ne izgubi pravice do podaljšanja procesnega roka samo na podlagi tega, ali je v kraju, kjer se je oseba seznanila z dejanjem, rok mogoče podaljšati ali ne.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Če procesno dejanje ni opravljeno pravočasno, stranka v postopku nima pravice, da bi procesno dejanje opravila pozneje, razen če sodišče obnovi rok, določen z zakonom, podaljša rok, ki ga je določilo, ali obravnava predlog, vlogo, dokaze ali ugovor, ki ga je vložila stranka v postopku. To velja ne glede na to, ali je bila stranka v postopku vnaprej seznanjena s takimi posledicami ali ne.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Če je sodišče izdalo sodbo zaradi izostanka, ker toženec ni prišel na sodišče, lahko toženec vloži predlog za razveljavitev sodbe zaradi izostanka (člen 415 TsMS). Toženec lahko vloži predlog za razveljavitev sodbe zaradi izostanka, če je bil njegov neodziv, ki je privedel do sodbe zaradi izostanka, upravičen. Upravičeni razlogi za to, da se toženec ni odzval na tožbo ali prišel na sodno obravnavo in o tem ni obvestil sodišča, so predvsem motnje v prometu, nepričakovana bolezen stranke ali nepričakovana huda bolezen njenega bližnjega, zaradi česar se stranka ni odzvala na tožbo ali prišla na sodišče in poslala zastopnika (člen 422(1)).

Predlog za razveljavitev sodbe zaradi izostanka se lahko vloži, ne glede na to, ali obstaja upravičen razlog ali ne, če:

  1. je bila v primeru neodziva na tožbo tožba tožencu ali njegovemu zastopniku vročena kakor koli drugače kot osebno proti podpisu ali po elektronski poti;
  2. je bil v primeru nenavzočnosti na sodni obravnavi poziv tožencu ali njegovemu zastopniku vročen kakor koli drugače kot osebno proti podpisu ali na sodni obravnavi ali v elektronski obliki;
  3. sodba zaradi izostanka ni mogla biti izdana zakonito.

Predlog za razveljavitev sodbe zaradi izostanka se lahko vloži v 30 dneh po vročitvi sodbe zaradi izostanka. Če je sodba zaradi izostanka vročena na podlagi javne objave, se lahko predlog za razveljavitev zamudne sodbe vloži v 30 dneh od datuma, ko se je toženec seznanil s sodbo zaradi izostanka, ali od začetka postopka za izvršitev sodbe zaradi izostanka. Če je po ponovni uvedbi postopka zoper toženca izdana še ena sodba zaradi izostanka, lahko toženec pritožbo zoper to sodbo vloži samo na podlagi opustitve preverjanja zahtevanih pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka.

Zadnja posodobitev: 12/12/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani angleščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Roki v postopkih - Irska

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Glavne vrste rokov so:

Rok za vložitev odgovora na tožbo: po vročitvi tožbe, vložene pri višjem sodišču, mora toženec v osmih dneh vložiti potrdilo o vročitvi, znano kot „nastop pred sodiščem“. Vendar osemdnevni rok ne velja za „posebni poziv“ v skladu s Povezava se odpre v novem oknupravilnikom višjih sodišč, ki v členu 12, odstavek 2, določa, da se lahko nastop pred sodiščem vloži kadar koli.

Splošni osemdnevni rok ne vključuje dneva vročitve, razen če sodišče odredi drugače. Toženec ima nato za vložitev odgovora na tožbo na voljo dodatnih 28 dni od dneva predložitve tožbenega zahtevka ali od roka za nastop pred sodiščem, kar koli je pozneje [Povezava se odpre v novem oknupravilnik višjih sodišč, člen 21, odstavek 1].

V civilnih postopkih na okrožnih sodiščih mora toženec tožniku predložiti odgovor na tožbo v desetih dneh od nastopa pred sodiščem [Povezava se odpre v novem oknupravilnik okrožnih sodišč iz leta 2001, člen 15, odstavek 4]. Na okrajnem sodišču je treba nastop pred sodiščem in odgovor na tožbo vložiti v 28 dneh po vročitvi obvestila o tožbi [Povezava se odpre v novem oknupravilnik okrajnih sodišč, člen 42].

Rok za izvršitev sodbe: Na višjem sodišču se lahko postopek za izvršitev sodbe začne v šestih letih od dneva, ko sodba postane izvršljiva [Povezava se odpre v novem oknupravilnik višjih sodišč člen 42, odstavek 23]. Pri sodišču je treba vložiti vlogo za odreditev izvršitve, če je že preteklo šest let ali so se stranke spremenile zaradi smrti ali drugih razlogov. Izvršitev sodbe zastara po 12 letih od dneva, ko sodba postane izvršljiva [Povezava se odpre v novem oknuzastaralni roki iz leta 1957, člen 11].

Zastaralni roki: V pogodbenih zadevah mora pogodbena stranka vložiti tožbo v šestih letih od dneva, ko je nastala podlaga za tožbo. V odškodninskih zadevah mora oseba v splošnem vložiti tožbo v šestih letih, vendar za telesne poškodbe in zadeve v zvezi z obrekovanjem veljajo posebna pravila.

V zadevah v zvezi s telesnimi poškodbami mora oseba vložiti tožbo v dveh letih od dneva nastanka poškodbe ali od dneva, ko je izvedela za vzrok poškodbe, če je bilo to pozneje [Povezava se odpre v novem oknuzakon o civilni odgovornosti in sodiščih iz leta 2004, člen 7].

V zadevah v zvezi z obrekovanjem mora oseba vložiti tožbo v enem letu, v izjemnih okoliščinah pa se lahko rok podaljša na dve leti.

V dediščinski tožbi je treba tožbo vložiti v dveh letih po smrti ali v običajnem zastaralnem roku, pri čemer se upošteva krajše obdobje [Povezava se odpre v novem oknuzakon o civilni odgovornosti iz leta 1961, člen 9(2)].

Postopke, ki jih začnejo zunajzakonski partnerji na podlagi dela 15 zakona iz leta 2010 o registriranih partnerskih skupnostih ter nekaterih pravicah in obveznostih zunajzakonskih partnerjev, je treba začeti v dveh letih po koncu partnerske zveze.

Zastaralni rok za zadeve v zvezi z vrnitvijo zemljišča znaša 12 let.

Zastaralni rok pri izterjavi zaostalih plačil za običajni najem znaša šest let. Rok pri odplačilu hipoteke znaša 12 let. Zastaralni rok za tožbe v zvezi s povračilom za reševanje znaša dve leti. Odškodninsko tožbo v zvezi s kršitvijo implicitnih pogojev zaradi motornega vozila z napako mora oseba vložiti v dveh letih [Povezava se odpre v novem oknuzakon o prodaji blaga in opravljanju storitev iz leta 1980, člen 13(8)]. Odškodninsko tožbo v zvezi z izdelkom z napako je treba vložiti v treh letih [Povezava se odpre v novem oknuzakon o odgovornosti za izdelke z napako iz leta 1991, člen 7(1)].

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Pravila glede sodnih obravnav in sodnih počitnic so na voljo na povezavi na koncu tega dokumenta.

Poleg sobote in nedelje so na Irskem dela prosti tudi naslednji dnevi:

novo leto (1. januar),

dan sv. Patrika (17. marec),

velikonočni ponedeljek,

božič (25. december),

dan sv. Štefana (26. december),

prvi ponedeljek v maju, juniju in avgustu,

zadnji ponedeljek v oktobru.

Kadar božič, dan sv. Štefana ali novo leto padejo na konec tedna, je praznik naslednji delovni dan. Upoštevati je treba tudi sodne počitnice, med katerimi se opravijo omejene sodne obravnave, na primer „počitniške obravnave“ in nujne zadeve. Med dolgimi počitnicami avgusta in septembra se na primer skličejo omejene sodne obravnave na višjih sodiščih in okrožnih sodiščih.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Povezava se odpre v novem oknuZastaralni roki iz leta 1957, kakor so bili spremenjeni, določajo roke, v katerih je treba začeti sodne postopke. Tožba, vložena po izteku zastaralnega roka, se prepreči ali zavrne samo, če se toženec v zagovoru sklicuje na zastaralne roke. Zato zastaralni roki ne vplivajo na pravico tožnika do tožbe, lahko pa vplivajo na njegovo pravico, da s tožbo uspe. Zanimivo je tudi, da čeprav se tožba vloži v ustreznem roku, ima višje sodišče še vedno s tem povezano pristojnost, da tožbo zavrne v imenu pravičnosti, če je med dnevom nastanka podlage za tožbo in dnevom začetka postopka ali tožbe minilo toliko časa, da to ne bi bilo pravično do toženca. Glej tudi odgovor na vprašanje 1 zgoraj.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Rok začne teči od dneva nastanka zadevnega dogodka ali „dneva, ko se izve za zadevni dogodek“ (npr. poškodbo). Na primer, če sodišče določi, da je treba nekaj narediti v tednu dni, je treba zadevno dejanje izvesti ali zadevno listino vložiti v tednu dni od izdaje sklepa, ki določa, da je to treba narediti. Če mora stranka sodbo izvršiti v šestih letih, to torej pomeni, da mora to narediti v šestih letih od dneva, ko je sodba postala izvršljiva.

Razen kadar iz pravnega akta izhaja nasprotno, v splošnem velja, da če je navedeno, da rok začne teči na določen dan, je navedeni dan vključen v navedeni rok [zakon o razlagi iz leta 2005, člen 18(h)]. Vendar je v členu 122, odstavek 10, pravilnika višjih sodišč določeno, da če navedeni pravilnik določa določeno število dni (in ne „celih“ dni), je pri štetju roka prvi dan izključen.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Če je treba drugi stranki v postopku listino vročiti do določenega dneva ali v določenem številu dni, je po navadi odrejeno, da jo je treba vročiti po navadni pošti s plačano poštnino ali s priporočeno pošto. Če se listina vroči z navadno pošto s plačano poštnino, se šteje, da je bila drugi stranki vročena takrat, ko bi bilo pismo z listino dostavljeno z redno pošto, kar je po navadi dan po pošiljanju [Za pravila, ki urejajo vročitev civilne listine na okrožnem sodišču, glej Povezava se odpre v novem oknupravilnik okrožnih sodišč iz leta 2001, člen 11, odstavek 10, in člen 14, odstavek 3(vi); za pravila, ki urejajo vročitev obvestila o tožbi na okrajnem sodišču, glej Povezava se odpre v novem oknupravilnik okrajnih sodišč, člen 41; za pravila, ki urejajo vročitev sodnega poziva na višjem sodišču, glej Povezava se odpre v novem oknupravilnik višjih sodišč, člen 9].

V členu 122 pravilnika višjih sodišč so določena splošna pravila v zvezi z roki, vključno s tem, kdaj se vročitev šteje za opravljeno [Povezava se odpre v novem oknupravilnik višjih sodišč, člen 122, odstavek 9].

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Če je navedeno, da se rok začne na določen dan ali šteje od določenega dneva, na primer, če je treba listino stranki vročiti „v 7 dneh“, za prvi dan (npr. dan izdaje sklepa) v skladu z zakonom ali pravilnikom sodišča velja, da je vključen v navedeni rok. Vendar je v členu 122, odstavek 10, pravilnika višjih sodišč določeno, da če navedeni pravilnik določa določeno število dni (in ne „celih“ dni), je prvi dan izključen. Če je navedeno, da se rok konča na določen dan ali šteje do določenega dneva, za navedeni dan velja, da je vključen v rok. Kadar je na voljo manj kot šest dni za vročitev katere koli listine ali začetek katerega koli postopka, se sobota, nedelja, božič in veliki petek ne upoštevajo pri izračunu roka [Povezava se odpre v novem oknupravilnik višjih sodišč, člen 122].

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Koledarske dni, razen če je navedeno drugače.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Če je rok za izvedbo katerega koli dejanja ali začetek katerega koli postopka omejen z meseci ali leti, se tak rok izračuna v koledarskih mesecih, razen če je navedeno drugače.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Razen kadar iz pravnega akta izhaja nasprotno, v splošnem velja, da če je navedeno, da rok začne teči na določen dan ali se šteje od določenega dneva, je navedeni dan vključen v rok, in če je navedeno, da se rok konča na določen dan ali se šteje do določenega dneva, je navedeni dan vključen v rok [zakon o razlagi iz leta 2005, člen 18(h)]. Vendar je v členu 122, odstavek 10, pravilnika višjih sodišč določeno, da če navedeni pravilnik določa določeno število dni (in ne „celih“ dni), je pri štetju roka prvi dan izključen.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da, če se rok za izvedbo katerega koli dejanja ali sprožitev katerih koli postopkov izteče v soboto, nedeljo ali na drug dan, ko so sodne pisarne zaprte in dejanja na navedeni dan zato ni mogoče izvesti, se navedeni rok izteče naslednji dan, ko so sodne pisarne odprte. To pravilo se uporablja vedno, kadar gre za iztek roka.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Kadar zakon določa zastaralni rok, sodišča nimajo pristojnosti za podaljšanje navedenega roka. Vendar imajo sodišča diskrecijsko pristojnost, da v nekaterih primerih podaljšajo ali skrajšajo roke, ki so določeni v pravilnikih sodišč ali sodnih sklepih. Če tožnik meni, da za to obstajajo izjemne okoliščine, lahko zaprosi sodišče za takojšnjo obravnavo vloge, ne da bi moralo počakati, da se tožencu vročijo katere koli listine. To se imenuje vloga ex parte ali „brez obvestila“. Če se sprejme sklep ex parte, je treba drugo stranko obvestiti o sprejetju navedenega sklepa ter ji omogočiti, da nastopi na sodišču in zahteva spremembo ali razveljavitev sklepa. V splošnem je s soglasjem strank mogoče podaljšati rok za vložitev katere koli sodne listine. Če stranka v postopku zaprosi za podaljšanje roka, določenega za pritožbo, mora dokazati, da se je nameravala pritožiti v roku, da se ji ni uspelo pravočasno pritožiti zaradi napake in da je pritožba dobro utemeljena. Če je druga stranka zaradi pretečenega roka utrpela kakršno koli škodo, je to lahko pomemben dejavnik, na podlagi katerega lahko sodišče v navedenih okoliščinah uveljavi svojo diskrecijsko pravico in zavrne podaljšanje roka.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Pritožbo zoper odločbo višjega sodišča je treba vložiti v 28 dneh od datuma potrditve sklepa, zoper katerega se vlaga pritožba.

Če se oseba želi pritožiti zoper odločbo okrožnega sodišča, mora pritožbo vložiti v desetih dneh od datuma izreka sodbe ali sklepa, zoper katerega se vlaga pritožba [Povezava se odpre v novem oknupravilnik višjih sodišč, člen 61, odstavek 3].

Če se oseba želi pritožiti zoper odločbo okrajnega sodišča, mora pritožbo vložiti v 14 dneh od sprejetja odločbe okrajnega sodišča [člen 101, odstavek 1, Povezava se odpre v novem oknupravilnika okrajnih sodišč].

Vlogo za izvedbo sodnega nadzora nad odločbo sodišča ali upravnega organa je treba vložiti nemudoma in v treh mesecih od dneva, ko so prvič nastali razlogi za vlogo, razen če sodišče meni, da obstajajo dobri razlogi za podaljšanje roka [Povezava se odpre v novem oknupravilnik višjih sodišč, člen 84, odstavek 21(1)].

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Kadar zakon določa zastaralni rok, sodišča nimajo pristojnosti za podaljšanje ali skrajšanje navedenega roka. Vendar ima sodišče v skladu z ustreznimi zakonskimi določbami diskrecijsko pravico za podaljšanje ali skrajšanje roka za izvedbo nekaterih dejanj. V pravilniku višjih sodišč in pravilniku okrožnih sodišč je določeno, da ima sodišče pravico podaljšati ali skrajšati rok, ki je določen v navedenih pravilnikih ali ga je določilo katero koli sodišče.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Ne, stranka ne izgubi ugodnosti podaljšanega roka.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Sodišče lahko zavrne zadevo katere koli stranke, ki ne upošteva rokov, ki jih je določilo sodišče oziroma so določeni v pravilniku sodišča ali z zakonom. Na primer, če toženec ne nastopi pred sodiščem ali ne odgovori na tožbo, lahko tožnik vloži vlogo za zamudno sodbo.

Če je proti tožencu izrečena sodba v navedenih okoliščinah, lahko toženec sodbi ugovarja ali se pritoži pri višjem sodišču. Če tožnik ne predloži pravočasno podrobnosti o tožbi, lahko toženec vloži vlogo za zavrnitev tožbe zaradi zamude. Tožnik se lahko zoper to odločitev pritoži pri višjem sodišču. Sodišče lahko tudi uveljavi svojo diskrecijsko pravico v zvezi s stroški zadeve tako, da kaznuje stranko, ki je kriva kakršne koli nerazumne zamude ali ne upošteva ustreznih rokov.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Stranka, ki je zamudila rok, lahko od sodišča zahteva sklep o podaljšanju rokov. Če je bila zaradi izteka roka izrečena zamudna sodba, lahko stranke, ki so zamudile rok, zahtevajo razveljavitev sodbe; če pri tem niso uspešne, pa se lahko pritožijo pri višjem sodišču.

Zadnja posodobitev: 17/10/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Grčija

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Rok je obdobje, v katerem je treba izvesti dejanje ali ki mora preteči pred obravnavo zadeve ali pred izvedbo dejanja. Cilj uvedbe rokov je zagotavljanje dostopa do učinkovitega pravosodja in pravice do izjave. Postopkovni roki so roki, ki imajo v primeru upoštevanja ali neupoštevanja postopkovne posledice. Delijo se v dve glavni kategoriji: (1) opredeljeni roki za izvedbo DEJANJA so roki, v katerih je treba izvesti postopkovno dejanje, na primer zakonski rok za vložitev pritožbe (glej člen 318(1) zakonika o civilnem postopku), (2) PRIPRAVLJALNI roki pa so roki, po izteku katerih je treba izvesti postopkovno dejanje. Ti roki, kot je rok za poziv toženca (glej člen 228 zakonika o civilnem postopku), so običajno v korist toženca, saj vključujejo čas za pripravo. Ta razlika je pomembna, saj se lahko roki za izvedbo dejanja podaljšajo na podlagi medsebojnega dogovora strank, medtem ko pripravljalnih rokov ni mogoče podaljšati. Če datum izteka rokov za izvedbo dejanja sovpada z zakonsko določenim dela prostim dnem, se ti roki iztečejo naslednji delovni dan, pripravljalni roki pa se iztečejo na datum izteka, ne glede na to, ali je zadevni dan praznik ali dela prost dan. Pomembni postopkovni roki iz zakonika o civilnem postopku so okvirno naslednji:

  1. rok za poziv strank po vložitvi tožbe (šestdeset [60] dni pred obravnavo, razen če stranka prebiva v tujini ali njeno prebivališče ni znano – v tem primeru je rok devetdeset [90] dni pred obravnavo – glej člen 228 zakonika o civilnem postopku);
  2. rok za vložitev predloga za razveljavitev sodbe (petnajst [15] dni od vročitve odločbe, če stranka, ki na sojenju ni bila navzoča, prebiva v Grčiji, razen če nenavzoča stranka prebiva v tujini ali njeno prebivališče ni znano – v tem primeru je rok šestdeset [60] dni od vročitve sodbe – glej člen 503 zakonika o civilnem postopku);
  3. rok za pritožbo (trideset [30] dni od vročitve pravnomočne sodbe, če stranka, ki je vložila pritožbo, prebiva v Grčiji, razen če ta stranka prebiva v tujini ali njeno prebivališče ni znano – v tem primeru je rok šestdeset [60] dni od vročitve pravnomočne sodbe. Če pravnomočna sodba ni bila vročena, je rok za pritožbo tri [3] leta od objave sodbe – glej člen 518 zakonika o civilnem postopku);
  4. rok za vložitev predloga za obnovo postopka (šestdeset [60] dni, če stranka, ki je začela postopek, prebiva v Grčiji, razen če ta stranka prebiva v tujini ali njeno prebivališče ni znano – v tem primeru je rok sto dvajset [120] dni – glej člen 545 zakonika o civilnem postopku);
  5. rok za nadaljnjo pritožbo (trideset [30] dni od vročitve sodbe, če pritožnik prebiva v Grčiji, razen če stranka, ki je vložila pritožbo, prebiva v tujini ali njeno prebivališče ni znano – v tem primeru je rok devetdeset [90] dni od vročitve sodbe. Če sodba ni bila vročena, je rok za nadaljnjo pritožbo tri [3] leta od objave sodbe – glej člen 564 zakonika o civilnem postopku).

Prav tako zakonik o civilnem postopku določa zlasti postopkovne roke za druge postopke, na primer roke v zvezi z zakonskimi spori (ločitev, razveljavitev zakonske zveze itd.), vlogo za plačilni nalog in izpodbijanjem te vloge (glej člen 632 zakonika o civilnem postopku), najemnimi spori, delovnimi spori, začasnimi ukrepi, izvršilnimi postopki in ugovorom zoper te postopke.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Neizčrpen seznam grških praznikov je določen v zakonu št. 1157/1981. Merilo za ugotovitev obstoja praznika je neopravljanje transakcij na splošno, zato prazniki v zvezi z določenimi poklici ali storitvami tega merila ne izpolnjujejo. Lahko so državni, verski ali drugi prazniki, tudi lokalni ali začasni prazniki. Prazniki, ki zadevajo javne službe, so dela prosti dnevi. Kot prazniki se obravnavajo: 25. marec (državni praznik), 28. oktober (državni praznik), novo leto, praznik svetih treh kraljev (6. januar), veliki petek, velikonočna sobota, 1. maj, 15. avgust, božič in dan obdarovanja, binkoštni ponedeljek, čisti ponedeljek (prvi dan posta), velikonočni ponedeljek in vse nedelje.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Členi 144–151 zakonika o civilnem postopku se nanašajo na postopkovne roke. Glede na vir, ki določa njihovo trajanje, se roki delijo na pravne (določeni z zakonom, na primer roki za vložitev tožbe), sodne (določi jih sodišče, ki obravnava zadevo, na primer rok za osebno udeležbo strank na obravnavi – glej člen 245 zakonika o civilnem postopku), odložilne (neupoštevanje teh rokov se kaznuje z odložitvijo obravnave) in obvezne roke (neupoštevanje katerih se kaznuje z izgubo pravice). Začetek in iztek rokov sta navedena spodaj. Rok je prekinjen, če stranka med trajanjem roka umre. Če je rok začel teči z vročitvijo pisanja, začne nov rok teči na datum nove vročitve pravnim naslednikom pokojnika. Če je rok začel teči z nekim drugim dogodkom, začne nov rok teči na datum vročitve ustrezne izjave zgoraj navedenim osebam. S prekinitvijo sojenja med trajanjem roka se prekine tudi rok, nov rok pa začne teči na datum ponovnega sojenja. Obdobje od 1. do 31. avgusta ni vključeno v izračun rokov za izvedbo dejanja, na katere se sklicuje člen 147(7) zakonika o civilnem postopku. Ti vključujejo roke za vložitev tožbe in roke za ugovor.

V skladu z zakonodajo se lahko rok podaljša z medsebojnim dogovorom strank, pa tudi s soglasjem sodnika. Zakonske in sodne roke je mogoče podaljšati ob predpostavki, da to ne ogroža pravic tretjih oseb. Vloga za podaljšanje ne zavezuje sodnika, ki lahko vlogo delno odobri ali zavrne, pri čemer oceni okoliščine za vsak primer posebej. To pomeni, da morajo stranke navesti razloge, ki utemeljujejo podaljšanje. Nazadnje, rok se lahko skrajša s sodno odločbo, če s tem soglašajo stranke. Skrajšajo se lahko vsi zakonski roki, razen rokov za vložitev tožbe.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Rok začne teči na dan po datumu, ko je nastopil dogodek, s katerim je začel teči rok (a momento ad momentum).

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Zakonik o civilnem postopku ne predvideva podaljšanja ali skrajšanja roka, če so pisanja prenesena ali poslana po pošti ali prek druge prevozne storitve.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Dan, ko je nastopil dogodek, s katerim je začel teči rok, se lahko vključi le, če je to izrecno določeno z zakonom, sodbo ali pogodbo. To ne zajema določbe, da začne določen rok teči na datum vročitve. Ključni roki za pravna sredstva, kot so pritožba, nadaljnja pritožba ali ugovor, začnejo torej teči na dan po datumu vročitve ali objave sodbe. Ko pa je določeno, da začne rok teči na določen dan, se ta dan upošteva v izračunu. Če je dogodek, s katerim začne teči rok, vročitev, se kakršna koli druga oblika prejema obvestila o vsebini pisanja, ki ga je treba vročiti, ne upošteva pri izračunu roka.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Prazniki med trajanjem roka ne vplivajo na rok. Delovni dnevi se pri izračunu upoštevajo le, če je to izrecno določeno (kot na primer pri roku za pritožbo zoper plačilni nalog).

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Če je rok določen v mesecih ali letih, prav tako ni pomembno, ali so med trajanjem roka prazniki, razen če zakon izrecno določa, da se rok nanaša na delovne dni.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Če je rok določen v letih, se izteče ob izteku ustreznega datuma zadnjega leta. Opozoriti je treba, da za izračun ni pomembno, ali obdobje roka vključuje prestopno leto.

Če je rok določen v mesecih, se izteče ob izteku dne zadnjega meseca, ki ustreza začetnemu dnevu roka. Če ni takega ustreznega dne, se upošteva zadnji dan v mesecu. Opozoriti je treba, da število dni v posameznem mesecu ni pomembno.

Polletni rok se upošteva kot šestmesečni (6) rok, polmesečni rok pa se upošteva kot petnajstdnevni (15) rok.

Če je rok določen v tednih, se izteče ob izteku ustreznega dne v tednu, ki ustreza začetnemu dnevu roka; in sicer, če je dogodek nastopil v ponedeljek, se tedenski rok izteče naslednji ponedeljek.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Če se rok izteče v soboto, nedeljo, na praznik ali dela prost dan, se podaljša do naslednjega delovnega dne.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

V skladu z zakonodajo se lahko rok podaljša z medsebojnim dogovorom strank, pa tudi s soglasjem sodnika. Zakonske in sodne roke je mogoče podaljšati ob predpostavki, da to ne ogroža pravic tretjih oseb. Vloga za podaljšanje ne zavezuje sodnika, ki lahko vlogo delno odobri ali zavrne, pri čemer oceni okoliščine za vsak primer posebej.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

  1. Rok za vložitev predloga za razveljavitev sodbe (petnajst [15] dni od vročitve sodbe, če stranka, ki na sojenju ni bila navzoča, prebiva v Grčiji, razen če nenavzoča stranka prebiva v tujini ali njeno prebivališče ni znano – v tem primeru je rok šestdeset [60] dni od vročitve sodbe – glej člen 503 zakonika o civilnem postopku);
  2. Rok za pritožbo je določen v členu 518(1) zakonika o civilnem postopku. Če pritožnik prebiva v Grčiji, je ta rok trideset (30) dni, če pa prebiva v tujini ali njegovo prebivališče ni znano, je rok šestdeset (60) dni. Šestdeset dnevni (60) rok se ne nanaša na osebe, ki v tujini bivajo začasno (počitniško potovanje, nekajdnevna odsotnost s posebnim namenom), vendar je določeno trajanje roka povezano z njihovim poklicnim statusom ali zakonskim stanom.
  3. Rok za vložitev predloga za obnovo postopka (šestdeset [60] dni, če stranka, ki je začela postopek, prebiva v Grčiji, razen če ta stranka prebiva v tujini ali njeno prebivališče ni znano – v tem primeru je rok sto dvajset [120] dni – glej člen 545 zakonika o civilnem postopku).
  4. Rok za nadaljnjo pritožbo (trideset [30] dni od vročitve sodbe, če pritožnik prebiva v Grčiji, razen če stranka, ki je vložila pritožbo, prebiva v tujini ali njeno prebivališče ni znano – v tem primeru je rok devetdeset [90] dni od vročitve sodbe. Če sodba ni bila vročena, je rok za nadaljnjo pritožbo tri [3] leta od objave sodbe – glej člen 564 zakonika o civilnem postopku).

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Zahtevek za sodno varstvo na podlagi grške zakonodaje ne glede na naravo spora zajema stalno in začasno sodno varstvo. Primeri, v katerih lahko sodišča zaradi nujnosti zadeve ali zaradi preprečitve neposredne nevarnosti odredijo ukrepe za zagotovitev ali zaščito pravice ali pravno ureditev razmer in jih tudi reformirajo ali razveljavijo, se obravnavajo po skrajšanem postopku (v skladu s členi 682–738 zakonika o civilnem postopku). Če je zadeva nujna, je sodnik, katerega namen je zagotoviti hitro rešitev ob upoštevanju pravice strank do izjave, pristojen za določitev časa in kraja obravnave predloga za sprejetje začasnih ukrepov. Sodnik ima torej diskrecijsko pravico, da izbere metodo izdaje sodnega poziva in določi rok za spustitev v postopek, tudi za osebe, ki prebivajo v tujini ali katerih prebivališče ni znano. Za dan obravnave lahko določi tudi nedeljo ali praznik. Zgoraj navedeni roki veljajo za vse civilne postopke, razen za začasne ukrepe, pri čemer ni predvideno podaljšanje teh rokov.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Grška zakonodaja ne vključuje take določbe.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Neupoštevanje rokov, ki se nanašajo na sodni postopek, nima postopkovnih posledic. Posledica prekoračitve roka za tožbo v zvezi z dejanji strank je izguba pravice, medtem ko so druge vrste posledic, kot je nedopustnost obravnave, povezane s pripravljalnimi roki (glej člen 271(1) zakonika o civilnem postopku).

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Vrnitev v prejšnje stanje je pravno sredstvo, določeno v ustavi, na podlagi katerega je stranka, ki zaradi višje sile ali goljufive namere druge stranke ni upoštevala roka, upravičena zahtevati, da se ponovno vzpostavi njeno stanje pred iztekom roka.

Vendar tega predloga izjemoma ni mogoče vložiti, če temelji na (a) napaki pooblaščenega odvetnika ali pravnega zastopnika vložnika ali (b) dejstvih, ki jih je sodnik ocenil pri obravnavi vloge za podaljšanje ali preložitev roka, da bi odobril zadevno podaljšanje ali preložitev. V predlogu je treba navesti razloge, zaradi katerih se rok ni upošteval, dokaze o resničnosti navedb in zamujeno dejanje, ali navesti, da je bilo dejanje izvedeno. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je treba obravnavati v tridesetih (30) dneh od datuma, ko je bila odpravljena ovira, ki pomeni višjo silo, ali priglašena goljufiva namera, če se v primeru neupoštevanja zgoraj navedenega roka iz katerega koli razloga ne sme uporabiti nov rok (glej člene 152–158 zakonika o civilnem postopku).

Vendar tega predloga izjemoma ni mogoče vložiti, če temelji na (a) napaki pooblaščenega odvetnika ali pravnega zastopnika vložnika ali (b) dejstvih, ki jih je sodnik proučil pri obravnavi vloge za podaljšanje ali preložitev roka, da bi odobril zadevno podaljšanje ali preložitev. V predlogu je treba navesti razloge, zaradi katerih se rok ni upošteval, dokaze o resničnosti navedb in zamujeno dejanje, ali navesti, da je bilo dejanje izvedeno. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je treba obravnavati v tridesetih (30) dneh od datuma, ko je bila odpravljena ovira, ki pomeni višjo silo, ali priglašena goljufiva namera, če se v primeru neupoštevanja zgoraj navedenega roka iz katerega koli razloga ne sme uporabiti nov rok (glej člene 152–158 zakonika o civilnem postopku).

Zadnja posodobitev: 20/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani španščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.

Roki v postopkih - Španija

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Procesna dejanja je treba opraviti do točno določenih terminov (términos) ali v rokih (plazos), določenih z zakonom.

S terminom je določen čas, do katerega mora biti zadevno procesno dejanje opravljeno.

Z rokom je določen čas, ki je na voljo za izvedbo postopka. Roki so lahko izraženi v dneh, tednih, mesecih ali letih. Roki so lahko izraženi v dneh, tednih, mesecih ali letih.

Če zakon ne določa roka ali termina, pomeni, da je treba dejanje opraviti nemudoma.

Vendar je treba uporabiti merilo sorazmernosti, s členom 6(1) Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu, in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) pa je tako uveden pojem razumnega časa (pri katerem se upoštevajo dejavniki, kot so kompleksnost zadeve, običajno trajanje tovrstne zadeve, interesi stranke v postopku in njeno procesno ravnanje, ravnanje organov ali upoštevanje razpoložljivih sredstev). Če pa sodišče ne upošteva pojma razumnega časa, s tem poseže v pravico iz člena 24(2) španske ustave.

Če sodišča in sodno osebje brez upravičenega razloga ne upoštevajo terminov in rokov, se poleg tega sproži tudi disciplinski ukrep na podlagi sistemskega zakona o sodstvu (Ley Orgánica del Poder Judicial). To ne vpliva na pravico oškodovanca, da zahteva morebitno odškodnino.

Poleg procesnih rokov obstaja tudi ločeno vprašanje rokov za uveljavljanje materialnih zakonskih pravic (prekluzija in zastaranje).

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971

Kar zadeva ureditev upravnih postopkov, je Uredba št. 1182/71 v nacionalno pravo trenutno prenesena s členom 48 zakona o pravni ureditvi za javne organe in splošnem upravnem postopku (Ley de Régimen Jurídico de las Administraciones Públicas y del Procedimiento Administrativo Común). Člen 48 določa:

  1. Razen če ni s španskim pravom ali zakonodajo EU določeno drugače, se za roke, kadar so določeni v dneh, šteje, da se nanašajo na delovne dni, pri čemer se nedelje in državni prazniki ne upoštevajo. Kadar so roki določeni v koledarskih dneh, je to posebej navedeno v povezanih obvestilih.
  2. Kadar je rok določen v mesecih ali letih, začne teči dan po vročitvi ali objavi akta oziroma na dan, ki sledi dnevu, ko se vloga šteje za sprejeto ali zavrnjeno, če ni bilo odgovora ustreznih organov. Če v zadnjem mesecu roka ni dneva, ki bi bil enakovreden dnevu začetka teka roka, velja, da se rok izteče na zadnji dan v mesecu.
  3. Če se rok izteče na dela prost dan, se rok podaljša do naslednjega delovnega dne.
  4. Kadar je rok določen v dneh, se ti štejejo od dneva po vročitvi ali objavi akta oziroma od dneva, ki sledi dnevu, ko se vloga šteje za sprejeto ali zavrnjeno, če ni bilo odgovora zadevnih organov.
  5. Kadar je zadevni dan v občini ali avtonomni pokrajini, kjer ima zadevna oseba stalno prebivališče, delovni dan, v kraju sedeža upravnega organa pa dela prost dan ali obratno, se v vseh primerih šteje za dela prost dan.
  6. Dejstvo, da se zadevni dan zaradi izračuna rokov šteje za delovni dan ali dela prost dan, samo po sebi ne določa delovanja javnih upravnih uradov, ureditve delovnega časa ali javnega dostopa do registrov.
  7. Razpored dela prostih dni za izračun rokov za svoja območja pristojnosti določijo centralna vlada in uprave avtonomnih skupnosti v skladu z uradnim razporedom delovnih dni. Razpored, ki ga potrdijo avtonomne skupnosti, vključuje dela proste dni za različne organe lokalne vlade na zadevnem geografskem območju, za katero se razpored uporablja.

Razpored mora biti pred začetkom vsakega leta objavljen v ustreznem uradnem listu in drugih medijih, s čimer se zagotovi, da je javnost z njim seznanjena.

Povezava se odpre v novem oknuSPLETNA POVEZAVA na razpored delovnih dni za leto 2022.

Dela prosti dnevi za namene sodnih postopkov so določeni v členu 182 sistemskega zakona o sodstvu. Ta določa:

  1. Za namene postopkov so dela prosti dnevi naslednji dnevi: sobote in nedelje; 24. in 31. december; državni, regionalni in drugi državni prazniki. Generalni sodni svet lahko s predpisi dovoli sodne postopke na te dni v primerih, ki niso izrecno določeni z zakonom.
  2. Delovni dan traja od 8. do 20. ure, razen če ni z zakonom določeno drugače.

V skladu s členom 183 sistemskega zakona o sodstvu so dnevi v avgustu dela prosti dnevi v vseh sodnih postopkih, razen v postopkih, ki so s procesnimi zakoni razglašeni za nujne.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Pravila so določena v členih 130 do 136 poglavja II naslova V knjige I zakona o civilnem postopku (Ley de Enjuiciamiento Civil) 1/2000, kakor je bil spremenjen z zakonom 42/2015 z dne 5. oktobra 2015.

Glavne značilnosti sedanjih pravil so naslednje:

(a) vse sodne postopke je treba izvesti na delovne dni in med delovnim časom.

Delovni dnevi so vsi dnevi v letu, razen sobot in nedelj ter državnih, regionalnih in drugih državnih praznikov. Dela prosti dnevi so tudi dnevi v avgustu, tako da sodišča delavcem v pravni stroki na te dni ne pošiljajo elektronskih obvestil, razen če se štejejo za delovne dni za namene zadevnih formalnosti.

Delovni čas traja od 8. do 20. ure, razen če ni za posamezni postopek z zakonom določeno drugače. Zaradi vročanja in izvršbe se za delovni čas šteje tudi čas od 20. do 22. ure.

Izjemoma je za nekatere postopke, kot je predložitev ponudb na elektronski dražbi, rok določen v koledarskih dneh, poleg tega ni ur zunaj delovnega časa. S členom 649 zakona o civilnem postopku je določen rok 20 koledarskih dni od začetka dražbe, dražba pa se zaključi šele eno uro po oddaji zadnje ponudbe, če je ta višja od predhodne najvišje ponudbe, tudi če to pomeni, da se prvoten 20-dnevni rok podaljša za največ 24 ur.

(b) Dnevi in ure se lahko štejejo za delovne dni in delovni čas za namene postopkov, ki se štejejo za nujne, tj. kadar bi lahko zamuda resno škodovala zadevnim strankam ali učinkovitemu delovanju pravosodja ali pa bi lahko povzročila neučinkovitost sodne odločbe. (Taki primeri so neprostovoljni sprejem v psihiatrično bolnišnico in sodni ukrepi, sprejeti v korist mladoletnih oseb, v sporih v okviru civilnih postopkov.) To je mogoče storiti na pobudo sodišča ali na zahtevo zadevne stranke oziroma tako odredi pravni svetovalec ali samo sodišče, odvisno od primera.

Nujni ukrepi se vsekakor lahko sprejmejo tudi avgusta, ne da bi bilo potrebno izrecno dovoljenje. Prav tako se dovoljenje ne zahteva, če je treba nujne ukrepe, ki so se začeli med delovnim časom, nujno nadaljevati zunaj delovnega časa.

(c) Kar zadeva izračun rokov, rok začne teči dan po pravnem obvestilu o začetku teka roka in vključuje zadnji dan roka, ki se izteče opolnoči.

Kadar pa zakon določa, da začne rok teči takoj po izteku drugega, začne teči dan po izteku predhodnega roka, ne da bi bilo potrebno novo obvestilo.

(d) Za predložitev dokumentov z zahtevki (člen 135 zakona o civilnem postopku) obstajata dve sredstvi komunikacije med sodiščem in strankami v postopku:

  1. na papirju, za fizične osebe, ki nimajo procesnega pooblaščenca (procurador) (običajno, kadar zahtevek ne presega 2 000 EUR), ali kadar dokumenta ni mogoče predložiti v digitalni obliki;
  2. prek spletnih in elektronskih sistemov sodišča. Ti so obvezni za delavce v pravni stroki in za nekatere stranke v postopku, tudi če te nimajo procesnega pooblaščenca (npr. pravne osebe, notarji in sodni uradniki: glej člen 273 zakona o civilnem postopku). Prav tako se lahko stranke odločijo za uporabo teh sistemov, tudi če se to od njih ne zahteva. Kadar se dokumenti predložijo elektronsko, se to potrdi s samodejno izdanim elektronskim potrdilom. Delavci v pravni stroki lahko vloge in druge dokumente predložijo elektronsko 24 ur na dan vse dni v letu. Kadar je dokument predložen na dela prost dan ali zunaj delovnega časa, se šteje, da je bil predložen ob začetku naslednjega delovnega dne. Določeno je tudi, da se roki, ki so tik pred iztekom, podaljšajo, kadar obveznega dokumenta ni mogoče vložiti do roka zaradi nenačrtovane prekinitve delovanja storitve za spletno predložitev.

Ne glede na to, kateri način predložitve se uporabi, je mogoče vse dokumente, za katere velja rok, predložiti do 15. ure delovnega dne, ki sledi dnevu izteka roka.

V postopkih na civilnih sodiščih dokumentov z zahtevki ni mogoče predložiti dežurnemu sodišču.

(e) Rokov ni mogoče podaljšati: če stranka ne upošteva roka ali izgubi pravico do izvedbe zadevnega procesnega dejanja.

SPLETNA POVEZAVA:

Povezava se odpre v novem oknuZAKON O CIVILNEM POSTOPKU (LEY DE ENJUICIAMIENTO CIVIL)

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Splošno pravilo v členu 151 zakona o civilnem postopku je, da je treba obvestilo o vseh odločbah, ki jih izdajo sodišča ali pravni svetovalci, vročiti v treh dneh po datumu izdaje ali objave odločbe.

Člen 151(2) določa, da kadar se obvestilo vroči državnemu tožilcu, vladni pravni službi, svetovalcu za Cortes Generales ter zakonodajnim skupščinam ali svetovalcu za pravno službo uprave za socialno varnost ali drugim organom avtonomne skupnosti ali organizacijam lokalne vlade in kadar se obvestilo vroči prek poklicnih organov, ki predstavljajo procesne pooblaščence v sodnih postopkih, se šteje, da je bilo vročeno naslednji delovni dan po evidentiranju prejema v uradni evidenci ali v potrdilu o prejemu, če je bilo obvestilo vročeno elektronsko ali po spletu. Kadar se obvestilo pošlje po 15. uri, se šteje, da je bilo prejeto naslednji delovni dan.

Člen 151(3) določa tudi, da se, če se dokument ali sklep, ki naj bi spremljal obvestilo, dostavi na datum po prejemu obvestila, šteje, da je bilo obvestilo vročeno, ko je bila evidentirana dostava dokumenta, vendar pod pogojem, da se obvestilo nanaša na dokument.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Kadar se obvestilo o sklepu vroči po sodnem izvršitelju (agente judicial) ali po pošti, je zadevni datum datum, ko sodni izvršitelj ali poštna služba dostavi dokument in je podpisano potrdilo o prejemu.

Kadar se obvestilo vroči z objavo na podlagi člena 164 zakona o civilnem postopku, ker naslov toženca ni znan, začne rok teči dan po njegovi objavi na oglasni deski sodišča, v uradnem listu ali elektronsko, kot je ustrezno.

Kadar je treba kopije dokumentov, ki jih predložijo procesni pooblaščenci, posredovati procesnim pooblaščencem drugih strank, člen 278 zakona o civilnem postopku določa, da če s posredovanjem akta po zakonu začne teči rok za izvedbo procesnega dejanja, začne ta rok teči brez posredovanja sodišča, izračuna pa se od datuma, ki sledi datumu, navedenemu na posredovanih kopijah, ali datumu, ko se štejejo za posredovane, če so bile poslane elektronsko.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Pri izračunu se kot začetek teka roka upošteva dan po nastopu dogodka, ki po zakonu sproži začetek teka roka.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Pri izračunih rokov se ne upoštevajo dela prosti dnevi, razen, kot je pojasnjeno zgoraj, pri ponudbah na elektronskih dražbah, za katere je rok določen v koledarskih dneh.

Pri izračunu rokov za nujne ukrepe se dnevi v avgustu ne štejejo za dela proste dni: iz izračuna so izključene zgolj sobote, nedelje in državni prazniki.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, določeni v mesecih ali letih, se računajo od enega datuma do drugega. Španska zakonodaja ne pozna rokov, določenih v tednih.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Če v zadnjem mesecu roka ni dneva, ki bi bil enakovreden dnevu začetka teka roka, velja, da se rok izteče na zadnji dan v mesecu.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Kadar se rok izteče v soboto, nedeljo ali na drug dela prost dan, se šteje, da je podaljšan do naslednjega delovnega dne.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Rokov ni mogoče podaljšati. Lahko pa se roki prekinejo in termini podaljšajo, kadar jih ni mogoče upoštevati zaradi višje sile. V takih primerih rok začne znova teči, ko ni več razloga za prekinitev ali podaljšanje. Sodišče mora po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke, na katero to vpliva, najti dokaze o takem primeru višje sile na obravnavi, ki se je udeležijo druge stranke (glej odgovor na vprašanje 13).

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Roki za različne vrste pritožb so določeni z zakonom in jih ni mogoče podaljšati. Rok za pritožbe pri sodišču na naslednji stopnji (recursos de apelación) in vrhovnem sodišču (recursos de casación) je 20 dni od obvestila o sodni odločbi (člena 458 in 479 zakona o civilnem postopku).

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Zakonskih rokov ni mogoče podaljšati. V nekaterih primerih se z zakonom zahteva, da sodišče določi datum in uro izvedbe dejanja.

Izjemoma je določeno, da se roki prekinejo in termini podaljšajo v primeru višje sile:

  1. Splošna določba je vključena v člen 134(2) zakona o civilnem postopku. Pravni svetovalec mora po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke, na katero to vpliva, najti dokaze o takem primeru višje sile na obravnavi, ki se je udeležijo druge stranke. Pri sodišču se lahko vloži pritožba za preizkus odločitve svetovalca.
  2. Če se po določitvi datuma obravnave katera od pozvanih strank obravnave ne more udeležiti zaradi višje sile ali podobnih razlogov, mora o tem nemudoma obvestiti sodišče, pri čemer predloži dokaze o razlogu, in zaprositi za novo obravnavo ali odločanje (člen 183(1) ter člena 189 in 430 zakona o civilnem postopku). Nova obravnava se razpiše, če se dokazi o stanju sprejmejo in če tako stanje preprečuje udeležbo naslednjim osebam: odvetniku (člena 183(2) ter 188(1)(5) in (6) zakona o civilnem postopku); stranki, katere navzočnost je nujna, ker ji ne pomaga odvetnik ali ker jo je treba zaslišati (člena 183(3) in 188(4) zakona o civilnem postopku), ali priči oziroma izvedencu. V zadnjenavedenem primeru sta lahko priča ali izvedenec namesto tega pozvana k preučitvi dokazov zunaj obravnave, in sicer po zaslišanju strank (člen 183(4) zakona o civilnem postopku).
  3. Rok, v katerem mora oseba, ki je kriva nespoštovanja sodišča, zahtevati razveljavitev pravnomočne sodbe, se lahko podaljša v primeru višje sile (člen 502(2) zakona o civilnem postopku).
  4. Kadar se dokazi preučijo pred začetkom glavne obravnave (kar lahko dovoli sodnik na podlagi člena 293 in naslednjih zakona o civilnem postopku, če obstaja utemeljena bojazen, da dokazov ne bo mogoče preučiti v običajni fazi postopka), je treba vlogo vložiti v dveh mesecih po preučitvi dokazov, razen če se dokaže, da glavne obravnave ni bilo mogoče začeti v navedenem roku zaradi višje sile ali podobnih razlogov (člen 295(3) zakona o civilnem postopku).

Obe stranki lahko sporazumno zaprosita tudi za prekinitev postopka, ne da bi navedli razloge, ali pa zaprosita, da se jima omogoči, da poskušata doseči dogovor ali poravnavo, ali da zadevo predložita v mediacijo ali arbitražo. Postopek je mogoče prekiniti za največ 60 dni oziroma dokler se ne konča mediacija (člen 19(4) in člen 415 zakona o civilnem postopku).

Če se vloži vloga za pravno pomoč, obstajata v skladu s členom 16 zakona 1/1996 z dne 10. januarja 1996 (zakon o pravni pomoči), kakor je bil spremenjen z zgoraj navedenim zakonom 42/2015, dva možna scenarija:

  1. Če se vloga vloži, ko postopek že poteka, lahko pravni svetovalec ali upravni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo strank za preprečitev, da bi pravica do tožbe zastarala ali da bi katera od strank zaradi izteka roka izgubila pravico do sojenja, odredi prekinitev roka, dokler ni odločeno o odobritvi ali zavrnitvi pravne pomoči, ali pa se začasno imenujeta odvetnik in procesni pooblaščenec v primerih, ko je pravno zastopanje bodisi obvezno bodisi v interesu pravosodja, če je bila vloga vložena v rokih, določenih v zakonodaji o civilnem postopku.
  2. Če se vloga za pravno pomoč vloži pred začetkom postopka in bi lahko iztek zastaralnega ali prekluzivnega roka negativno vplival na tožbo, bo ta rok prekinjen, dokler sta začasno imenovana odvetnik, ki nudi brezplačno pravno pomoč, in po potrebi procesni pooblaščenec, ki obravnava zadevo v imenu vložnika, če tako imenovanje ni mogoče, pa dokler se ne izda dokončna upravna odločba o odobritvi ali zavrnitvi pravne pomoči.

V vsakem primeru se bo zastaralni rok nadaljeval, ko bo vložnik obveščen, da mu je odvetniška zbornica (Colegio de Abogados) začasno dodelila odvetnika, ali, kadar je to primerno, ko bo odbor za pravno pomoč izdal odločbo o odobritvi ali zavrnitvi pravne pomoči, vsekakor pa v dveh mesecih od vložitve vloge.

Če se vloga zavrne, je pri njej jasen namen zlorabe in je namenjena zgolj podaljšanju rokov, lahko sodišče, ki obravnava zadevo, izračuna najstrožje zakonsko dovoljene roke z vsemi posledicami, ki izhajajo iz tega.

V ustnih postopkih, ki vključujejo prisilno izselitev zaradi neplačila ali izteka roka, člen 441(5) zakona o civilnem postopku določa, da se postopek prekine, če socialne službe potrdijo, da je zadevno gospodinjstvo v stanju socialne in/ali ekonomske ranljivosti. Sodni tajnik po prejemu obvestila prekine postopek, dokler se ne sprejmejo ukrepi, ki so po mnenju socialnih služb primerni, in sicer za največ en mesec od prejema obvestila, ki ga socialne službe naslovijo na sodišče, oziroma za največ tri mesece, če je tožnik pravna oseba. Po sprejetju ukrepov ali izteku roka se prekinitev prekliče in postopek se nadaljuje.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Ni relevantno.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Na splošno stranka, ki ne upošteva roka ali termina, izgubi pravico do izvedbe zadevnega dejanja (člen 136 zakona o civilnem postopku). Nekateri najpomembnejši primeri so:

  • Kar zadeva udeležbo toženca na glavni obravnavi, se ta razglasi za krivega nespoštovanja sodišča (člena 442(2) in 496(1) zakona o civilnem postopku), glavna obravnava pa se nadaljuje, ne da bi bil toženec znova pozvan. Obveščen je zgolj o tej odločitvi in o končni odločitvi, s katero se konča glavna obravnava (člen 497 zakona o civilnem postopku);
  • Če se v okviru rednega postopka tožnik ali njegov odvetnik ne udeleži predhodne obravnave in se je toženec ne udeleži ali ne uveljavlja pravnega interesa za nadaljevanje postopka, se postopek ustavi (člen 414).
  • Če se v okviru ustnega postopka tožnik ne udeleži obravnave in toženec ne uveljavlja pravnega interesa za nadaljevanje postopka, se šteje, da je tožnik opustil postopek. Tožniku bo naloženo plačilo stroškov in odškodnine tožencu, če ta to zahteva ter predloži dokaze o škodi in izgubi, ki ju je utrpel (člen 442(1) zakona o civilnem postopku);
  • Ne glede na dolžnost sodišča, da dejavno vodi zadeve, postopek zastara, če v njem ni opravljeno nobeno procesno dejanje, vse vrste tožb in pritožb na vseh stopnjah pa se štejejo za umaknjene (člen 237 zakona o civilnem postopku). Postopek na prvi stopnji zastara po dveh letih neaktivnosti in se šteje za umaknjen, kar pomeni, da je mogoče vložiti novo tožbo. Postopki, ki so na drugi stopnji ali v katerih se odloča o izredni pritožbi zaradi postopkovne nepravilnosti ali pritožbi pri vrhovnem sodišču, zastarajo po enem letu neaktivnosti, za stranko pa se šteje, da se je odrekla vsem vrstam pravnih sredstev. Roki se računajo od zadnje vročitve obvestila strankam. Postopek ne zastara, če je ustavljen zaradi višje sile ali drugih razlogov, na katere stranke ne morejo vplivati;
  • Izvršilni postopek ne zastara in se lahko nadaljuje do izvršitve sodne odločbe, tudi če v zgoraj opisanih obdobjih ostane neaktiven. Vendar to velja le, če se je izvršilni postopek že začel, ker člen 518 zakona o civilnem postopku določa petletni zastaralni rok za vsak izvršilni ukrep, ki temelji na sodbi, sodni odločbi ali sporazumu o mediaciji. Petletni rok začne teči, ko odločba postane pravnomočna in se zoper njo ni več mogoče pritožiti. Če torej zahtevek za izvršbo ni vložen v tem roku, se rok izteče in pravica do izvrševanja sodbe na sodišču se izgubi.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Kadar je stranka obveščena, da se je termin za določeno dejanje iztekel, tako da se začne naslednja faza postopka, ali če je vloga ali predlog stranke zavrnjen kot prepozen, se lahko stranka zoper odločitev pritoži. Tako je na primer, če je odgovor na zahtevek zavrnjen, ker je bil predložen po izteku termina.

Kdor je bil obsojen v odsotnosti in mu je bila sodba vročena osebno, se lahko pritoži samo z vložitvijo pritožbe pri sodišču na naslednji stopnji (recurso de apelación) ali vrhovnem sodišču (recurso de casación). Ti pritožbeni poti sta na voljo tudi, kadar je obvestilo vročeno z objavo v uradnih listih ali elektronsko. V obeh primerih je treba pritožbo vložiti v roku, določenem z zakonom (člen 500 zakona o civilnem postopku).

Kadar nekdo večkrat ne nastopi na sodišču, lahko predlaga razveljavitev pravnomočne sodne odločbe, če zaradi višje sile ni mogel nastopiti na sodišču ali ni vedel za obstoj postopka (člen 501 in naslednji zakona o civilnem postopku).

Zadnja posodobitev: 23/03/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Francija

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Francosko pravo pozna zastaralne roke (délais de prescription), prekluzivne roke (délais de forclusion) in procesne roke (délais de procédure).

Zastaralni roki so roki, po izteku katerih oseba pridobi pravico na premoženju na podlagi posesti, tj. priposestvovalni zastaralni rok (délai de prescription acquisitive), ali po izteku katerih oseba izgubi pravico, ki je ni uveljavila, oziroma se njena veljavnost izteče, tj. rok za zastaranje same pravice (délai de prescription extinctive). Zastaralni roki se lahko zadržijo (suspendu) ali pretrgajo (interrompu).

Prekluzivni roki so še zlasti strogi in so običajno določeni z zakonom za namene vložitve tožbe. Ko se iztečejo, pravica do vložitve tožbe preneha. Prekluzivnih rokov ni mogoče zadržati. Na splošno jih tudi ni mogoče pretrgati, vendar se na podlagi členov 2241 in 2244 civilnega zakonika z nekaterimi dejanji, kot je začetek sodnega postopka ali rubež oziroma drug izvršilni ukrep, ti roki pretrgajo.

Procesni roki (délais de procédure) so roki, ki veljajo za sodni postopek, ko se je ta že začel. Lahko so določeni z zakonom ali pa jih odredi sodišče. V nasprotju s prekluzivnimi roki velja, da z roki, določenimi za sodni postopek, pravica do tožbe ne preneha. Teh rokov ni mogoče zadržati ali pretrgati.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

V skladu z veljavno zakonodajo so dela prosti dnevi:

  • 1. januar;
  • velikonočni ponedeljek;
  • 1. maj;
  • 8. maj;
  • vnebohod;
  • binkoštni ponedeljek;
  • 14. julij;
  • Marijino vnebovzetje (15. avgust);
  • vsi sveti (1. november);
  • 11. november;
  • božič (25. december).

V nekaterih departmajih (départements) in ozemeljskih skupnostih (communautés territoriales) so bili uvedeni dela prosti dnevi v spomin na odpravo suženjstva: 27. maj za Gvadelup, 10. junij za Francosko Gvajano, 22. maj za Martinik, 20. december za Reunion in 27. april za Mayotte.

V departmajih regije Alzacija - Mozela sta dela prosta dneva tudi 26. december in veliki petek.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Od začetka veljavnosti zakona št. 2008-561 z dne 17. junija 2008 (ki vsebuje prehodne določbe) je rok za zastaranje same pravice po splošnem pravu pet let (prej je bil 30 let).

Vendar ima to načelo številne izjeme, npr. za tožbe na podlagi civilne odgovornosti zaradi povzročitve telesne poškodbe, za katere je določen desetletni zastaralni rok.

Trajanje prekluzivnih in procesnih rokov je odvisno od predmeta zadeve in postopkov.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Pri procesnih rokih, kadar je treba dejanje ali formalnost izvesti pred iztekom roka, se rok v skladu s členom 640 zakonika o civilnem postopku šteje od datuma dejanja, dogodka, odločitve ali vročitve, s katerim je začel teči.

Rok za zastaranje same pravice po splošnem pravu v zvezi z zasebnimi tožbami ali tožbami glede premičnega premoženja začne teči „na datum, ko je imetnik pravice izvedel ali bi moral izvedeti za dejstva, na podlagi katerih je upravičen do uveljavljanja pravice“. Na nekaterih področjih so določena posebna pravila glede začetka rokov, na primer pri tožbah na podlagi civilne odgovornosti zaradi povzročitve telesne poškodbe. Člen 2226 civilnega zakonika določa, da začne desetletni zastaralni rok teči na datum dokončne potrditve prvotne poškodbe ali njenega poslabšanja.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

V skladu s členom 664-1 zakonika o civilnem postopku se v primeru vročitve po sodnem izvršitelju (huissier) za datum vročitve šteje datum osebne vročitve na naslovu stalnega ali običajnega prebivališča naslovnika, ali datum sestave zapisnika, v katerem sodni izvršitelj opiše svoja prizadevanja, da bi našel naslovnika pisanja, kadar ta nima ne stalnega, ne običajnega prebivališča in kadar tudi njegovo delovno mesto ni znano. Za datum in uro vročitve po elektronski poti se štejeta datum in ura pošiljanja pisanja naslovniku.

Na podlagi členov 668 in 669 zakonika o civilnem postopku se za datum vročitve po pošti za pošiljatelja šteje datum pošiljanja, za naslovnika pa datum prejema pisma. Za datum pošiljanja pri vročitvi po pošti se šteje datum, naveden na poštnem žigu urada pošiljatelja. Datum prejema je datum na podpisanem potrdilu o prejemu (récipissé) ali datum podpisa naslovnika (émargement). Za datum prejema pri vročitvi s priporočenim pismom s povratnico (avis de réception) se šteje datum, ki ga poštna služba navede ob izročitvi pisma naslovniku.

Z odstopanjem od teh določb člen 647-1 zakonika o civilnem postopku določa, da se za datum vročitve sodnega ali zunajsodnega pisanja v Francoski Polineziji, na otokih Wallis in Futuna, na Novi Kaledoniji, na Francoskih južnih in antarktičnih ozemljih ali v tujini v zvezi s pošiljateljem šteje datum pošiljanja pisanja po sodnem izvršitelju ali sodnem tajništvu (greffe), če pa tega ni, pa datum, ko pisanje prejme pristojno državno tožilstvo (parquet).

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Kadar je rok določen v dnevih, vanj v skladu s členom 641 zakonika o civilnem postopku ni vštet datum dejanja, dogodka, odločitve ali vročitve, s katerim začne teči. To pravilo se nanaša na procesne roke.

Tudi rok za zastaranje same pravice je določen v dnevih, tako da datum dogodka, s katerim začne teči, ni vštet. Glede rokov za pritožbo pa velja, da če pisanje ni bilo vročeno osebno, se v skladu z nekaterimi določbami začetek teka roka lahko odloži do datuma, ko je pisanje dejansko vročeno osebi, ali do datuma, ko so na podlagi zadevnega pisanja sprejeti izvršilni ukrepi.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Na podlagi člena 642 zakonika o civilnem postopku se rok, ki bi se sicer iztekel na soboto, nedeljo, državni praznik ali dela prost dan, podaljša do prvega naslednjega delovnega dne.

To pomeni, da rok ob nedeljah in dela prostih dnevih teče naprej, vendar se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne, če bi se sicer iztekel na soboto, nedeljo, državni praznik ali dela prost dan.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Kadar je rok določen v mesecih ali letih, se v skladu s členom 641 zakonika o civilnem postopku izteče na dan v zadnjem mesecu ali v mesecu zadnjega leta, ki ima enako številko v mesecu kot datum dejanja, dogodka, odločitve ali vročitve, s katerim je rok začel teči. Če ni enake številke dneva v mesecu, se rok izteče zadnji dan v navedenem mesecu.

Če je rok določen v mesecih in dnevih, se najprej štejejo meseci in nato dnevi.

Pravilo iz člena 642 zakonika o civilnem postopku (glej prejšnje vprašanje) se uporablja za vse roke, ne glede na to, ali so določeni v dnevih, mesecih ali letih.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Kadar je rok določen v mesecih ali letih, se v skladu s členom 641 zakonika o civilnem postopku izteče na dan v zadnjem mesecu ali v mesecu zadnjega leta, ki ima enako številko v mesecu kot datum dejanja, dogodka, odločitve ali vročitve, s katerim je rok začel teči. Če ni enake številke dneva v mesecu, se rok izteče zadnji dan v navedenem mesecu.

Če je rok določen v mesecih in dnevih, se najprej štejejo meseci in nato dnevi.

Pravilo iz člena 642 zakonika o civilnem postopku (glej prejšnje vprašanje) se uporablja za vse roke, ne glede na to, ali so določeni v dnevih, mesecih ali letih.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Kot je navedeno zgoraj, se rok, ki bi se sicer iztekel na soboto, nedeljo, državni praznik ali dela prost dan, podaljša do prvega naslednjega delovnega dne.

Podaljšanje roka na prvi naslednji delovni dan velja za vse zadeve in v vseh postopkih.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Na podlagi člena 643 zakonika o civilnem postopku se, kadar se tožba vloži pri sodišču, ki ima sedež v celinski Franciji, roki za nastop pred sodiščem (comparution), pritožbo (appel), ugovor (opposition), revizijo (révision) in kasacijsko pritožbo (pourvoi en cassation) podaljšajo za:

  • en mesec za osebe, ki živijo na Gvadelupu, v Francoski Gvajani, na Martiniku, Reunionu, Mayottu, Saint Barthélemyju, Saint Martinu, Saint Pierre in Miquelonu, v Francoski Polineziji, otočju Wallis in Futuna, na Novi Kaledoniji ali na Francoskih južnih in antarktičnih ozemljih;
  • dva meseca za osebe, ki živijo v tujini.

Na podlagi člena 644 zakonika o civilnem postopku se, kadar se tožba vloži pri sodišču na Gvadelupu, v Francoski Gvajani, na Martiniku, Reunionu, Mayottu, Saint Barthélemyju, Saint Martinu, Saint Pierre in Miquelonu ali na otočju Wallis in Futuna, roki za nastop pred sodiščem, vložitev pritožbe, ugovora ali revizije podaljšajo za:

  • en mesec, če oseba ne živi v ozemeljski skupnosti, za katero je pristojno obravnavno sodišče;
  • dva meseca za osebe, ki živijo v tujini.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Na podlagi člena 538 zakonika o civilnem postopku načeloma velja, da je rok za vložitev pritožbe en mesec v pravdnih zadevah in petnajst dni v nepravdnih zadevah. Vendar več predpisov določa odstopanje od tega načela. Tako je rok za pritožbo 15 dni v primeru začasnih odredb, odločb sodnika za izvršbe, sklepov sodnika za družinske zadeve, odločb sodnika za mladoletnike na področju ukrepov vzgojne pomoči itd.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Na splošno velja, da je pri civilnih sodiščih mogoče roke za nastop pred sodiščem in za vročitev vabil skrajšati v nujnih primerih, in sicer na podlagi dovoljenja sodišča. Ti roki se lahko skrajšajo tudi na podlagi zakona ali predpisov.

Na primer, stranke lahko vročijo poziv za posebej določen datum v postopku za izdajo začasne odredbe oziroma v nujnem postopku, pa tudi v okviru hitrega postopka.

Na splošno velja, da lahko sodišče odloži obravnavo zadeve na poznejši datum, da se strankam omogoči nastop pred sodiščem.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

V skladu s členom 647 zakonika o civilnem postopku se, kadar se pisanje, namenjeno stranki, ki ima stalno prebivališče v kraju, kjer je upravičena do podaljšanja roka, tej osebi osebno vroči v kraju, kjer osebe, ki tam prebivajo, niso upravičene do takega podaljšanja, upoštevajo samo roki, ki veljajo za slednje.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Ko se zastaralni ali prekluzivni rok izteče, postopek ni več mogoč; tožba se razglasi za nedopustno, ne da bi se vsebinsko preučila.

Kazni za neupoštevanje procesnega roka, ki ga določa zakon ali odredi sodišče, so odvisne od vrste roka in dejanja, ki ga je treba opraviti. V zakonodaji niso določene kazni za neupoštevanje roka za nastop pred sodiščem: iz sodne prakse pa izhaja, da se z neupoštevanjem tega roka sodba, izdana pred njegovim iztekom, razveljavi, če toženec ni nastopil pred sodiščem.

Če stranki ne izkažeta ustrezne skrbnosti v roku, določenem za ta namen, se to običajno kaznuje s črtanjem zadeve s sodnega seznama. Vendar pa se neizvedba procesnega dejanja lahko kaznuje tudi z ničnostjo (če na primer poziv ni vročen sodnemu tajništvu v določenem roku) ali z zaključkom preiskave v okviru priprave sodnega spisa (standardni pisni postopek).

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Nobena določba ne omogoča, da se prekliče prenehanje pravice do tožbe, ki je pravna posledica izteka zastaralnega ali prekluzivnega roka.

Kadar pa to omogoča zakon, lahko sodnik stranko razbremeni prekluzije, ki je posledica izteka roka. Člen 540 zakonika o civilnem postopku tako določa možnost, da se stranka razbremeni prekluzije, ki je posledica izteka roka za pritožbo zoper zamudno sodbo ali sodbo, ki se šteje za kontradiktorno, če se stranka, ne po svoji krivdi, s sodbo ni mogla seznaniti pravočasno, da bi zoper njo lahko vložila pravno sredstvo, ali če ni bila sposobna ukrepati.

Zoper odločbo, s katero sodišče razglasi procesno dejanje za nično in neveljavno, se lahko vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Poleg tega se z razglasitvijo neveljavnosti konča postopek, ohrani pa se pravica do tožbe. Lahko se torej vloži nova tožba, če ni nobenega razloga za prenehanje pravice do tožbe, zlasti če se ni iztekel zastaralni rok.

Zoper odločitev o izbrisu zadeve ni mogoče vložiti pritožbe. Vendar se z izbrisom zadeve postopek ohrani. To pomeni, da še naprej velja pretrganje zastaralnega ali prekluzivnega roka zaradi vročitve sodnega poziva. Zadržanje se lahko odpravi z vložitvijo predloga za ponovno uvrstitev zadeve na sodni seznam, pri čemer navedejo izvedena dejanja, zaradi katerih je bila zadeva izbrisana.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuSpletišče Legifrance – zakonik o civilnem postopku (v francoščini)

Povezava se odpre v novem oknuSpletišče Legifrance – zakonik o civilnem postopku v angleščini in španščini

Povezava se odpre v novem oknuSpletišče Legifrance – državni prazniki in dela prosti dnevi

Zadnja posodobitev: 12/01/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Hrvaška

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

V Republiki Hrvaški so roki za civilne postopke urejeni z določbami iz členov 111–114 zakona o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (Narodne Novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške), št. 53/91, 91/92, 112/99, 129/00, 88/01, 117/03, 88/05, 2/07, 84/08, 96/08, 123/08, 57/11, 25/13, 89/14 70/19; v nadaljnjem besedilu: ZPP).

Rok je določeno obdobje, v katerem se lahko izvede postopkovno dejanje ali pred iztekom katerega se to dejanje ne sme izvesti.

Hrvaško postopkovno pravo priznava več vrst rokov:

  • zakonske (zakonski) in sodne (sudski) roke – trajanje zakonskih rokov je določeno z zakonom in ga sodišče ali stranke ne morejo spremeniti, trajanje sodnih rokov pa določi sodišče po lastni presoji za vsak primer posebej na podlagi zakonskega pooblastila;
  • roke, ki jih je mogoče podaljšati (produživi), in roke, ki jih ni mogoče podaljšati (neproduživi) – zakonskih rokov ni mogoče podaljšati, sodni roki pa se lahko podaljšajo, pri čemer se o tem odloči sodišče, vendar le na predlog zadevne osebe, če za to obstajajo utemeljeni razlogi (člen 111(2) ZPP);
  • subjektivne (subjektivni) in objektivne (objektivni) roke – subjektivni roki so roki, katerih začetek je odvisen od seznanjenosti pooblaščene osebe z dogodkom, ki je pomemben za izračun roka, objektivni roki pa se izračunajo na podlagi nastanka zadevnega dejstva, ne glede na to, ali je pooblaščena oseba z njim seznanjena;
  • negativne prekluzivne (prekluzivni) in okvirne (instruktivni) roke – neupoštevanje negativnega prekluzivnega roka se kaznuje z izgubo pravice do naknadne izvedbe postopkovnega dejanja, medtem ko neupoštevanje okvirnega roka nima škodljivih posledic, postopkovno dejanje pa se lahko izvede naknadno;
  • minimalne (dilatorni) in izvedbene (paricijski) roke – minimalni roki pomenijo, da se postopkovno dejanje ne sme izvesti pred iztekom določenega obdobja, izvedbeni roki pa pomenijo, da sodišče ne sme izvesti določenega dejanja pred iztekom izvedbenega roka;
  • civilne (građanskopravni) in postopkovne (procesnopravni) roke – civilni roki so roki, ki določajo obdobje za pridobitev pooblastila ali izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz določb civilnega materialnega prava, postopkovni roki pa določajo obdobje za pridobitev pooblastila ali izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz določb (civilnega) postopkovnega prava.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Seznam dela prostih dni v Republiki Hrvaški je urejen z zakonom o praznikih, spominskih dnevih in dela prostih dnevih v Republiki Hrvaški (Zakon o blagdanima, spomendanima i neradnim danima u Republici Hrvatskoj) (NN št. 110/19).

Državni prazniki v Republiki Hrvaški so:

  • 1. januar – novo leto;
  • 6. januar – praznik svetih treh kraljev;
  • velikonočna nedelja in velikonočni ponedeljek;
  • Telovo;
  • 1. maj – praznik dela;
  • 30. junij – dan državnosti;
  • 22. junij – dan boja proti fašizmu;
  • 5. avgust – dan zmage in domovinske hvaležnosti ter dan veteranov;
  • 15. avgust – Marijino vnebovzetje;
  • 1. november – dan spomina na mrtve;
  • 18. november – dan spomina na žrtve domovinske vojne in dan spomina na žrtve v Vukovarju in Škabrnji;
  • 25. december – božič;
  • 26. december – dan obdarovanja/god sv. Štefana.

Državni prazniki v Republiki Hrvaški so dela prosti dnevi.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Roki so izračunani v dnevih, mesecih in letih.

Pravila za izračun rokov se uporabljajo za vse roke. Roki so izračunani na podlagi celotnih dni, od polnoči do polnoči (computatio civilis, a die ad diem), in ne od trenutka do trenutka na podlagi izračuna ur in minut (computation naturalis, a momento ad momentum). Za več informacij o splošnih pravilih glej odgovor pod točko 1.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Začetni datum je datum začetka postopkov ali nekega drugega dejanja (npr. vročitve, obvestila), ki pomeni začetek obdobja, ki ga je treba izračunati. Začetni datum ni vključen v roke, izražene v dnevih. Za začetek roka se šteje prvi dan, ki sledi.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Splošno pravilo vročitve je, da jo je treba opraviti na delovni dan, natančneje med 7.00 in 20.00, na domu ali delovnem mestu osebe, ki ji je treba pisanje vročiti, ali na sodišču, kadar je zadevna oseba navzoča tam. Izvzetje iz navedenega pravila, da je treba vročitev opraviti na delovni dan, natančneje med 7.00 in 20.00, ne velja za vročitev po pošti ali prek notarja.

Vročitev se lahko opravi tudi ob drugem času in na drugem mestu, če s tem soglaša oseba, ki ji je treba pisanje vročiti.

Če sodišče to šteje za potrebno, izda sklep, da se vročitev opravi na kakem drugem mestu ali ob kakšnem drugem času. V primeru te oblike vročitve je osebi, ki ji je pisanje vročeno, predložen izvod odločbe sodišča, s katero je bila taka vročitev odrejena. V to odločbo ni treba vključiti pojasnila.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Če je rok izračunan v dnevih, dan, na katerega je bila vročitev ali uradno obvestilo izvedeno, ali dan dogodka, s katerim začne teči rok, ni vključen v ta rok. Rok začne dejansko teči naslednji dan.

Če je dogodek, ki pomeni začetek obdobja petnajstdnevnega roka, nastopil 5. februarja, se petnajstdnevni rok izteče opolnoči 20. februarja.

Torej se štetje roka ne začne na dan dogodka (dies a quo), ampak naslednji dan.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Kadar je rok izražen v dnevih, se navedeno število dni nanaša na koledarske dneve. Če pa je zadnji dan roka državni praznik ali nedelja ali kateri koli drug dan, ko sodišče ni odprto, se ta rok izteče konec prvega naslednjega delovnega dne.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, izračunani v mesecih ali letih, se iztečejo konec dne zadnjega meseca ali leta z isto številko kot dan, ko je rok začel teči.

Če v prejšnjem mesecu ni takega datuma, se rok izteče na zadnji dan zadevnega meseca.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Glej točko 8.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Rok, ki ga določi sodišče, se lahko podaljša samo enkrat na predlog zadevne osebe, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.

Predlog je treba predložiti pred iztekom roka, za katerega se zahteva podaljšanje.

Zoper odločbo o podaljšanju roka se ni mogoče pritožiti.

Podaljšani rok začne teči prvi naslednji dan po izteku roka, za katerega se je zahtevalo podaljšanje.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Stranke se lahko zoper sodbo, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje, pritožijo v petnajstih dneh od datuma, ko je bila sodba vročena, razen če je v tem aktu določen drug rok. Pri sporih, ki vključujejo čeke in menice, je ta rok osem dni.

Zgoraj navedeni roki za pritožbo ne tečejo od 1. do 15. avgusta.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Rok, ki ga določi sodišče, se lahko podaljša samo enkrat na predlog zadevne osebe, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

V pravilih o civilnih postopkih v Republiki Hrvaški ni predvideno podaljšanje roka glede na kraj bivanja strank.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Posledice so odvisne od pravne narave rokov, tj. če stranka v primeru zakonskih rokov, ki jih ni mogoče podaljšati, ne izvede postopkovnega dejanja v predpisanem roku, je posledica tega neupoštevanja roka izguba pravice do naknadne izvedbe zadevnega postopkovnega dejanja.

Po drugi strani pa neupoštevanje nekaterih rokov ne privede do izgube pravice do naknadne izvedbe dejanja, ti roki pa so okvirni roki.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Če se stranka ne udeleži obravnave ali dejanja v okviru postopkov ne izvede v določenem roku in zato izgubi pravico do izvedbe tega dejanja, lahko sodišče tej stranki na svoj ali strankin predlog dovoli, da to dejanje izvede pozneje (predlog za ponovno vzpostavitev prejšnjega stanja), če meni, da je stranka zamudila rok iz utemeljenih razlogov.

Stranka mora vložiti predlog v osmih dneh od dne, ko je bil razlog za zamudo roka odpravljen; če je stranka izvedela za zamudo pozneje, začne navedeni rok teči na datum, ko je stranka izvedela za zamudo. Po izteku dveh mesecev od datuma zamude ni več mogoče vložiti predloga za ponovno vzpostavitev prejšnjega stanja.

Zadnja posodobitev: 06/02/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Italija

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Procesni roki, tj. obdobje, v katerem je treba opraviti določeno dejanje, so lahko (a) obvezni (perentorio), kar pomeni, da neupoštevanje roka povzroči neveljavnost dejanja; (b) instrukcijski (ordinatorio), kar pomeni, da neupoštevanje roka ne povzroči neveljavnosti ali ničnosti; (c) odložilni (dilatorio), kar pomeni, da je dejanje neveljavno, če je opravljeno pred zadevnim datumom (členi 152 do 155 zakonika o civilnem postopku, glej spodaj navedeno prilogo).

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Za dela proste dni se štejejo: vse nedelje, 1. januar, 6. januar, 25. april, velikonočni ponedeljek, 1. maj, 2. junij, 15. avgust, 1. november, 8. december ter 25. in 26. december.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Pri izračunu procesnega roka se ne upošteva začetni dan (dies a quo). Če je zadnji dan (dies ad quem) dela prost dan, se rok samodejno podaljša do naslednjega delovnega dne. Če se zakon nanaša na pojem „dela prosti dnevi“ (giorni liberi), se iz izračuna izključita začetni in zadnji dan roka.

Če z zakonom ni izrecno določeno, da je rok obvezen, se bo rok štel za instrukcijskega.

Za izračun rokov, izraženih v mesecih ali letih, se uporablja splošni koledar; rok se torej izteče konec dneva v mesecu, ki ustreza začetnemu mesecu, ali v primeru rokov v letih konec dneva v mesecu in (naslednjem) letu, ki ustrezata začetnima, ne glede na to, ali imajo meseci 31 ali 28 dni oziroma ali izračun vključuje februar v prestopnem letu.

Obveznih rokov ni mogoče podaljšati.

Procesni roki na rednih in upravnih sodiščih (razen v delovnopravnih zadevah) samodejno prenehajo teči med sodnimi počitnicami od 1. do 31. avgusta vsako leto, kar je v skladu z reformo, uvedeno z zakonskim odlokom št. 132/2014 (prej so sodne počitnice trajale do 15. septembra), in začnejo znova teči po izteku tega obdobja.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Če sodnik ne določi datuma, na katerega začne teči rok, začne ta načeloma teči od trenutka, ko je stranka dejansko ali pravno seznanjena s svojo obveznostjo (na primer: pritožbeni rok začne teči od datuma vročitve sodbe ali, če sodba ni vročena, od njene objave).

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

To se lahko zgodi v naslednjih dveh primerih:

(a) kar zadeva roke, ki začnejo teči od datuma vročitve dokumenta ali uradnega obvestila o njem (kot na primer roki za vložitev pravnega sredstva zoper sodbo):

v takih primerih se za vložitev pravnega sredstva v kratkem roku iz člena 325 zakonika o civilnem postopku (30 dni za pritožbo ali 60 dni za revizijo pri kasacijskem sodišču) šteje trenutek, ko naslovnik prejme izvod sodbe. Začetek roka je lahko torej dejansko odvisen od načina vročitve, saj je lahko vročitev po pošti počasnejša od vročitve po vročevalcu;

(b) kar zadeva vročitev po pošti, je ustavno sodišče (sodbi št. 477 iz leta 2002 in št. 28 iz leta 2004) odločilo, da se vročitev sodne listine s stališča pošiljatelja šteje za opravljeno v trenutku izročitve listine vročevalcu ne glede na način prenosa listine naslovniku (po pošti ali po vročevalcu), medtem ko je s stališča prejemnika vročitev opravljena na datum prejema listine.

To načelo pomeni, da se čas vročitve listine s strani pošiljatelja razlikuje od časa prejema listine s strani naslovnika, kar je načelo, sprejeto tudi z Uredbo Sveta (ES) št. 1348/2000. To načelo se nanaša le na pravočasnost vročitve listine, pri čemer se šteje, da je stranka, katere listine se vročajo, upoštevala zakonski rok, če je listino izročila vročevalcu pred iztekom veljavnega roka. Ne vpliva na začetek drugih rokov, ki je čas uradnega obvestila naslovnika o listini ali vročitve listine naslovniku oziroma razglasitve sodbe ali drugega dogodka, kot je podrobneje pojasnjeno zgoraj.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Ne, dan, ko se je dogodek zgodil, se ne všteva v rok.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Štejejo se vsi dnevi; rok se do naslednjega delovnega dne podaljša le, če se izteče na praznik.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Če je rok izražen v mesecih ali letih, so s tem mišljeni koledarski meseci in leta.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

V takih primerih se rok izteče konec dneva v mesecu, ki ustreza začetnemu mesecu, ali v primeru rokov v letih konec dneva v mesecu in (naslednjem) letu, ki ustrezata začetnemu, ne glede na to, ali imajo meseci 31 ali 28 dni oziroma ali izračun vključuje februar v prestopnem letu.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Obveznih rokov ni mogoče podaljšati. Vendar lahko stranki sodišče zaprosita za podaljšanje roka, če lahko dokažeta, da roka nista upoštevali iz razlogov, na katere nista mogli vplivati.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Najprej je treba razlikovati med dolgimi in kratkimi roki.

Dolgi rok je šest mesecev od objave sodbe. Kratki rok, ki začne teči z datumom vročitve sodbe, je 30 dni za pritožbe pri pritožbenem sodišču in 60 dni za pravna sredstva pri kasacijskem sodišču. Vloge za ugovore tretje osebe (opposizione di terzo revocatoria) in vloge za revizijo (revocazione) je treba vložiti v 30 dneh po odkritju prevare ali napake, na katero se vloga nanaša. Pritožbe zaradi nepristojnosti je treba vložiti v 30 dneh.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Na splošno lahko sodišče prosto določi roke v obdobju, določenem z zakonom. Vendar so roki za nastop strank pred sodiščem določeni z zakonom in jih ne določi sodišče. Sodišče lahko v skladu s členom 168bis zakonika o civilnem postopku odloži datum prve obravnave za največ 45 dni.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

V Italiji ni splošnega pravila za odobritev podaljšanja rokov. Vendar so bili v nekaterih primerih roki začasno ustavljeni zaradi naravnih nesreč. Na splošno torej velja, da se podaljšanje uporabi le za osebo ali območje, na katero se nanaša ukrep ali ministrski odlok.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Neupoštevanje obveznega roka povzroči izgubo pravice do izvedbe dejanja, na katero se nanaša rok.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Stranke, ki so zamudile rok, lahko zaprosijo za podaljšanje roka, če lahko dokažejo, da so ga zamudile iz razlogov, na katere niso mogle vplivati.

Sorodne priloge

Procesni roki: zakonik o civilnem postopku, členi 323–338 PDF(72 Kb)it

Procesni roki: zakonik o civilnem postopku, členi 152–155 PDF(41 Kb)it

Zadnja posodobitev: 21/12/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Ciper

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Najpomembnejši roki na podlagi pravil civilnega postopka so:

rok za predložitev listin:

tožnik mora tožbeni zahtevek v primeru splošnega potrjenega obvestila o tožbi vložiti pri sodišču in ga poslati tožencu v desetih dneh od datuma, ko toženec vloži svojo izjavo o vstopu v pravdo, razen če sodišče odloči drugače.

Toženec, ki je že vložil izjavo o vstopu v pravdo, mora odgovor na tožbo vložiti v 14 dneh od datuma prejema tožbenega zahtevka, razen če sodišče ta rok podaljša;

rok za izvršitev sodne odločbe:

sodno odločbo je mogoče izvršiti v šestih letih od datuma, ko je postala izvršljiva. Če odločbe ni mogoče izvršiti v določenem roku, lahko tožnik zahteva podaljšanje izvršljivosti odločbe (kar pomeni posredno podaljšanje roka).

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Poleg sobote in nedelje so dela prosti dnevi na Cipru naslednji:

  • novo leto: 1. januar;
  • sveti trije kralji: 6. januar;
  • čisti ponedeljek (premični praznik);
  • državni praznik: 25. marec (začetek revolucije leta 1821);
  • državni praznik: 1. april (začetek boja za osvoboditev Cipra 1955–1959);
  • majski dan: 1. maj;
  • veliki petek: petek pred veliko nočjo;
  • velikonočni ponedeljek: ponedeljek po veliki noči;
  • binkošti (premični praznik);
  • Marijino vnebovzetje: 15. avgust;
  • dan neodvisnosti: 1. oktober;
  • državni praznik: 28. oktober (obletnica „NE“ leta 1940);
  • božični večer: 24. december;
  • božič: 25. december;
  • dan obdarovanja: 26. december.

V skladu s pravilom št. 61 civilnega postopka so v sodnem sistemu uradno dela prosti tudi naslednji dnevi:

  • od 10. julija do vključno 9. septembra (poletne počitnice);
  • od 24. decembra do vključno 6. januarja (božične počitnice);
  • od četrtka pred veliko nočjo do vključno nedelje sv. Tomaža (velikonočne počitnice).

Obravnave ali drugi naroki v postopku lahko v zgoraj navedenih obdobjih potekajo samo na podlagi navodil vrhovnega sodišča ali sodnika, ki je pristojen za vodenje postopka v zadevi.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

  • Za različne civilne postopke se uporabljajo pravila civilnega postopka.
  • Za roke za vložitev tožbe se uporabljajo določbe zakona o zastaranju 165(I)/2002.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Rok začne teči dan po vročitvi, ker v skladu s členom 2 zakona o razlagi „dnevi“ pomenijo „cele dneve“.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

V skladu s pravili civilnega postopka se dokumenti v Republiki Ciper vročajo osebno po vročevalcu (razen izjemoma, kadar sodišče na zahtevo odredi drugače). Datum vročitve ne vpliva na tek roka.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Ne. Glej odgovor na vprašanje 4 zgoraj.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Če je rok izražen v dnevih, so to „koledarski dnevi“, razen če sodišče v posameznem primeru določi drugače. Na primer, sodišče lahko odloči, da mora biti ugovor toženca v register vpisan „v treh delovnih dneh od današnjega datuma“ ali da je treba odločbo (npr. tožencu v postopku ex parte ali bančni ustanovi v postopku za zamrznitev bančnega računa) vročiti „v petih delovnih dneh od njene sestave“.

V skladu z zakonom o razlagi „dnevi“ vedno pomenijo „cele dneve“.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok se nanaša na koledarske tedne ali mesece.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

V takih primerih se rok izteče po preteku zadnje ure zadnjega dne v tednu, mesecu ali letu roka.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da, v takih primerih se rok podaljša do prvega naslednjega delovnega dne.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

V skladu z navodilom št. 2 na podlagi pravila št. 57 civilnega postopka lahko sodišče podaljša ali skrajša roke, ki so določeni v zgornjih pravilih ali zadevni odločbi, brez določitve kakršnih koli pogojev ali pod takimi pogoji, kot so potrebni za ustrezno izvajanje sodne oblasti.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Pravno sredstvo zoper začasno ali dokončno odločbo v zadevi (ki ne pomeni tožbe) in zoper zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe se lahko vloži v 14 dneh od datuma, ko odločba postane zavezujoča, ali datuma zavrnitve predloga.

V vseh drugih primerih (npr. zoper pravnomočno sodbo v civilni pravdi) je treba pritožbo vložiti v šestih tednih od datuma, ko sodba postane zavezujoča.

Rok se lahko podaljša le v redkih in izjemnih primerih.

Roki za vložitev tožbe so določeni v zakonu o zastaranju 165(I)/2002.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Po vročitvi tožbe ima toženec na voljo deset dni, da vloži izjavo o vstopu v pravdo.

Datume za nastop strank pred sodiščem določi sodišče.

Datum prvega naroka določi sodno tajništvo sodišča ob vložitvi vloge, razen če obstaja poseben razlog za določitev posebnega datuma za narok. V takem primeru se posebni datum določi le na podlagi dovoljenja sodišča, ki obravnava zadevo.

Glede spreminjanja drugih rokov glej odgovor na vprašanje 11 zgoraj.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Kadar se za postopek uporablja ciprsko pravo, se uporabljajo ista pravila in isti roki ne glede na kraj prebivališča stranke, ki so ji akti vročeni.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Če toženec v predpisanih rokih ne vloži izjave o vstopu v pravdo ali nato odgovora na tožbo, lahko tožnik predlaga izdajo odločbe v svojo korist.

Podobno lahko toženec predlaga, naj se tožba zavrne, če tožnik v primeru splošno potrjenega obvestila o tožbi ni vložil tožbenega zahtevka v predpisanem roku.

Poleg tega lahko sodišče zavrne ugovor zoper vlogo, vložen po izteku ustreznega roka, tako da lahko toženec, ki je zamudil rok, izgubi pravico do zaslišanja med postopkom.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Tožnik, ki je zamudil rok in katerega tožba je bila zavrnjena, lahko zaprosi za ponovno vložitev tožbe.

Toženec, ki je zamudil rok in zoper katerega je bila izdana sodba, lahko zahteva razveljavitev sodbe.

Takim zahtevam se ugodi le izjemoma.

Zadnja posodobitev: 07/12/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Latvija

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Procesni roki so obdobja, v katerih je treba opraviti neko procesno dejanje.

Roki se lahko razvrstijo, kot je navedeno v nadaljevanju, odvisno od tega, koga zavezujejo:

- roki, ki jih mora upoštevati sodišče, sodnik ali sodni izvršitelj, so določeni z zakonom in so običajno kratki. V civilnih postopkih trajajo od enega do trideset dni (na primer, člen 102(2) zakona o civilnem postopku (Civilprocesa likums): 15 dni; člen 140(9) zakona o civilnem postopku: 30 dni; člen 341.6(2) zakona o civilnem postopku: 15 dni). Sodnik mora o dopustitvi tožbe odločiti v sedmih dneh od njenega prejetja, če pa se tožba nanaša na vrnitev otroka v Latvijo in jo bo treba poslati v tujino, je treba odločitev sprejeti na sodni obravnavi v 15 dneh po začetku postopka. Odločitev o ukrepih za zavarovanje terjatve je treba sprejeti najpozneje dan po začetku postopka. Odločitev o začasni zaščiti pred nasiljem je treba sprejeti najpozneje naslednji delovni dan po prejetju predloga, če ni treba zahtevati dodatnih dokazov ali če bi odlašanje lahko bistveno vplivalo na pravice tožnika; v drugih primerih jo je treba sprejeti v 20 dneh po prejetju predloga. Za nekatere kategorije zadev obstaja rok, v katerem je treba začeti obravnavo ali preizkus zadeve in jo končati z odločitvijo. Izvod sodbe ali odločbe je treba poslati najpozneje v treh dneh po razglasitvi sodbe ali odločbe, če pa je izdana skrajšana sodba, v treh dneh od sestave popolne sodbe. Z zakonom so določeni tudi drugi roki. Sodišče ali sodni izvršitelj mora včasih nekatera dejanja opraviti takoj. V nekaterih primerih, določenih z zakonom, obstajajo splošni roki, ki jih lahko sodišča ali sodniki natančno opredelijo in si tako sami postavijo rok, v katerem je treba opraviti neko dejanje. V zapletenih zadevah lahko sodišče sestavi skrajšano sodbo, ki vsebuje samo uvodni del in izrek. Nato mora v 14 dneh sestaviti popolno sodbo in določiti datum, ko bo taka sodba pripravljena. V zakonu o civilnem postopku niso določeni roki, v katerih mora sodišče pripraviti civilno zadevo in odločiti o njej. Vendar je v členu 28 zakona o sodstvu (Likums par tiesu varu) navedeno, da mora sodišče zaradi zagotovitve obrambe pravic osebe, ki so bile kršene, zadevo proučiti „pravočasno“, kar pomeni, da mora o njej odločiti, kakor hitro je mogoče. Obenem so kot izjema od rednega sodnega postopka v zakonu o civilnem postopku določeni posebni roki za proučitev tožb v nekaterih kategorijah civilnih zadev, za katere veljajo posebni postopki: na primer, sodnik mora o zahtevku za izvršitev nespornih zahtevkov odločiti v sedmih dneh od njegovega prejetja. Poleg tega je v posebni zakonodaji določeno, o katerih zadevah je treba odločati v izrednem postopku (na primer, prednost je treba dati tožbam v zvezi z zagotavljanjem otrokovih pravic in interesov, kot je določeno v zakonu o varstvu otrokovih pravic (Bērnu tiesību aizsardzības likums));

- roki za procesna dejanja, ki jih morajo opraviti stranke v postopku – ti roki so določeni v zakonu o civilnem postopku – 14 dni pred sodno obravnavo za predložitev dokazov, razen če je sodnik določil drugačen rok (sedem dni v primeru pisnega postopka); 10 dni za vložitev stranske pritožbe (blakus sūdzība); 20 dni za vložitev pritožbe (apelācija) itd. Vendar v večini primerov roke za stranke v postopku in druge zainteresirane strani določi sodišče, sodnik ali sodni izvršitelj, ki opredeli določen datum za rok, ki je v zakonodaji določen le splošno, ali samostojno določi datum ob upoštevanju vrste procesnega dejanja, oddaljenosti kraja prebivališča ali lokacije osebe in drugih okoliščin.

Roke za osebe, ki niso stranke v zadevi, določi samo sodišče ali sodnik.

Glavni roki so:

• rok za predložitev dokazov: razen če sodnik določi drugače, je treba dokaze predložiti najmanj 14 dni pred sodno obravnavo (sedem dni pred začetkom pisnega postopka). Med obravnavo zadeve se dokazi lahko predložijo na utemeljeno zahtevo stranke v sporu ali tretje osebe, če se zaradi tega odločanje o zadevi ne bo zavleklo ali če sodišče prizna, da obstajajo utemeljeni razlogi, zakaj dokazi niso bili predloženi pravočasno, ali če se dokazi nanašajo na dejstva, ki so postala znana med postopkom. Odločbe sodišča o zavrnitvi dopustitve dokazov ni mogoče izpodbijati, vendar se ugovori zoper odločbo lahko predstavijo v pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov (apelācija) ali kasacijski pritožbi (kasācija);

• rok za vložitev pripomb toženca: ko se postopke začne, je treba tožbo takoj poslati tožencu na njegov uradni elektronski naslov ali s priporočeno pošto ter določiti rok za predložitev pisnih pripomb, ki je od 15 do 30 dni od datuma, ko je tožba poslana;

• rok za odpravo pomanjkljivosti v vlogi za obnovo postopka in novo odločanje o zadevi: če je izdana zamudna sodba, lahko toženec v 20 dneh od dneva, ko je sodba poslana, sodišče zaprosi za obnovo postopka in novo odločanje o zadevi.

Rok za prekinitev postopka:

  • če fizična oseba ali pravna oseba, ki je stranka v postopku ali tretja oseba s samostojnim zahtevkom, umre oziroma preneha obstajati in če pravno razmerje v sporu omogoča prenos pravic, je upoštevno obdobje čas, dokler ni določen naslednik oziroma imenovan pravni zastopnik;
  • če sodišče ugotovi, da stranka ali tretja oseba zaradi omejene poslovne sposobnosti ne more v civilnem postopku samostojno uveljavljati pravic in izpolnjevati obveznosti, je upoštevno obdobje čas do imenovanja pravnega zastopnika;
  • če stranka v postopku ali tretja oseba ne more sodelovati v postopku zaradi hude bolezni, starosti ali invalidnosti, je upoštevno obdobje čas do roka, ki ga sodišče določi za imenovanje zastopnika;
  • če sodišče odloči o predložitvi vloge ustavnemu sodišču ali če je ustavno sodišče začelo postopek v zvezi z ustavno pritožbo, ki jo je vložil tožnik (pritožnik); če sodišče odloči o predložitvi vprašanja v predhodno odločanje Sodišču Evropske unije; če zadeve ni mogoče obravnavati, dokler ni odločeno o drugi civilni, kazenski ali upravni zadevi, je upoštevno obdobje čas do pravnomočnosti odločbe ali sodne odločbe v civilnih, kazenskih ali upravnih postopkih ustavnega sodišča ali Sodišča Evropske unije;
  • če je stranka v postopku ali tretja oseba s samostojnim zahtevkom zunaj meja Latvije, kjer je na dolgotrajni misiji ali uradni dolžnosti, je upoštevno obdobje čas do izdaje naloga, s katerim se zahteva navzočnost toženca; če stranka v postopku ali tretja oseba s samostojnim zahtevkom ne more sodelovati pri odločanju o zadevi zaradi bolezni ali če sodišče odredi izvedensko mnenje, je upoštevno obdobje čas, dokler okoliščine iz teh odstavkov ne prenehajo;
  • če se stranki dogovorita o prekinitvi postopka in tretja oseba s samostojnim zahtevkom temu ne ugovarja, je upoštevno obdobje čas do roka, določenega v odločbi sodišča;
  • če v zvezi s tožencem v zadevah, ki so premoženjske narave, poteka postopek zaradi insolventnosti pravne ali fizične osebe, je upoštevno obdobje čas do zaključka postopka zaradi insolventnosti.

Rok za vložitev pritožbe – pritožba zoper odločbo sodišča prve stopnje se lahko vloži v 20 dneh od razglasitve sodbe. Če je razglašena skrajšana sodba, rok za vložitev pritožbe teče od datuma, ki ga sodišče določi za sestavo popolne sodbe. Če je sodba sestavljena po navedenem datumu, rok za vložitev pritožbe zoper sodbo teče od datuma, ko je bila sodba dejansko sestavljena. Pritožba, vložena po izteku roka, ni dopustna in se vrne vložniku.

Stranska pritožba se lahko vloži v desetih dneh od dneva, ko sodišče sprejme izpodbijano odločbo, razen če je v zakonu o civilnem postopku določeno drugače. Stranska pritožba, vložena po izteku roka, ni dopustna in se vrne vložniku.

Rok za vložitev predloga za upoštevanje novoodkritih dejstev – rok za vložitev takega predloga teče:

  • v zvezi z bistvenimi okoliščinami za zadevo, ki so obstajale v času postopka, vendar vložnik zanje ni vedel in ni mogel vedeti: od dneva, ko ta dejstva postanejo znana;
  • v zvezi z namerno lažnimi izjavami prič, izvedenskimi mnenji ali prevodi ali ponarejenimi pisnimi ali materialnimi dokazi, razkritimi v zvezi s pravnomočno sodbo sodišča v kazenski zadevi, na podlagi katerih je bila izdana sodba, ali v zvezi s kaznivimi dejavnostmi, razkritimi v zvezi s pravnomočno sodbo sodišča v kazenski zadevi, na podlagi katerih je bila izdana nezakonita ali neutemeljena sodba ali odločba: od dneva pravnomočnosti sodbe v kazenski zadevi;
  • v zvezi z razveljavitvijo sodbe sodišča ali odločbe druge institucije, ki je bila podlaga za sodbo sodišča ali odločbo v zadevi: od dneva pravnomočnosti odločbe sodišča, s katero je razveljavljena sodba v civilni ali kazenski zadevi, ali od dneva razglasitve ničnosti odločbe druge institucije, ki je bila podlaga za sodbo ali odločbo, katere razveljavitev se zahteva na podlagi novoodkritih dejstev;
  • kadar je priznano, da pravna določba, ki je bila uporabljena pri odločanju o zadevi, ni skladna z nadrejeno pravno določbo: od dneva pravnomočnosti sodbe ali druge odločbe, pri čemer uporabljena določba postane brezpredmetna, ker ni skladna z nadrejeno pravno določbo.

Roki za predložitev izvršilnih naslovov: izvršilni naslov se lahko za izvršitev predloži v desetih letih od dneva pravnomočnosti odločbe sodišča ali sodnika, razen če so z zakonom določeni drugi zastaralni roki.

Če je s sodno odločbo odrejeno obročno odplačevanje dolga, izvršilni naslov velja celotno obdobje, v katerem je treba vršiti obročna plačila. Vendar navedeno desetletno obdobje začne teči zadnji dan roka, določenega za vsako plačilo.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

V skladu z zakonom o praznikih in dnevih spomina so bili kot državni prazniki določeni naslednji datumi:

  • 1. januar: novo leto,
  • veliki petek, velikonočna nedelja in velikonočni ponedeljek,
  • 1. maj: praznik dela, obeleženje sklica ustavodajne skupščine Republike Latvije,
  • 4. maj: obeleženje sprejetja deklaracije o obnovi neodvisnosti Republike Latvije,
  • druga nedelja v maju: materinski dan,
  • binkoštna nedelja,
  • 23. junij: predvečer praznika Janeza Krstnika,
  • 24. junij: praznik Janeza Krstnika, kresni dan,
  • zadnji dan latvijskega nacionalnega pevskega in plesnega festivala,
  • 18. november: obeleženje razglasitve Republike Latvije,
  • 24., 25. in 26. december: božič (zimski solsticij),
  • 31. december: silvestrovo.

Pravoslavni in starodobni verniki ter verniki drugih veroizpovedi praznujejo veliko noč, binkoštno nedeljo in božič na dneve, ki jih določajo te veroizpovedi.

Če je 4. maj, zadnji dan latvijskega nacionalnega pevskega in plesnega festivala ali 18. november sobota ali nedelja, se praznik prenese na naslednji delovni dan.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Procesna dejanja se izvedejo v zakonsko določenih rokih. Če rok ni določen z zakonom, ga določi sodišče ali sodnik. Rok, ki ga določi sodišče ali sodnik, mora biti dovolj dolg, da se lahko opravi procesno dejanje.

Rok je lahko točen datum ali obdobje, ki se konča na določen datum, ali obdobje, izraženo v letih, mesecih, dnevih ali urah. Če dejanja ni treba opraviti na določeni datum, se lahko opravi kadar koli v navedenem obdobju. Obdobje se lahko določi glede na dogodek, ki se bo zagotovo zgodil.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Procesni rok, izračunan v letih, mesecih ali dnevih, začne teči na dan po datumu ali dogodku, ki označuje njegov začetek.

Procesni rok, izračunan v urah, začne teči naslednjo uro po dogodku, ki označuje njegov začetek.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Sodne listine se osebam pošiljajo predvsem elektronsko, prek spletnega sistema, če je naslovnik obvestil sodišče, da se strinja s komunikacijo s sodiščem prek spletnega sistema, in sicer na elektronski naslov, ki ga je navedel naslovnik, če je naslovnik sodišče obvestil, da se strinja z uporabo elektronske pošte za korespondenco s sodiščem; na uradni elektronski naslov naslovnika. Če se listine pošljejo elektronsko, se šteje, da so bile vročene tretji dan po datumu, ko so bile poslane.

Če sodnih listin fizični osebi ni mogoče poslati elektronsko, se pošljejo na naslov stalnega ali običajnega prebivališča ali lokacije fizične osebe. Sodne listine se lahko osebi vročijo tudi na njenem delovnem mestu. Če sodnih listin pravni osebi ni mogoče poslati elektronsko, se pošljejo na njen sedež. Če se listine pošljejo po pošti, se šteje, da so bile vročene sedmi dan po datumu, ko so bile poslane.

Sodne listine se lahko vročijo osebno naslovniku ali kateremu koli odraslemu družinskemu članu, ki živi z naslovnikom. V tem primeru se šteje, da so bile listine vročene na datum, ko jih je naslovnik ali druga oseba sprejela.

To, ali so bile sodne listine vročene, ni samo po sebi odvisno od tega, ali so bile dostavljene na prijavljeno prebivališče fizične osebe, na dodatni naslov, naveden v izjavi o prebivališču, na naslov, ki ga je fizična oseba navedla za korespondenco s sodiščem, ali na sedež pravne osebe, oziroma od prejetega obvestila poštnega urada, da je bila pošiljka dostavljena ali da se listine vračajo. Naslovnik lahko domnevo, da so bile listine vročene sedmi dan po tem, ko so bile odpremljene, če so bile poslane po pošti, oziroma tretji dan po tem, ko so bile odpremljene, če so bile poslane po elektronski pošti ali vročene prek spleta, ovrže s sklicevanjem na objektivne okoliščine, na katere ni mogel vplivati in ki so mu preprečile prevzem listin na navedenem naslovu. Če naslovnik zavrne sprejetje sodnih listin, se listine štejejo za vročene na dan, ko je naslovnik zavrnil njihovo sprejetje.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Ne. Če se rok začne z nastankom določenega dogodka, začne teči naslednji dan po nastanku dogodka, ki določa njegov začetek.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Če je rok izražen v dnevih, število dni vključuje vse koledarske dneve.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, izraženi v letih, mesecih ali dnevih, vključujejo koledarske dneve.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok, izražen v letih, se izteče na ustrezni datum v ustreznem mesecu zadnjega leta roka.

Rok, izražen v mesecih, se izteče na ustrezni datum v zadnjem mesecu roka. Če se rok, izražen v mesecih, izteče v mesecu, ki nima ustreznega datuma, se izteče na zadnji dan v zadevnem mesecu.

Rok, ki traja do določenega datuma, se konča na zadevni datum.

  • Procesno dejanje, katerega rok se izteka, se lahko opravi do 24.00 zadnjega dne roka.
  • Rok za procesno dejanje, ki ga je treba opraviti na sodišču, se izteče, ko sodišče konča delo. Če tožba, pritožba ali druga listina v sprejemno pisarno prispe do 24.00 zadnjega dne roka, se šteje, da je bila vložena v roku.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na zakonsko določen državni praznik, se za zadnji dan roka šteje naslednji delovni dan.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Na predlog stranke v zadevi se lahko podaljšajo le roki, ki jih določi sodišče ali sodnik. Vendar lahko sodišče na prošnjo stranke v zadevi obnovi druge zakonsko določene roke. Predlog za podaljšanje roka ali obnovitev zamujenega roka se vloži pri sodišču, pred katerim bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje, obravnava pa se v pisnem postopku. Pred obravnavo predloga v pisnem postopku stranke v postopku o tem prejmejo obvestilo, hkrati pa se jim pošlje tudi predlog za podaljšanje roka ali obnovitev zamujenega roka.  Predlogu za obnovitev procesnega roka se priložijo listine, potrebne za izvedbo procesnega dejanja, in obrazložitev predloga za obnovitev roka.

Rok, ki ga določi sodnik, lahko podaljša sodnik posameznik. Zoper odločitev sodišča ali sodnika o zavrnitvi podaljšanja ali obnovitve roka se lahko vloži stranska pritožba.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Stranska pritožba se lahko vloži v desetih dneh od dneva, ko sodišče izda odločbo.

Če je odločba sprejeta s pisnim postopkom, rok za vložitev stranske pritožbe teče od dneva vročitve odločbe.

Če je odločba izdana v odsotnosti stranke (na primer odločba, s katero je odrejeno izvajanje dokazov ali začasni zaščitni ukrep), rok za vložitev stranske pritožbe teče od dneva njene vročitve ali odpreme.

Če je bila sodna odločba poslana osebi, katere kraj prebivališča ali kraj, v katerem se zadržuje, ali njen sedež ni v Latviji, vendar je njen naslov znan, lahko v skladu z zakonodajo EU ali mednarodnimi sporazumi, ki zavezujejo Latvijo, taka oseba stransko pritožbo vloži v 15 dneh od vročitve odločbe ali, če je sodišče izdalo skrajšano odločbo, od dneva vročitve popolne odločbe.

Pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov (apelācija) je treba vložiti v 20 dneh od dneva razglasitve sodbe, če pa je razglašena skrajšana sodba, od datuma, ki ga je sodišče določilo za sestavo popolne sodbe. Če je sodba sestavljena po navedenem datumu, rok za vložitev pritožbe zoper sodbo teče od datuma, ko je bila sodba dejansko sestavljena.

Če je bila sodna odločba poslana osebi, katere kraj prebivališča ali kraj, v katerem se zadržuje, ali njen sedež ni v Latviji, vendar je njen naslov znan, lahko v skladu z zakonodajo EU ali mednarodnimi sporazumi, ki zavezujejo Latvijo, taka oseba pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov vloži v 20 dneh od vročitve sodne odločbe.

Kasacijsko pritožbo (kasācija) je treba vložiti v 30 dneh od dneva razglasitve sodbe, če je razglašena skrajšana sodba pa v 30 dneh od datuma, ki ga je sodišče določilo za sestavo popolne sodbe. Če je sodba sestavljena po navedenem datumu, rok za vložitev pritožbe zoper sodbo teče od datuma, ko je bila sodba dejansko sestavljena.

Če je bila sodna odločba poslana osebi, katere kraj prebivališča ali kraj, v katerem se zadržuje, ali njen sedež ni v Latviji, vendar je njen naslov znan, lahko v skladu z zakonodajo EU ali mednarodnimi sporazumi, ki zavezujejo Latvijo, taka oseba kasacijsko pritožbo vloži v 30 dneh od vročitve sodne odločbe.

Pritožba iz vseh pritožbenih razlogov ali kasacijska pritožba, ki je vložena po izteku roka, ni dopustna in se vrne vložniku. Stranska pritožba se lahko vloži zoper odločbo sodnika o zavrnitvi pritožbe iz vseh pritožbenih razlogov ali kasacijske pritožbe v desetih dneh od sprejetja odločbe sodišča.

Pri nekaterih kategorijah sporov, na primer v zvezi s priznanjem odločbe, ki jo izda tuje sodišče, se lahko za pritožbe določijo posebni roki, ki se opredelijo za vsak primer posebej in v skladu s pravili o civilnem postopku.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Sodišče mora preložiti obravnavo zadeve in določiti drug datum za sodno obravnavo, če:

  • katera koli stranka v zadevi ni navzoča na obravnavi in ni bila obveščena o času in kraju obravnave;
  • katera koli stranka, ki je bila obveščena o času in kraju obravnave, kljub temu ni navzoča na obravnavi iz razlogov, ki so po mnenju sodišča utemeljeni;
  • tožba tožencu ni bila vročena, zaradi česar ta prosi za preložitev odločanja v zadevi;
  • je treba na sodišče kot stranko povabiti osebo, katere pravice ali zakoniti interesi bi bili s sodbo sodišča lahko kršeni;
  • bi preložitev lahko pripomogla k obnovitvi skupnega življenja zakoncev ali spodbudila sporazumno rešitev, pri čemer lahko sodišče obravnavo preloži na lastno pobudo. Na zahtevo stranke se lahko obravnava take zadeve preloži tudi večkrat;
  • toženčev kraj prebivališča ali kraj, v katerem se zadržuje, ni v Latviji in je bilo tožencu poslano obvestilo o času in kraju sodne obravnave, prejeto pa je bilo tudi potrdilo o vročitvi listin, vendar toženec ni bil obveščen pravočasno in ni prišel na sodno obravnavo;
  • toženčev kraj prebivališča ali kraj, v katerem se zadržuje, ni v Latviji in je bilo tožencu poslano obvestilo o času in kraju sodne obravnave ali tožba, vendar ni bilo prejeto potrdilo o vročitvi niti ni toženec prišel na sodno obravnavo;
  • je prejeto soglasje strank za mediacijo.

Sodišče lahko obravnavo zadeve preloži tudi v nekaterih drugih okoliščinah.

Sodišče lahko obravnavo zadeve preloži:

  • če tožnik, ki je bil obveščen o času in kraju sodne obravnave, iz neznanih razlogov ne pride na obravnavo,
  • če toženec, ki je bil obveščen o času in kraju sodne obravnave, iz neznanih razlogov ne pride na obravnavo,
  • če po mnenju sodišča o zadevi ni mogoče odločiti, ker na obravnavo niso prišli stranka, katere navzočnost je obvezna v skladu z zakonom, ali priča, izvedenec ali sodno imenovani tolmač,
  • na predlog stranke v zadevi, ki zaprosi za možnost predložitve dodatnih dokazov,
  • če se oseba zaradi tehničnih ali drugih razlogov, na katere sodišče ne more vplivati, ne more udeležiti sodne obravnave prek videokonference,
  • če iz po mnenju sodišča utemeljenih razlogov na obravnavo ne pride tolmač.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Ne. Na podlagi pravil o civilnem postopku dostava in vročitev sodnih listin osebi, katere prebivališče ali kraj, v katerem se zadržuje, je zunaj Latvije, potekata po drugačnem sistemu, drugače pa se izračunajo tudi procesni roki, ki začnejo teči od prejetja sodnih listin.

Na primer, pritožba zoper odločbo sodišča prve stopnje se praviloma lahko vloži v 20 dneh od izdaje sodne odločbe. Če je sodna odločba poslana stranki, katere prebivališče ali kraj, v katerem se zadržuje, je zunaj Latvije, lahko navedena oseba pritožbo vloži v 20 dneh od dneva vročitve sodne odločbe. Če so za različne stranke v zadevi določeni različni roki za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, sodba postane pravnomočna, če ni v roku za pritožbe, ki se računa od zadnjega datuma vročitve sodbe, vložena nobena pritožba, razen v primeru pritožbe iz vseh pritožbenih razlogov.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Pravica do izvedbe procesnega dejanja preneha ob izteku roka, ki je določen z zakonom ali ga določi sodišče. Pritožbe in listine, vložene po izteku roka, ne bodo dopuščene.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Na predlog stranke v postopku sodišče obnovi zamujene procesne roke, če ugotovi, da so razlogi za zamudo utemeljeni.

Na primer, roka za predložitev izvršilnega naslova ni mogoče obnoviti po izteku desetletnega zastaralnega roka, ki je začel teči z dnem pravnomočnosti ustrezne odločbe sodišča ali sodnika.

Sodišče pri obnovitvi zamujenega procesnega roka dovoli tudi, da se opravi zamujeno procesno dejanje.

Procesni roki, ki jih določi sodišče, sodnik ali sodni izvršitelj, se lahko na prošnjo stranke podaljšajo pred njihovim iztekom. Zakonsko določenih rokov ni mogoče podaljšati. Če je oseba zamudila rok, ki ga je določilo sodišče, sodnik ali sodni izvršitelj, lahko oseba, za katero ta rok velja, zaprosi za določitev novega roka, v katerem je treba izvesti procesno dejanje.

Predlog za podaljšanje roka ali obnovitev zamujenega roka je treba vložiti pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. O predlogu se odloči na sodni obravnavi, stranke pa so vnaprej obveščene o času in kraju obravnave. Če stranka ne pride na obravnavo, to ni ovira za sprejetje odločitve o predlogu.

Predlogu za obnovitev procesnega roka se priložijo listine, potrebne za izvedbo procesnega dejanja, in obrazložitev predloga za obnovitev roka.

Rok, ki ga določi sodnik, lahko podaljša sodnik posameznik.

Zoper odločitev sodišča ali sodnika o zavrnitvi podaljšanja ali obnovitve roka se lahko vloži stranska pritožba.

Zadnja posodobitev: 11/01/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Litva

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Civilni zakonik (Civilinis kodeksas) določa splošni zastaralni rok in krajše zastaralne roke. Zastaralni roki so lahko obnovljivi, pridobitveni ali razvezni.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Nedelje

1. januar: novo leto;

16. februar: dan ponovne vzpostavitve litovske države;

11. marec: dan ponovne vzpostavitve litovske neodvisnosti;

velikonočna nedelja in velikonočni ponedeljek (v skladu z zahodno tradicijo);

1. maj: mednarodni praznik dela;

prva nedelja v maju: materinski dan;

prva nedelja v juniju: dan očetov;

24. junij: kresni dan, šentjanževo;

6. julij: dan državnosti (kronanje kralja Mindaugasa);

15. avgust: Marijino vnebovzetje;

1. november: dan vseh svetih;

24. december: božični večer;

25. in 26. december: božič.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Zastaralni rok, ki ga določa zakon ali pogodba ali ki ga je določil sodni organ, je izražen v koledarskem datumu ali s številom let, mesecev, tednov, dni ali ur.

Zastaralni rok je lahko določen tudi z dogodkom, ki se bo neizogibno zgodil. Lahko je obnovljiv, pridobitveni ali razvezni. Sodišče lahko obnovljiv zastaralni rok po izteku vrne v prejšnje stanje, če je bil zadevni rok zamujen iz pomembnih razlogov. Pridobitveni zastaralni rok je rok, ob koncu katerega nastane (se pridobi) posamezna pravica ali obveznost civilnega prava. Razvezni zastaralni rok je rok, ob koncu katerega preneha posamezna pravica ali obveznost civilnega prava. Razveznih zastaralnih rokov ni mogoče vrniti v prejšnje stanje pred sodiščem ali z arbitražo.

Splošni zastaralni rok je deset let.

Litovska zakonodaja za nekatere vrste zahtevkov določa krajše zastaralne roke.

Krajši enomesečni zastaralni rok se uporablja za zahtevke, ki izhajajo iz rezultatov postopka oddaje javnega naročila.

Krajši trimesečni zastaralni rok se uporablja za zahtevke, naj se odločitve organov pravne osebe razglasijo za neveljavne.

Krajši šestmesečni zastaralni rok se uporablja za:

  1. zahtevke, ki se nanašajo na izvršbo zaradi neplačila (globa, zamudne obresti);
  2. zahtevke, ki se nanašajo na napake prodanih stvari.

Krajši šestmesečni zastaralni rok se uporablja za zahtevke, ki izhajajo iz odnosov med prevoznimi družbami in njihovimi strankami glede pošiljk, poslanih iz Litve, enoletni zastaralni rok pa se uporablja za pošiljke, poslane iz tujine.

Krajši enoletni zastaralni rok se uporablja za zavarovalne zahtevke.

Krajši triletni zastaralni rok se uporablja za odškodninske zahtevke, vključno z odškodninskimi zahtevki, ki izhajajo iz nezadostne kakovosti proizvodov.

Krajši petletni zastaralni rok se uporablja za zahtevke za izvršbo obresti in drugih periodičnih plačil.

10. Za zahtevke glede napak pri opravljenem delu veljajo krajši zastaralni roki.

Za zahtevke, ki izhajajo iz prevoza blaga, potnikov in prtljage, veljajo zastaralni roki iz zakonikov (zakonov), ki se uporabljajo za posamezne načine prevoza.

Stranki s sporazumom ne moreta spremeniti zastaralnega roka ali pravil za njegov izračun.

Zastaralni rok se ne uporablja za:

(1) zahtevke, ki izhajajo iz kršitve osebnih nepremoženjskih pravic, razen če tako določa zakon;

(2) zahtevke deponentov za poplačilo svojih vlog v banki ali drugi kreditni instituciji;

(3) druge odškodninske zahtevke, ki izhajajo iz naslednjih kaznivih dejanj, opredeljenih v Povezava se odpre v novem oknukazenskem zakoniku (Baudžiamasis kodeksas):

(1) genocid (člen 99),

(2) ravnanje z osebami, ki je po mednarodnem pravu prepovedano (člen 100),

(3) usmrtitev oseb, ki so zaščitene po mednarodnem humanitarnem pravu (člen 101),

(4) deportacija ali premestitev civilistov (člen 102),

(5) povzročitev telesne poškodbe, mučenje ali drugo nečloveško ravnanje z osebami, ki so zaščitene po mednarodnem humanitarnem pravu (člen 103),

(6) prisilna uporaba civilistov ali vojnih ujetnikov v sovražnikovih oboroženih silah (člen 105),

(7) uničenje zaščitenih objektov ali plenjenje nacionalnega bogastva (člen 106),

(8) agresija (člen 110),

(9) prepovedani vojaški napadi (člen 111),

(10) uporaba prepovedanih bojnih sredstev (člen 112),

(11) malomarno opravljanje poveljniških nalog;

(4) primere, navedene v drugih zakonih, in druge zahtevke.

Roki, ki se uporabljajo za obravnavo civilnih zadev. Sodišče si mora prizadevati civilno zadevo obravnavati takoj, ko je to mogoče, se izogibati zamudam in zagotoviti, da se civilna zadeva obravnava na enem naroku.

V zakonih so lahko določeni posebni roki za obravnavo nekaterih kategorij civilnih zadev. Če sodišče prve stopnje ne opravi procesnega dejanja, ki bi ga po civilnem zakoniku moralo, lahko stranka v postopku, ki ima interes, da se navedeno dejanje opravi, pri pritožbenem sodišču zahteva, naj to določi rok za izvedbo takega dejanja. Vlogo je treba vložiti pri sodišču, ki obravnava zadevo, to sodišče pa mora odločiti o dopustnosti vloge najpozneje naslednji delovni dan po prejemu vloge. Če sodišče, ki ni opravilo procesnega dejanja, zaradi katerega je bila vložena vloga, to dejanje opravi v sedmih delovnih dneh od prejema vloge, se šteje, da je zadevna stranka vlogo umaknila. V nasprotnem primeru se vloga v sedmih delovnih dneh od prejema pošlje pritožbenemu sodišču. Take vloge se običajno obravnavajo v pisnem postopku, pri čemer stranke niso obveščene o času in kraju naroka in nanj niso vabljene. Pritožbeno sodišče mora vlogo obravnavati v sedmih delovnih dneh od prejema. Predsednik pritožbenega sodišča, predsednik oddelka za civilne zadeve ali sodnik, ki ga navedena imenujeta, mora obravnavati vlogo in sprejeti odločitev o njej. Tako izrečene sodbe ni mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Roki začnejo teči ob 0.00 na dan, ki sledi koledarskemu datumu ali dogodku, ki je opredeljen kot začetek roka, razen če posebni zakoni ne določajo drugače.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Šteje se, da so pisne vloge in obvestila, ki so bili poslani po pošti, telegrafu ali z drugimi komunikacijskimi sredstvi pred polnočjo na zadnji dan roka, poslani pravočasno (člen 1.122 civilnega zakonika).

Člen 123(3) in (4) zakonika o civilnem postopku (Civilinio proceso kodeksas) določa, da če oseba, ki dostavlja procesni akt, naslovnika ne najde na naslovu njegovega prebivališča ali delovnem mestu, se akt vroči kateremu koli odraslemu družinskemu članu, ki z njim prebiva (otroku (posvojencu), staršu (posvojitelju), zakoncu itd.), razen kadar imajo družinski člani nasprotne pravne interese glede rezultata zadeve; če so tudi oni odsotni, pa upravniku delovnega mesta.

Če oseba, ki dostavlja procesni akt, naslovnika ne najde na sedežu pravne osebe ali drugi lokaciji, ki jo določi pravna oseba, se procesni akt vroči kateremu koli zaposlenemu pri pravni osebi, ki je prisoten na kraju dostave. Če se procesni akt ne dostavi na način, določen v tem odstavku, ga je treba po pošti poslati na naslov pisarne pravne osebe in se šteje kot dostavljen v desetih dneh od datuma pošiljanja.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Roki začnejo teči ob 0.00 na dan, ki sledi dogodku, opredeljenemu kot začetek roka, razen če posebni zakoni ne določajo drugače (člen 73 zakonika o civilnem postopku).

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Zastaralni rok se računa v koledarskih dnevih. Teči začne ob 0.00 na dan, ki sledi koledarskemu datumu ali dogodku, opredeljenemu kot začetek roka, razen če posebni zakoni ne določajo drugače.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Postopkovni rok, izražen v letih, mesecih, tednih ali dnevih začne teči ob 0.00 na dan, ki sledi koledarskemu datumu ali dogodku, opredeljenemu kot začetek roka, razen če posebni zakoni ne določajo drugače.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok, izražen v tednih, se izteče ob 24.00 na ustrezen dan v zadnjem tednu, ki je še zajet v rok. Rok, izražen v mesecih, se izteče ob 24.00 na ustrezen dan v zadnjem mesecu, ki je še zajet v rok. Rok, izražen v letih, se izteče ob 24.00 na ustrezen dan v ustreznem mesecu v zadnjem letu, ki je še zajeto v rok. Če se rok, ki je izražen v letih ali mesecih, izteče v mesecu, ki ne vsebuje zadevnega datuma, se tak rok izteče zadnji dan navedenega meseca.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Uradni prazniki in dnevi počitka (sobote in nedelje) so zajeti v roku. Če je zadnji dan roka dan počitka ali uradni praznik, se šteje, da se rok izteče naslednji delovni dan.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Vrnitev procesnih rokov v prejšnje stanje. Osebe, ki iz razlogov, ki jih sodišče prizna kot pomembne, zamudijo rok, določen s posameznimi zakoni ali rok, ki ga določi sodišče, lahko zahtevajo vrnitev roka v prejšnje stanje. Sodišče ima pravico na lastno pobudo vrniti rok v prejšnje stanje, kadar je iz spisa razvidno, da je bil zadevni rok zamujen iz pomembnih razlogov.

Vlogo za povrnitev roka v prejšnje stanje je treba vložiti pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti procesno dejanje. Vloga se obravnava v pisnem postopku. Procesno dejanje (vložitev zahtevka, predložitev dokumentov ali izvedba drugih dejanj), glede katerega je bil rok zamujen, je treba opraviti hkrati z vlogo. Vloga za povrnitev roka v prejšnje stanje mora biti obrazložena. Priloženi morajo biti dokazi, ki upravičujejo potrebo po vrnitvi v prejšnje stanje.

Procesni rok se vrne v prejšnje stanje s sodno odločbo. Zavrnitev vrnitve procesnega roka v prejšnje stanje se izda v obliki obrazložene sodne odločbe. Sodno odločbo o zavrnitvi vloge za vrnitev zamujenega procesnega roka v prejšnje stanje je mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Pritožbo zoper sodbo regionalnega sodišča je mogoče vložiti v 30 dneh po tem, ko jo je izdalo sodišče prve stopnje.

Ločeno pritožbo zoper odločbo regionalnega sodišča je mogoče vložiti:

  • v sedmih dneh od izdaje odločbe v zadevah, v katerih je bila odločba sodišča prve stopnje, zoper katero je vložena pritožba, izdana v ustnem postopku;
  • v sedmih dneh od vročitve overjene kopije odločbe v zadevah, v katerih je bila odločba sodišča prve stopnje, zoper katero je vložena pritožba, izdana v pisnem postopku.

Pritožbo je mogoče vložiti zoper sodbo regionalnega sodišča, ki vsebinsko obravnava zadevo, ločeno pritožbo pa je mogoče vložiti zoper začasne odločbe regionalnih sodišč, ki so izrecno navedene v zakoniku o civilnem postopku (npr. zoper odločbo, s katero se zavrne vloga za vrnitev procesnega roka v prejšnje stanje (člen 78(6) zakonika o civilnem postopku), zoper odločbo o pravdnih stroških (člen 100 zakonika o civilnem postopku) ali zoper odločbo, s katero se prepreči nadaljnji postopek).

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

V vsakem primeru mora biti sodni narok izveden neprekinjeno, razen kadar se razglasi preložitev, ki ne sme biti daljša od petih delovnih dni. Predložitev se lahko razglasi, da si sodišče in stranke postopka odpočijejo od dolge obravnave in zberejo morebitne manjkajoče dokaze, pri čemer je treba zagotoviti, da se zadeva reši čim prej.

Če sodišče predloži obravnavo, je treba določiti čas naslednje sodne obravnave in o njem obvestiti udeležence, tako da ti podpišejo prejem obvestila. Osebe, ki se naroka niso udeležile ali se postopka udeležujejo kot novi udeleženci, so o času naslednje sodne obravnave obveščene v skladu z zakonikom o civilnem postopku.

V nekaterih primerih se lahko sodna obravnava prekine. Taka prekinitev pomeni, da je vsakršno procesno dejanje, ki ga je treba opraviti za izdajo vsebinske odločitve v zadevi, začasno odloženo za nedoločen čas. Zadeva se lahko prekine zaradi objektivnih razlogov, določenih s posameznimi zakoni, ki preprečujejo obravnavo civilne zadeve in na katere stranke ali sodišče ne morejo vplivati, ali v okoliščinah, ki v posameznih zakonih niso opredeljene, vendar sodišču kljub temu preprečujejo vsebinsko obravnavo zadeve.

Sodišče mora obravnavo prekiniti v naslednjih okoliščinah:

  • v primeru smrti fizične osebe ali prenehanja pravne osebe, ki je bila stranka v zadevi, v kateri je dovoljeno nasledstvo pravic v zvezi s pravnimi odnosi iz spora; kadar stranka izgubi pravno sposobnost je treba zadevo prekiniti, dokler niso pojasnjeni naslednik pokojne fizične osebe ali pravne osebe, ki je prenehala obstajati, ali okoliščine, zaradi katerih nasledstvo ni bilo izvedeno, ali dokler ni imenovan zakoniti zastopnik fizične osebe, ki je izgubila pravno sposobnost;
  • kadar posamezne zadeve ni mogoče obravnavati, dokler ni odločeno o drugi zadevi, se civilni, kazenski ali upravni postopek prekine, dokler ne začne veljati sodna odločba, sodba, odločitev ali sklep ali dokler ni izdana odločba v upravnem postopku;
  • kadar se v zadevi, ki vključuje premoženjske zahtevke do toženca, izkaže, da je ugoditev takim premoženjskim zahtevkom povezana z obravnavo kazenske zadeve, se zadeva prekine, dokler kazenska zadeva ni zaključena ali dokler niso odpravljene začasne omejitve na premoženjskih pravicah; v posameznih zakonih so navedene tudi druge okoliščine.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Ni relevantno.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Če se zastaralni rok izteče, preden je zahtevek vložen, se ta zavrže.

Kadar sodišče sprejme, da je bil rok zamujen iz pomembnega razloga, je treba kršeno pravico zavarovati in zadevni zastaralni rok povrniti v prejšnje stanje.

Vprašanja premoženjskega prava, ki se nanašajo na premoženje, za izterjavo katerega se je zastaralni rok iztekel, se rešujejo v skladu z določbami zvezka IV civilnega zakonika.

Pravica opraviti procesno dejanje se izteče, ko se izteče zakonski rok ali rok, ki ga je določilo sodišče. Morebitni procesni akti, vloženi po izteku roka, se vrnejo vlagateljem. Če oseba zamudi rok za izvedbo posamezne procesne obveznosti, to zadevne osebe ne odvezuje navedene obveznosti.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Če je bil rok zamujen iz pomembnih razlogov in od izreka sodbe niso pretekli več kot trije meseci, lahko sodišče na podlagi vloge pritožnika zadevne roke vrne v prejšnje stanje. Rok za vložitev pritožbe se lahko vrne v prejšnje stanje, kadar sodišče sprejme, da je bil zadevni rok zamujen iz pomembnih razlogov. Sodno odločbo o zavrnitvi vloge za vrnitev roka za pritožbo v prejšnje stanje je mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe. Če pritožbeno sodišče taki ločeni pritožbi ugodi in rok za vložitev pritožbe vrne v prejšnje stanje, mora predsednik oddelka za civilne zadeve pritožbenega sodišča pritožbo in sodni spis poslati sodnemu senatu pritožbenega sodišča ali vprašanje dopustnosti pritožbe vrniti v odločanje sodišču prve stopnje. Če se v takih primerih sodni spis pošlje sodnemu senatu pritožbenega sodišča, mora pritožbeno sodišče strankam postopka v treh delovnih dneh od odločitve o dopustnosti pritožbe poslati kopije pritožbe in njenih prilog. Ko se izteče rok za izpodbijanje sodbe in odgovor na pritožbo, sodišče prve stopnje v sedmih dneh pošlje zadevo pritožbenemu sodišču in obvesti stranke. Kadar se zadeva pošlje pritožbenemu sodišču in to ugotovi, da se je rok za pritožbo že iztekel, lahko sodišče rok vrne v prejšnje stanje na lastno pobudo (ex officio), če iz sodnega spisa jasno izhaja, da je bil rok zamujen iz pomembnih razlogov, ali stranki postopka predlaga, naj predloži vlogo za vrnitev roka za pritožbo v prejšnje stanje (člen 307(2) in (3) ter člena 338 in 78 zakonika o civilnem postopku). Odločbo o zavrnitvi vloge pritožnika za vrnitev roka v prejšnje stanje je mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe (člen 78(6) zakonika o civilnem postopku).

Zadnja posodobitev: 21/10/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Luksemburg

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Luksemburško pravo določa roke za začetek postopka, roke za opravo procesnih dejanj, roke za nastop pred sodiščem, roke zaradi oddaljenosti itd.

Zastaralni in prekluzivni roki, ki niso izključno procesne narave, na tem mestu niso obravnavani.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Sobota in nedelja se štejeta za dela prosta dneva, enako tudi naslednji državni prazniki:

  • novo leto, velikonočni ponedeljek, 1. maj, 9. maj, vnebohod, binkoštni ponedeljek in 23. junij (luksemburški dan državnosti),
  • Marijino vnebovzetje, vsi sveti ter 25. in 26. december.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Procesni roki so odvisni od predmeta in vrste postopka.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Rok začne teči opolnoči na dan sprejetja akta, dogodka, sprejetja odločitve ali vročitve akta.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Da, če se vročitev po sodnem izvršitelju ali obveščanje po tajniku sodišča zahteva po zakonu, dan vročitve ali uradnega obvestila ni nujno dan, ko zadevna oseba dokument dejansko dobi v roke (na primer če se sprejem dokumenta zavrne, če se dokument pusti na strankinem domu itd.).

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Vsi procesni roki se štejejo od polnoči na dan sprejetja akta, dogodka, sprejetja odločitve ali vročitve, na podlagi katerih je rok začel teči.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Pri izračunu rokov se vštevajo zakonsko določeni državni prazniki, sobote in nedelje.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Pri izračunu rokov se vštevajo zakonsko določeni državni prazniki, sobote in nedelje.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Vsi procesni roki se iztečejo zadnji dan opolnoči.

Če je rok izražen v tednih, se izteče s pretekom tistega dne v zadnjem tednu, ki se po imenu ujema z dnem sprejetja akta, dogodka, sprejetja odločitve ali vročitve, na podlagi katerih je rok začel teči.

Če je rok izražen v mesecih ali letih, se konča s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu ali v zadnjem letu, ki se po številki dneva v mesecu ujema z dnem sprejetja akta, dogodka, sprejetja odločitve ali vročitve, na podlagi katerih je rok začel teči. Če v mesecu ni ustrezne številke dneva, se rok izteče na zadnji dan v mesecu.

Če je rok izražen v mesecih in dnevih ali v delih meseca, se najprej štejejo celi meseci in nato dnevi ali deli meseca; pri izračunu delov meseca se šteje, da ima mesec 30 dni.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Rok, ki bi se iztekel v soboto, nedeljo, na državni praznik ali nadomestni dan praznika, se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne. Enako velja za rok predložitve dokumentov občinskim uradom, če občinske službe na zadnji dan roka nimajo uradnih ur.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Če se zoper osebe, ki imajo stalno prebivališče v tujini, začne sodni postopek pred luksemburškim sodiščem, zanje veljajo roki zaradi oddaljenosti. Ti roki so 15 do 35 dni, odvisno od tega, kje toženec prebiva.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Praviloma so pritožbeni roki 40 dni, v primeru oseb s stalnim prebivališčem v tujini pa se podaljšajo za rok zaradi oddaljenosti. Pritožbe zoper sodne odločbe, ki niso začasno izvršljive, je mogoče vložiti šele po preteku osmih dni.

Rok za vložitev predloga za razveljavitev zamudne sodbe je 15 dni od vročitve oz. uradnega obvestila.

Zoper odredbe, izdane po hitrem postopku (ordonnances de référé), se je mogoče pritožiti v 15 dneh od vročitve. Če je takšna odredba izdana v nenavzočnosti toženca, je rok za vložitev predloga za njeno razveljavitev osem dni od vročitve. Rok za vložitev predlogov za razveljavitev teče hkrati s pritožbenim rokom.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

V primeru hitrega postopka se izda sodni poziv z vabilom na obravnavo, pri čemer se razpiše narok, ki je navadno predviden za take obravnave. Za nujne zadeve lahko predsednik sodišča ali njegov namestnik izda sodni poziv z vabilom na obravnavo, odprto za javnost, na sodišču ali strankinem domu, pri čemer je lahko narok razpisan tudi za konec tedna, na državni praznik ali na dan, ki je po navadi dela prost dan.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Če se stranki, ki ima stalno prebivališče zunaj Luksemburga, vroči sodni poziv z vabilom, naj se osebno udeleži obravnave v Luksemburgu, se uporabljajo navadni roki, razen če jih sodišče podaljša.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Če tožba ni vložena v roku, nastopi zastaranje. Če se rok za opravo procesnih dejanj izteče, se tožbe praviloma zavržejo ali se črtajo iz vpisnika.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Kadar stranka tožbe ne vloži v predpisanem roku, se lahko nastop zastaranja zaradi izteka roka prekliče, če stranka iz razlogov, na katere ni mogla vplivati, ni bila pravočasno seznanjena z aktom, s sprejetjem katerega je začel teči rok, ali če ni imela možnosti za vložitev tožbe. Vloga je dopustna samo, če se vloži v 15 dneh od seznanitve zadevne stranke z aktom, s sprejetjem katerega je rok začel teči, ali od dneva, ko se stranki omogoči vložitev tožbe. Vloge so praviloma dopustne največ eno leto po izteku roka, ki bi sicer tekel od sprejetja akta. Ti roki nimajo odložilnega učinka.

Zastaranje nastopi, če se postopek ustavi za tri leta. Ta rok se podaljša za šest mesecev v vseh zadevah, v katerih obstajajo razlogi za vložitev predloga za obnovo postopka ali imenovanje novega zastopnika. Nastop zastaranja pomeni le konec postopka, ne pa tudi prekluzije pravice do vložitve tožbe. Stranka, ki želi vložiti tožbo, mora nato začeti nov postopek za uveljavitev svojih pravic, razen če tak postopek zastara sam po sebi.

Zoper sklep o črtanju tožbe iz vpisnika zaradi tega, ker odvetniki niso upoštevali predpisanih rokov, ni pritožbe.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.legilux.lu/

Zadnja posodobitev: 11/01/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Madžarska

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Praviloma imajo procesna dejanja želeni pravni učinek samo, če se opravijo v rokih, določenih z zakonodajo. Določbe o tem vsebujeta materialno in procesno pravo.

Zadevni pogoji na podlagi materialnega prava so deloma določeni s pravili o pravnem varstvu, deloma pa s pravili o zastaranju. Ta določajo roke za začetek civilnih postopkov. Izjema od teh omejitev je z zakonom dovoljena samo za zagotovitev brezpogojne izvršitve zahtevkov (npr. premoženjskih zahtevkov). Nekatera procesna dejanja so pravno veljavna samo, če so izvedena v predpisanem časovnem obdobju (roku). V nekaterih primerih trajanje roka jasno določa zakon (na primer za vložitev pravnega sredstva (zakoniti rok)), v drugih (na primer za odpravo pomanjkljivosti) pa je odvisen od odločitve sodišča (sodni rok).

Način izračuna procesnih rokov na podlagi materialnega prava se bistveno razlikuje od načina, ki se uporablja v procesnem pravu, različne pa so tudi pravne posledice nespoštovanja teh dveh vrst rokov. Nespoštovanje materialnega roka privede do izgube pravic, česar ni mogoče preprečiti z obrazložitvijo nespoštovanja roka. „Olajševalna okoliščina“ je dopuščena samo, če se uporablja zastaralni rok, in samo v skladu z ustreznimi pravili materialnega prava. Pri procesnih rokih je treba razlikovati med subjektivnimi in objektivnimi roki. Subjektivni roki zajemajo roke, ki začnejo teči, ko zadevna stranka prejme uradno pisanje, in ki se navadno lahko podaljšajo na podlagi zahtevka za vrnitev v prejšnje stanje (restitutio in integrum), medtem ko objektivni roki niso odvisni od prejema uradnega pisanja s strani zadevne stranke in jih ni mogoče podaljšati na podlagi zahtevka za vrnitev v prejšnje stanje.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

V skladu s členom 102(1) Zakona I o zakoniku o delovnih razmerjih iz leta 2012 so dela prosti dnevi: 1. januar, 15. marec, velikonočni ponedeljek, 1. maj, binkoštni ponedeljek, 20. avgust, 23. oktober, 1. november ter 25. in 26. december.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Roki se računajo v dnevih, mesecih ali letih. Pri izračunu rokov, določenih v dnevih, se začetni datum ne upošteva. Začetni datum je datum, ko se opravi dejanje ali zgodi drug dogodek (npr. vročitev, objava), na podlagi katerega začne teči rok. Roki, določeni v mesecih ali letih, se iztečejo na dan v mesecu izteka roka, ki sovpada z dnem začetka roka, ali – če v mesecu izteka roka ni ustreznega dneva – na zadnji dan v navedenem mesecu. Če je zadnji dan roka dela prost dan, se rok izteče šele prvi naslednji delovni dan. Roki se iztečejo ob koncu zadnjega dne, roki za vložitev vlog pri sodišču ali izvedbo procesnih dejanj pred sodiščem pa se iztečejo že ob koncu uradnih ur. Splošna pravila o rokih v vseh drugih civilnih postopkih so določena v členih od 103 do 112 Zakona III o zakoniku o civilnem postopku iz leta 1952 (v nadaljnjem besedilu: zakonik o civilnem postopku).

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Začetni datum je datum, ko se opravi dejanje ali zgodi drug dogodek (npr. vročitev, objava), na podlagi katerega začne teči rok. Pri izračunu rokov, določenih v dnevih, se začetni datum ne upošteva.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Pri izračunu rokov zakonik o civilnem postopku ne razlikuje med različnimi načini vročanja dokumentov. Če se dokumenti pošiljajo elektronsko, pa veljajo nekatere posebne določbe. Nekateri dokumenti se izvedencu pošljejo v papirnati obliki, tudi če je izvedenec v stikih s sodiščem po elektronski poti: sodišče izvedencu zagotovi priloge k sodnim aktom v papirnati obliki ali na drugem nosilcu podatkov, če bi digitalizacija zaradi obsežnosti prilog ali narave nosilca podatkov pomenila nesorazmerno in neobvladljivo breme ali če je pristnost papirnate dokumentacije vprašljiva. Če so zaradi zgoraj navedenih razlogov elektronski dokumentaciji, ki jo pošlje sodišče, priložene priloge v papirnati obliki, se kot izhodišče za izračun roka upošteva datum prejema prilog. Vlaganje procesnih vlog in vročanje sodnih aktov v zadevah, opredeljenih v zakoniku o civilnem postopku, že potekata elektronsko. Pri izračunu zakonitega roka oziroma roka, ki ga določi sodišče, se ne upoštevajo dnevi, ko za to namenjeni sistem pošiljanja ne deluje več kot štiri ure.

Kadar komunikacija v postopku poteka po elektronski poti, posledice nespoštovanja roka ne morejo veljati, če je bila vloga pri sodišču vložena najpozneje na zadnji dan in v skladu z zahtevami IT. Pri izračunu roka se upošteva, da je bila vloga vložena, potem ko je sistem IT sodišča poslal potrdilo o prejemu v skladu z določbami iz zakonodaje. Predsednik nacionalnega sodnega urada zagotavlja obrazec za vloge na nosilcu podatkov. Nosilec podatkov je treba sodišču predložiti osebno ali po pošti najpozneje v treh delovnih dneh po tem, ko je kontaktna oseba za elektronske vloge prejela potrdilo sodišča o prejemu obrazca. Prek storitvenega sistema sodišče kontaktni osebi za elektronske vloge samodejno pošlje potrdilo o prejemu nosilca podatkov. Šteje se, da je bila vloga pri sodišču vložena na datum, naveden na potrdilu sodišča o prejemu obrazca.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Pri izračunu rokov, določenih v dnevih, se začetni datum ne upošteva. Začetni datum je datum, ko se opravi dejanje ali zgodi drug dogodek (npr. vročitev, objava), na podlagi katerega začne teči rok.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Če je rok določen v dnevih, navedeno število dni pomeni koledarske dni. Če pa je zadnji dan roka dela prost dan, se rok izteče šele prvi naslednji delovni dan.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, določeni v mesecih ali letih, se iztečejo na dan v mesecu izteka roka, ki sovpada z dnem začetka roka, ali – če v mesecu izteka roka ni ustreznega dneva – na zadnji dan v navedenem mesecu.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, določeni v mesecih ali letih, se iztečejo na dan v mesecu izteka roka, ki sovpada z dnem začetka roka, ali – če v mesecu izteka roka ni ustreznega dneva – na zadnji dan v navedenem mesecu.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Tudi v zgoraj navedenih primerih lahko sodišče rok, ki ga je določilo, zaradi katerega koli pomembnega razloga podaljša samo enkrat; rok – skupaj s podaljšanjem – ne sme biti daljši od 45 dni, razen če je za predložitev izvedenskega mnenja potrebno daljše obdobje. Zakoniti roki se lahko podaljšajo le v zakonsko določenih primerih. V rokih, določenih v dnevih, ni zajeto obdobje od 15. julija do 20. avgusta posameznega leta (zaradi sodnih počitnic). Če bi se rok, določen v mesecih ali letih, iztekel med sodnimi počitnicami, se izteče v naslednjem mesecu na dan, ki sovpada z dnem, ko je rok začel teči; če je tudi ta dan v času sodnih počitnic, pa se rok izteče na prvi delovni dan po sodnih počitnicah. Zakon določa tudi izjeme od pravil o sodnih počitnicah. Sodišče mora stranke izrecno opozoriti na take izjeme. V zunajsodnih postopkih, ki niso urejeni v zakoniku o sodnem postopku, se določbe o sodnih počitnicah lahko uporabljajo samo, če tako določa poseben zakon.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Praviloma je pritožbo mogoče vložiti v 15 dneh od vročitve odločbe, v primeru tožb, povezanih z menicami, pa v 3 dneh.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Sodišče lahko rok, ki ga je določilo, zaradi katerega koli pomembnega razloga podaljša samo enkrat; rok – skupaj s podaljšanjem – ne sme biti daljši od 45 dni, razen če je za predložitev izvedenskega mnenja potrebno daljše obdobje. Zakoniti roki se lahko podaljšajo le v zakonsko določenih primerih.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Pravila o civilnem postopku na Madžarskem ne določajo podaljšanja na podlagi stalnega prebivališča strank. Vendar se lahko nespoštovanje roka opraviči, če stranke zaradi upravičenega razloga niso bile dosegljive na naslovu, navedenem v registru osebnih podatkov in naslovov.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Če zakon ne določa drugače, stranke zamujenih procesnih dejanj pravno veljavno ne morejo več opraviti. Posledice zamude pri izvedbi teh dejanj – razen v primerih, ki jih določa zakon – nastopijo samodejno, ne da bi bilo potrebno vnaprejšnje obvestilo. Če v skladu z zakonom posledice zamude nastopijo šele na podlagi vnaprejšnjega obvestila ali na zahtevo nasprotne stranke, je mogoče zamujeno procesno dejanje opraviti v roku, navedenem v obvestilu, ali do vložitve zahtevka oziroma – če se zahtevek vloži na obravnavi – do sprejetja ustrezne odločitve. Če katera koli stranka procesnega dejanja ne more opraviti zaradi splošno znanega naravnega dogodka ali kakršne koli druge ovire, na katero ni mogla vplivati, se to ne šteje kot zamuda. Posledice nespoštovanja rokov ne nastopijo, če se vloga pošlje sodišču s priporočeno pošto najpozneje na zadnji dan roka.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Stranke lahko opravičijo zamudo z zahtevkom za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče mora o zahtevku odločiti po načelu pravičnosti.

Če stranka ali njen zastopnik na določen datum ne pride na sodišče ali če zamudi rok iz razlogov, na katere ne more vplivati, se lahko posledice zamude – razen v spodaj navedenih primerih – preprečijo z obrazložitvijo zamude. Obrazložitve ni mogoče predložiti, če je možnost zanjo izključena z zakonom, če se posledice zamude lahko preprečijo brez obrazložitve, če zamuda ne povzroči negativnih posledic pri sojenju ali če stranka ne upošteva novega roka, določenega na podlagi zahtevka za vrnitev v prejšnje stanje.

Zahtevki za vrnitev v prejšnje stanje se lahko vložijo v 15 dneh. Ta rok začne teči od zamujenega končnega datuma ali zadnjega dne zamujenega roka. Če pa stranka ali njen zastopnik izve za zamudo pozneje ali če je ovira odpravljena šele pozneje, začne rok za vložitev zahtevka za vrnitev v prejšnje stanje teči od trenutka, ko stranka izve za zamudo ali je ovira odpravljena. Zahtevka za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče vložiti več kot tri mesece po zamudi.

V zahtevku za vrnitev v prejšnje stanje je treba navesti razloge za zamudo in okoliščine, ki kažejo na to, da je bila zamuda nenamerna. V primeru zamude roka je treba zamujeno procesno dejanje opraviti ob vložitvi zahtevka za vrnitev v prejšnje stanje.

Če je možnost obrazložitve zamude izključena z zakonom ali če je zahtevek za vrnitev v prejšnje stanje vložen prepozno, je treba zahtevek zavreči brez proučitve vsebine zadeve. Enako velja, če – v primeru nespoštovanju roka – stranka, ki vloži zahtevek za vrnitev v prejšnje stanje, ob vložitvi zahtevka ni opravila zamujenega procesnega dejanja.

Zoper odločbo o zahtevku za vrnitev v prejšnje stanje je dovoljena pritožba.

Zadnja posodobitev: 15/01/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Malta

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Praviloma ima oseba na podlagi poglavja 12 Zakonodaje Malte po vročitvi tožbe na voljo 20 dni za vložitev odgovora na tožbo. Vendar posebni zakoni določajo drugačne roke.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

1. januar, 10. februar, 19. marec, 31. marec, veliki petek, 1. maj, 7. junij, 29. junij, 15. avgust, 8. september, 21. september, 8. december, 13. december, 25. december.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Oseba, zoper katero se začne civilni sodni postopek, ima praviloma na voljo 20 dni, da pri sodišču vloži odgovor na tožbo. Vendar posebni zakoni določajo krajše ali daljše roke, odvisno od zadeve.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Od datuma vročitve.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Ne, način pošiljanja ne vpliva na začetek roka. Upošteva se datum vročitve.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Praviloma začne rok teči dan po vročitvi. Lahko pa zakon ali sodišče določi rok, pri izračunu katerega se všteva datum vročitve.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Po malteškem pravu se šteje, da so v zakonih navedeni koledarski dnevi, razen če ni izrecno določeno, da se zakon nanaša na delovne dni.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Pri izračunu roka se dan šteje za 24-urno obdobje, meseci in leta pa se računajo v skladu s koledarjem.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Pri izračunu roka se dan šteje za 24-urno obdobje, meseci in leta pa se računajo v skladu s koledarjem.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da, če se rok izteče na dela prost dan (tj. v soboto, nedeljo ali na državni praznik), se v skladu s členom 108 poglavja 12 Zakonodaje Malte podaljša do naslednjega delovnega dne.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Rok se lahko podaljša samo z dovoljenjem sodišča, osebi pa se dovoli vložitev odgovora na tožbo, če lahko sodišču poda tehtne razloge za to, da ni vložila zapriseženega odgovora.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Zoper sodbo prvostopenjskega sodišča se je mogoče pritožiti v 20 (koledarskih) dneh po izdaji sodbe. Nasprotna stranka ima za odgovor na voljo 20 dni. Če se v ustavnopravnih zadevah postopek začne na podlagi vloge, je rok za pritožbo 20 dni od izdaje sodbe. Če zadevo ustavnemu sodišču predloži drugo sodišče, je treba pritožbo vložiti v osmih delovnih dneh. Nasprotna stranka v ustavnopravni zadevi ima za odgovor na voljo osem delovnih dni. Če se sodna odločba izpodbija preden postane pravnomočna, je treba pritožbo vložiti v šestih dneh po razglasitvi sodne odločbe na javni obravnavi. Takšen je splošni postopek. Opozoriti je treba, da posebni zakoni določajo drugačne pritožbene roke, če je za obravnavo pritožbe pristojno sodišče, ki ni navedeno zgoraj.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Narok za obravnavo vseh rednih civilnopravnih zadev mora biti razpisan v dveh mesecih, obravnave pa si morajo slediti vsaka dva meseca. Sodišče se lahko vsako leto odloči, da obravnav ne bo razpisalo v obdobju od 16. julija do 15. septembra.

V ustavnopravnih zadevah mora sodišče razpisati narok za obravnavo v osmih delovnih dneh od vložitve vloge ali od vložitve pritožbe nasprotne stranke v predpisanem roku, če se pritožba ne vloži, pa v osmih dneh od izteka tega roka.

V skrajšanem ali posebnem postopku je treba tožencu vročiti sodni poziv vsaj 15 dni in največ 30 dni pred narokom.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Na Malti noben kraj stalnega prebivališča ne more biti razlog za podaljšanje roka.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Če stranka ne spoštuje roka, je kriva razžalitve sodišča, zato izgubi pravico do vložitve odgovora na tožbo in predložitve dokazov. Vendar mora sodišče pred izdajo sodbe tožencu vseeno določiti kratek prekluzivni rok za vložitev pisnega ali ustnega odgovora na tožnikov zahtevek. Stranka, ki je v zamudi, obdrži pravico do pritožbe zoper končno sodbo, če v postopku ni odločeno v njeno korist.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Tožnik mora utemeljiti, zakaj ni spoštoval roka. Če sodišče ugotovi, da ima upravičene razloge za to, mu lahko dovoli vložitev odgovora na tožbo.

Zadnja posodobitev: 24/02/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani nizozemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Roki v postopkih - Nizozemska

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Roke, ki veljajo v civilnem procesnem pravu, je v splošnem mogoče razvrstiti v naslednje skupine:

a. Najkrajši roki za sodni poziv drugi stranki ter morebitnim tretjim osebam in pričam, naj se udeležijo postopka. Navadno velja vsaj enotedenski rok. Načeloma velja vsaj enotedenski rok za sodni poziv zainteresiranim strankam, naj se udeležijo postopka vložitve, razen če sodišče določi drugače (členi 114–119 in člen 276 (sodni pozivi strankam in tretjim osebam) ter člena 170 in 284 (sodni pozivi pričam) zakonika o civilnem postopku (Wetboek van Burgerlijke Rechtsvordering)). Opozoriti je treba, da če je naslov toženca znan ali pa je znano, da toženec dejansko prebiva zunaj Nizozemske, je rok za sodni poziv tej stranki vsaj štiri tedne (člen 115 zakonika o civilnem postopku).

b. Najdaljši roki za uveljavitev pravnih sredstev. Pravno sredstvo ugovora (verzet) je navadno treba uveljaviti v štirih tednih. Na splošno veljajo trimesečni roki za pritožbo (hoger beroep), pritožbo na vrhovno sodišče (cassatie) in tožbo za razveljavitev pravnomočne sodbe (herroeping) (glej člen 143 (ugovor), člena 339 in 358 (pritožba), člena 402 in 426 (pritožba na vrhovno sodišče) ter člena 383 in 391 (razveljavitev pravnomočne sodbe) zakonika o civilnem postopku).

c. Roki za izvedbo procesnih dejanj s strani strank in sklepov sodišča. Ti roki na splošno trajajo od dva do šest tednov. Sodišče lahko v določenih okoliščinah dovoli odlog izvedbe procesnih dejanj.

d. Zastaralni roki za začetek sodnih postopkov in izvajanje pooblastila za izvršitev. Splošni zastaralni rok je 20 let. V številnih primerih sicer velja krajši petletni zastaralni rok. Dodatne denarne kazni prenehajo veljati šest mesecev po datumu, ko so bile naložene. Zastaralni rok, ki že traja, je mogoče prekiniti, pozneje pa lahko začne teči nov zastaralni rok. Zastaralni rok, ki velja za pooblastilo za izvršitev, je na primer mogoče prekiniti z vročitvijo sodbe ali s katerim koli drugim izvršilnim dejanjem (členi 306–325, 3. knjiga civilnega zakonika (Burgerlijk Wetboek)).

Za zakonske roke prav tako veljajo predpisi iz splošnega zakona o podaljšanju rokov (Povezava se odpre v novem oknuAlgemene Termijnenwet).

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Povezava se odpre v novem oknuSplošni zakon o podaljšanju rokov poleg sobot in nedelj določa naslednje splošno priznane državne praznike:

  • novo leto: 1. januar;
  • veliki petek: petek pred veliko nočjo;
  • velikonočni ponedeljek: ponedeljek po veliki noči;
  • vnebohod: četrtek 40 dni po veliki noči;
  • kraljev dan: 27. april;
  • dan osvoboditve: 5. maj;
  • binkoštni ponedeljek: ponedeljek po binkoštih;
  • božič in dan obdarovanja: 25. in 26. december.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Za zakonske roke veljajo predpisi iz splošnega zakona o podaljšanju rokov. Ta zakon določa, da se zakonsko določeni rok, ki se konča na soboto, nedeljo ali splošno priznani državni praznik, podaljša do konca naslednjega dne, ki ni sobota, nedelja ali splošno priznani državni praznik. Po potrebi se rok, ki traja vsaj tri dni, podaljša za vsaj dva dneva, ki nista soboti, nedelji ali splošno priznana državna praznika.

V nacionalnih postopkovnih pravilih za civilne zadeve, ki se začnejo s sodnim pozivom (Landelijk procesreglement voor civiele dagvaardingen bij de rechtbanken), se upošteva šesttedenski rok kot izhodišče za izvedbo procesnih dejanj s strani strank in izrek sodbe. Skladno z nacionalnimi pravili o civilnem postopku za kantonske oddelke sodišč (Landelijk reglement voor de civiele rol van de kantonsectoren) kantonska sodišča načeloma uporabljajo štiritedenske roke (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.rechtspraak.nl/).

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Rok vedno začne teči s prvim dnem, ki sledi odločilnemu dogodku.

Sodni pozivi

Ni relevantno.

Pravna sredstva

Rok za pravno sredstvo ugovora (ki je mogoč samo zoper sodne odločbe, izdane v nenavzočnosti toženca) lahko začne teči na tri mogoče načine:

  1. v trenutku, ko je sodba osebno vročena obsojeni osebi;
  2. ob uporabi drugačnega načina vročitve: v trenutku, ko obsojena oseba opravi dejanje, ki dokazuje, da je seznanjena s sodbo ali začetkom izvršitve, in
  3. v ostalih primerih: v trenutku, ko je izvršitev sodbe zaključena.

Rok za pritožbe in pritožbe na vrhovno sodišče zoper sodbe se šteje od dne, ko je sodba izdana. Prvi dan roka je dan, ki sledi dnevu sodbe. Glej tudi vprašanje 12.

Rok za pritožbe in pritožbe na vrhovno sodišče zoper sklepe se šteje:

  • od datuma izdaje sklepa, kadar se tožnik in zainteresirane stranke udeležijo postopka, in
  • po vročitvi sklepa ali izdaji kakega drugega obvestila o njem v primeru drugih zainteresiranih strank.

Rok za tožbo za razveljavitev sodbe ali sklepa, ki je postal pravnomočen, začne teči, ko nastopi razlog za razveljavitev, tožnik pa je o njem seznanjen, vsekakor pa ne pred pravnomočnostjo sodbe ali sklepa, torej ga ni mogoče razveljaviti z ugovorom, pritožbo ali pritožbo na vrhovno sodišče.

Procesna dejanja

Fiksni roki za izvedbo procesnih dejanj se na splošno štejejo od prejšnjega datuma na seznamu obravnav v polnih tednih. Primer: po obravnavi zadeve s seznama, ki je potekala v sredo, se primer znova uvrsti na seznam za sredo štiri tedne pozneje, rok za predložitev pa je do 10. ure. Če se zadeva umakne s seznama, sodišče nato na primer določi datum, ko se zadeva znova uvrsti na seznam.

Zastaralni roki

Začetek štetja zastaralnih rokov, ki veljajo za sodne postopke, je odvisen od narave postopka. Na primer, pravica do tožbe, s katero se zahteva izvršitev pogodbene obveznosti zagotovitve ali izvedbe nečesa, se izteče pet let po nastopu dne, ki sledi dnevu, ko je zahtevek postal izterljiv. Primer: pravica do tožbe, s katero se zahteva odprava nezakonite okoliščine, preneha pet let po nastopu dne, ki sledi dnevu, ko je mogoče zahtevati takojšnjo odpravo okoliščine.

Izvršitev

Pooblastilo za izvršitev se načeloma izteče 20 let po nastopu dne, ki sledi dnevu izdaje sodbe.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Ne, vendar v nekaterih primerih način, kako je stranka seznanjena s sodbo, vpliva na začetek roka za uveljavitev pravnega sredstva, na primer za vložitev ugovora. Glej tudi vprašanje 4.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Ne. Rok začne teči na dan, ki sledi dnevu, ko nastopi dogodek.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Če ni drugače določeno, nizozemsko pravo uporablja koledarske dni. Splošni zakon o podaljšanju rokov določa, da se rok, ki se konča na soboto, nedeljo ali splošno priznani državni praznik, podaljša do konca naslednjega dne, ki ni sobota, nedelja ali splošno priznani državni praznik.

Hkrati se zakonsko določen rok, ki traja vsaj tri dni, po potrebi podaljša za vsaj dva dneva, ki nista soboti, nedelji ali splošno priznana državna praznika.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Tudi ti se nanašajo na koledarske mesece in koledarska leta.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Sodni pozivi

Ni relevantno.

Pravna sredstva

V postopkih na podlagi sodnih pozivov se pravna sredstva uveljavljajo z izdajo sodnih pozivov. Razen če sodišče, na katerega je stranka pozvana, ne dovoli drugače, sodni izvršitelj ne sme izdati uradnega obvestila sodnega izvršitelja po 20. uri. Rok se zato dejansko izteče ob 20. uri zadnjega dne. V takih postopkih je treba tudi paziti, da se pri izračunu roka za sodni poziv ne upoštevata niti dan izdaje sodnega poziva niti dan, ko je stranka pozvana na obravnavo (prvi datum na seznamu obravnav). Najkrajši rok mora biti zato določen med tema dvema datumoma.

V postopkih vložitve se pravna sredstva uveljavljajo z vložitvijo vloge v sodnem tajništvu sodišča. To je mogoče storiti po pošti ali osebno v času uradnih ur tajništva ali po faksu do polnoči na zadnji dan roka.

Za pritožbe v družinskih zadevah se čas, ko začne teči rok, nekoliko razlikuje od tistega, ki velja v drugih postopkih vložitve (glej tudi vprašanje 4, „Pravna sredstva“). Tožnik lahko vloži pritožbo v treh mesecih od dne izdaje sodbe. Druge zainteresirane stranke lahko vložijo pritožbo v treh mesecih od dne, ko jim je bil vročen sklep ali ko so bile kako drugače obveščene o njem.

Procesna dejanja

Če je zadeva na seznamu obravnav, velja za predložitev dokumentov naslednje. Načeloma se dokument, ki je namenjen za datum na seznamu obravnav, predloži sodnemu tajništvu sodišča do roka za predložitev. To je skrajni rok, do katerega morajo biti vsi dokumenti, razen sodnih pozivov, in poročila dostavljena sodišču. Skladno z nacionalnimi postopkovnimi pravili sta dan in čas, ko morajo biti predloženi dokumenti, naslednja: sreda ob 10. uri. Če zaradi pisne obravnave zadeve ni obravnave, se dokumenti predložijo sodnemu tajništvu sodišča na datum na seznamu obravnav ali pred njim. Kantonski oddelek sodišča vedno vodi obravnavo, saj se lahko v tem primeru procesna dejanja opravljajo tudi ustno. Dokumenti morajo biti sodnemu tajništvu sodišča predloženi najpozneje na dan pred datumom na seznamu obravnav. To je mogoče storiti po pošti ali osebno v času uradnih ur tajništva ali po faksu do polnoči na zadevni dan.

Zastaralni roki

Glej tudi „Zastaralni roki“ pod vprašanjem 4. Za nekatere pravice do tožbe je pomemben čas, ko je stranka seznanjena z določenim dejstvom. Na primer, pravica do tožbe, s katero se zahteva izterjava neupravičeno plačanega zneska, preneha pet let po nastopu dne, ki sledi dnevu, ko je bil upnik seznanjen z obstojem zahtevka in identiteto prejemnika, v vsakem primeru pa 20 let po nastanku zahtevka.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da, rok, ki se izteče na soboto, nedeljo ali splošno priznani državni praznik, se podaljša do konca naslednjega dne, ki ni sobota, nedelja ali splošno priznani državni praznik. Vendar skladno s splošnim zakonom o podaljšanju rokov to ne velja za roke, ki se določijo z odštevanjem od določenega časa ali dogodka. Povedano drugače, ta predpis velja za najdaljše in ne za najkrajše roke.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

V nekaterih primerih zakon določa podaljšanje roka. Če na primer neuspešna stranka med rokom za vložitev pritožbe umre in jo njeni dediči želijo naslediti v pritožbenem postopku, velja nov trimesečni rok.

Na splošno se sicer predpisi glede rokov strogo izvajajo, čeprav je nizozemsko vrhovno sodišče (Hoge Raad der Nederlanden) naredilo izjemo v primerih, ko pritožbena stranka ni bila pravočasno seznanjena zaradi napake ali opustitve s strani sodišča. V takem primeru je zadevna stranka zamudila rok, za kar nikakor ni bila kriva sama, in odobreno je bilo kratko podaljšanje.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Rok za vložitev pritožbe je navadno tri mesece. V nekaterih civilnih zadevah, kot je postopek za izdajo začasne odredbe (hitri postopek), veljajo krajši roki za pritožbe in pritožbe na vrhovno sodišče, in sicer štiri- oziroma osemtedenski roki.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Vsi roki glede obvezne navzočnosti stranke so najkrajši roki. Najdaljši rok ni določen.

Sodni pozivi

Sodišče lahko na zahtevo tožnika skrajša roke za sodne pozive stranki, če je to potrebno ob upoštevanju določenih pogojev. V postopku za izdajo začasne odredbe se sodni poziv izda samo, če je sodnik določil datum in čas obravnave, ki lahko poteka tudi v nedeljo. Po potrebi se lahko stranki izda sodni poziv z zelo kratkim rokom. Sodišče lahko določi tudi krajši rok za sodni poziv stranki v postopku vložitve.

Sodišče ne more podaljšati rokov za sodni poziv stranki, lahko pa določi daljši rok za udeležbo v postopku vložitve (glej vprašanji 7 in 8).

Procesna dejanja

Sodišče lahko na skupno zahtevo strank podaljša roke, v katerih morajo stranke opraviti procesna dejanja. Če je zahteva podana enostransko, se odlog dovoli samo na podlagi prepričljivih razlogov ali višje sile. Prepričljivi razlogi so na primer dejanska ali pravna kompleksnost zadeve, potrebno čakanje na sodbo v drugih zadevnih postopkih ali primer, ko je stranka ali njen odvetnik bolan ali na dopustu.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Nizozemsko pravo ne vsebuje določb za tak primer.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Sodni pozivi

Če je stranki izdan poziv z nezadostnim rokom, je sodni poziv neveljaven, če toženec ne pride na obravnavo, za neveljavnega pa ga razglasi sodišče. Samodejno ne more postati neveljaven. Tožnik lahko popravi tako napako, če pred prvim datumom na seznamu obravnav izda spremenjeno uradno obvestilo sodnega izvršitelja.

Če toženec ni navzoč na prvi datum na seznamu obravnav, se preveri, ali sodni poziv vsebuje kakršne koli napake, zaradi katerih bi lahko bil neveljaven. Če je sodni poziv ustrezen, se šteje, da je toženec z nenavzočnostjo storil kršitev, zahtevek pa se v njegovi nenavzočnosti na splošno odobri. Če toženec ne pristopi in najverjetneje zaradi napake ni prejel uradnega obvestila sodnega izvršitelja, sodišče razglasi obvestilo za neveljavno.

Če toženec ne pride na obravnavo in ne imenuje odvetnika, čeprav je bil v sodnem pozivu pozvan, naj to stori, in se izkaže, da je uradno obvestilo sodnega izvršitelja vsebovalo napako, zaradi katere je neveljavno, se ne šteje, da je toženec z nenavzočnostjo storil kršitev. Sodišče določi nov datum na seznamu obravnav in odredi odpravo napake na stroške tožnika. Če toženec pristopi in se ne sklicuje na napako, se šteje, da je bil sodni poziv izdan pravilno.

Pravna sredstva

Ob prekoračitvi roka za uveljavitev pravnega sredstva je kazen nepriznavanje pritožbe. Temeljna sodna odločba nato postane pravnomočna, kar pomeni, da je ni več mogoče razveljaviti z ugovorom, pritožbo ali pritožbo na vrhovno sodišče.

Procesna dejanja

Če procesno dejanje ni opravljeno v določenem roku, se pod določenimi pogoji lahko odobri odlog (glej vprašanje 10). Če odloga ni mogoče odobriti, pravica za izvedbo procesnega dejanja preneha.

Zastaralni roki

Če je zainteresirana stranka dovolila, da se rok za začetek sodnega postopka izteče, pravica do tožbe, ki je zaščitena z zahtevkom, še vedno velja. Vendar je ni več mogoče izvajati prek sodišč.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Strankam, ki so zamudile roke, so na voljo naslednja pravna sredstva.

Sodni pozivi

Tožencu, ki ni navzoč na prvi datum na seznamu obravnav, se v splošnem sodi v nenavzočnosti. Dokler ni izdana pravnomočna sodba, lahko ta toženec sodno odločbo, ki se izda v njegovi nenavzočnosti, prepreči tako, da se kot stranka udeleži postopka. Po izdaji pravnomočne sodbe lahko stranka, ki se ji sodi v nenavzočnosti, uveljavi pravno sredstvo ugovora. Sodna odločba, izdana v nenavzočnosti toženca, preprečitev zamudne sodbe z navzočnostjo na sodišču in ugovor ne veljajo v postopku vložitve. V takih primerih lahko zainteresirana stranka, ki ni bila navzoča, vloži pritožbo.

Pravna sredstva

Roke za uveljavitev pravnih sredstev uveljavlja sodišče po uradni dolžnosti. Roki za vložitev pritožb in pritožb na vrhovno sodišče so obvezni. Sodišča so v interesu pravne varnosti zelo stroga pri uporabi teh rokov. Vendar je nizozemsko vrhovno sodišče uvedlo določeno mero prožnosti za pritožbe v postopkih vložitve. V obvestilu o pritožbi morajo biti opredeljeni razlogi za pritožbo, vendar je v primerih, ko je bil sklep že izrečen, vendar še ni bil poslan in pritožnik zato nima dostopa do ustrezne obrazložitve, dovoljeno predstaviti razloge za pritožbo v poznejšem dopolnilnem obvestilu o pritožbi. Sama pritožba sicer mora biti vložena v roku. Samo v posebnih primerih, če je sodišče storilo dvojno napako, se rok podaljša za 14 dni po prejemu sklepa. To velja, če stranka, ki je vložila pritožbo, zaradi napake s strani sodišča (ali sodnega tajnika sodišča), ni vedela in ni mogla vedeti, kdaj bo sklep izrečen, hkrati pa je bil sklep zaradi napake, ki je ni mogoče pripisati pritožniku, poslan ali izdan šele po izteku roka za pritožbe. V postopku na podlagi sodnega poziva v obvestilu o pritožbi ni treba opredeliti razlogov za pritožbo. Ti se predstavijo šele v poznejši fazi postopka.

Procesna dejanja

V določenih okoliščinah je mogoče zaprositi za odlog zaradi izvajanja procesnih dejanj (glej vprašanje 13). Če odlog ni odobren, pravica za izvajanje procesnih dejanj preneha.

Zastaralni roki

Edino pravno sredstvo zoper iztek zastaralnih rokov je njihova pravočasna prekinitev (glej vprašanje 1(d)). Kljub temu lahko sodišče v zelo izjemnih okoliščinah odloči, da je sklicevanje na zastaranje v nasprotju z načeloma razumnosti in poštenosti.

Zadnja posodobitev: 09/02/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Avstrija

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

V avstrijskem pravu obstajajo različne vrste rokov.

Razlikuje se med procesnimi roki, tj. roki, do izteka katerih stranka ali druga oseba, udeležena v postopku, lahko opravi ali mora opraviti določeno procesno dejanje, in materialnimi roki, tj. roki, do izteka katerih se je moral zgoditi določen dogodek, da bi lahko nastale določene materialnopravne posledice (npr. rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti na podlagi člena 454 zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung – ZPO) ali rok za odpoved najemnega razmerja na podlagi člena 560 ZPO). Pomembno je, da čas, ki ga pošta potrebuje za dostavo, ni vštet v procesni rok, v materialni rok pa je. To na primer pomeni, da se pritožba šteje za pravočasno vloženo, če je bila na pošto oddana zadnji dan procesnega roka za pritožbo (datum poštnega žiga), tudi če jo sodišče prejme po izteku roka.

Razlikuje se tudi glede na to, ali je rok določen neposredno z zakonom (npr. roki za vložitev pravnih sredstev) oziroma ali ga določi sodnik glede na zahteve posamezne zadeve (npr. rok za plačilo varščine za kritje stroškov). Instrukcijski roki, za katere je z zakonom določen le nek okvir (najkrajše ali najdaljše trajanje ali približno trajanje kot v členu 257(1) ZPO za določitev datuma pripravljalnega naroka), so kombinacija obeh.

Absolutni roki so določeni z datumom, na katerega se končajo (običajno je to koledarski dan), medtem ko so relativni roki opredeljeni s trajanjem, njihov začetek pa se določi na podlagi dogodka, ki sproži začetek roka.

Na splošno lahko sodniki podaljšajo roke (podaljšljivi roki). Izjemni primeri, v katerih zakon prepoveduje podaljšanje, so nepodaljšljivi roki ali obvezni roki.

Razlikuje se med restitucijskimi in nerestitucijskimi roki, odvisno od tega, ali je v primeru zamude roka mogoča vrnitev v prejšnje stanje. Restitucija je praviloma mogoča. V izjemnih primerih, v katerih je vrnitev v prejšnje stanje prepovedana, se rok imenuje prekluzivni rok ali fiksni rok (Fallfrist). Primer prekluzivnih procesnih rokov so absolutni roki za vložitev ničnostne tožbe ali tožbe za obnovo postopka (člen 534(3) ZPO).

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Dela prosti dnevi v Avstriji so sobote, nedelje, veliki petek in državni prazniki. Državni prazniki v Avstriji so: novo leto (1. januar), sveti trije kralji (6. januar), velikonočni ponedeljek, prvi maj (1. maj), vnebohod, binkoštni ponedeljek, sveto rešnje telo, Marijino vnebovzetje (15. avgust), avstrijski dan državnosti (26. oktober), vsi sveti (1. november), praznik brezmadežnega spočetja (8. december), božič (25. december) in dan sv. Štefana (26. december).

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Večino določb o rokih vsebujejo členi 123 do 129 in 140 do 143 ZPO, člen 222 ZPO ter člen 89 zakona o organizaciji sodišč (Gerichtsorganisationsgesetz – GOG).

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Večinoma začne rok teči z dnem veljavno opravljene vročitve odločbe, s katero je določen rok ali ki sproži začetek roka; sicer začne teči z razglasitvijo te odločbe (člen 124 ZPO).

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Da, z odstopanjem od splošnega pravila, v skladu s katerim se za datum vročitve šteje vročitev oziroma razglasitev odločbe, ki sproži oziroma določi začetek roka, se šteje, da so bile elektronsko poslane sodne odločbe in pravne pobude (člen 89a(2) zakona o organizaciji sodišč) (Gerichtsorganisationsgesetz – GOG) vročene naslednji delovni dan po dostavi v elektronsko domeno naslovnika (sobota se v skladu s členom 89d(2) zakona o organizaciji sodišč v ta namen ne šteje za delovni dan).

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Pri izračunu v dnevih izraženega roka se ne upošteva dan oziroma datum, ko je nastopil dogodek, na podlagi katerega se začne štetje roka.

Roki, izraženi v tednih, mesecih ali letih, se iztečejo opolnoči tistega dneva v zadnjem tednu ali mesecu, ki se po imenu ali številki ujema z dnem, ko je začel teči rok. Če takšnega dneva v zadnjem mesecu ni, se rok izteče ob poteku zadnjega dneva navedenega meseca.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Roki, izraženi v dnevih, se štejejo kot koledarski dnevi.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Zaradi načina izračuna rokov v tednih, mesecih ali letih (glej točki 6 in 9), se pri teh rokih to vprašanje ne zastavlja.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, izraženi v tednih, mesecih ali letih, se iztečejo opolnoči dneva v zadnjem tednu ali mesecu, ki se po imenu ali številki ujema z začetnim dnem. Če v zadnjem mesecu roka ni takega dneva (če začne na primer enomesečni rok teči 31. januarja), se rok izteče zadnji dan tega meseca (v danem primeru 28. ali 29. februarja). Sobote, nedelje, prazniki ali veliki petek ne ovirajo začetka in izteka rokov.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da, roki, ki se iztečejo na soboto, nedeljo, praznik ali veliki petek, se podaljšajo do naslednjega delovnega dne (ki ni eden izmed naštetih dni).

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Obvezni roki v pritožbenem postopku prenehajo teči med 15. julijem in 17. avgustom ter med 24. decembrom in 6. januarjem. Če se eno od teh obdobij začne med obveznim rokom ali če obvezni rok začne teči v enem od teh obdobij, se rok podaljša za celotno obdobje ali za obdobje, ki je preostalo ob njegovem začetku.

To ne velja v nekaterih posebnih postopkih, zlasti ne pri sporih zaradi motenja posesti, plačila preživnine, tožbah za izvršitev in začasnih odredbah, in tudi ne pri rokih za vložitev pravnih sredstev proti zamudnim in pripoznavnim sodbam.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Roki za pritožbe so načeloma odvisni od vrste odločbe (sodba ali sklep) in predmeta zadeve. V pravdnih zadevah je rok za vložitev pritožbe zoper sklep (Rekurs) navadno 14 dni, rok za vložitev pritožbe zoper sodbo (Berufung) pa štiri tedne.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Na splošno lahko sodniki podaljšajo roke (podaljšljivi roki). Izjemni primeri, v katerih zakon prepoveduje podaljšanje, so nepodaljšljivi roki ali obvezni roki (npr. roki za vložitev pravnih sredstev).

Vse roke je mogoče skrajšati na podlagi dogovora med zadevnimi strankami, ki ga je treba dokumentirati. Sodišče lahko skrajša rok na zahtevo ene od strank, če lahko ta dokaže, da je krajši rok potreben, da se prepreči tveganje precejšnje škode, in če lahko nasprotna stranka v krajšem roku brez težav opravi potrebna procesna dejanja (člen 129 ZPO).

Rok se lahko podaljša na zahtevo, če ima stranka, ki ji je odobreno podaljšanje, neizogibne in zelo resne razloge, zaradi katerih ne more pravočasno opraviti procesnih dejanj, in zlasti če bi zaradi nepodaljšanja roka utrpela nepopravljivo škodo (člen 128(2) ZPO). Rokov ni mogoče podaljšati na podlagi dogovora med strankama (člen 128(1) ZPO).

Vendar se pozivi na splošno glasijo na določen datum, kar pomeni, da za pozive ne uporabljajo „roki za poziv“ ali „posebni roki“ za tovor.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Ne, ker je pri tem pomembna pravočasnost procesnih dejanj v zvezi z avstrijskim sodiščem.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Načeloma stranka, ki procesnega dejanja ne opravi pravočasno, tega dejanja ne more več opraviti (prekluzivni učinek, člen 144 ZPO). Obstajajo izjeme, kot so določene v členu 289(2) ZPO (v zvezi s posledicami neudeležbe v dokaznem postopku) in členu 491 ZPO (v zvezi s posledicami neudeležbe v pritožbenem postopku).

Prepozno opravljena procesna dejanja se običajno zavrnejo na podlagi zakona, v nekaterih primerih pa samo na podlagi zahteve (nasprotne stranke).

Neukrepanje ima včasih poleg običajnih tudi posebne posledice. Te so zelo različne. Najpomembnejša posebna posledica neukrepanja je, da lahko v pravdnem postopku prva stranka, če druga ne ukrepa, v nekaterih okoliščinah predlaga izdajo zamudne sodbe (člena 396 in 442 ZPO). Drugi primeri vključujejo: če nobena od strank ne pride na sodišče, se postopek začasno ustavi za vsaj tri mesece (člen 170 ZPO); če tožnik v postopkih v zakonskih sporih ne pride na sodišče, se lahko tožba na zahtevo toženca razglasi za umaknjeno, vendar ne za opuščeno (točka 5 člena 460 ZPO).

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Pravna sredstva, ki so na voljo za odpravo posebnih posledic, ki nastanejo zaradi zamujenega roka ali določenega datuma, so:

vrnitev v prejšnje stanje (člen 146 in naslednji ZPO):

vrnitev v prejšnje stanje se lahko uporabi za odpravo posledic, ki nastanejo, če stranka ni prišla na sodišče ali ni upoštevala roka za procesno dejanje, če stranka ali njen zastopnik svoje obveznosti nista izpolnila zaradi nepredvidenega ali neizogibnega dogodka ter za to nista odgovorna ali sta le delno odgovorna (majhna malomarnost). To pravno sredstvo je treba vložiti v 14 dneh od odprave ovire;

ugovor (člena 397a in 442a ZPO):

ugovor je pravno sredstvo za razveljavitev zamudne sodbe na podlagi člena 396 ali člena 442 ZPO. Ugovor je treba praviloma vložiti v obliki pripravljalnega spisa pri sodišču, ki odloča v zadevi, v 14 dneh od vročitve zamudne sodbe (nepodaljšljivi rok);

pritožba (člen 461 in naslednji ZPO):

pritožba se lahko vloži zoper zamudno sodbo predvsem z obrazložitvijo, da ni bilo neizpolnitve obveznosti, ker se uporablja eden od razlogov za neveljavnost iz točk 4 in 5 člena 477(1) ZPO (nepravilna vročitev ali nezastopanje stranke v postopku). Pritožba za ugotovitev ničnosti pa ne more temeljiti na samem nespoštovanju roka s strani stranke, ampak – kot to velja za vsa pravna sredstva – mora temeljiti na napaki sodišča, zaradi katere naj stranka ne bi spoštovala roka.

Zadnja posodobitev: 05/06/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani poljščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.

Roki v postopkih - Poljska

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Poljski civilni postopek določa (1) zakonske, sodne in pogodbene roke za izvedbo procesnih dejanj s strani strank in (2) okvirne roke za izvršitev procesnih aktov s strani sodišča.

Zakonski in sodni roki so končni in jih ni mogoče prekoračiti.

Zakonski roki, ki so opredeljeni kot prekluzivni roki (kar pomeni, da njihovo neupoštevanje izniči določeno procesno dejanje), so določeni v zakonskem pravu. Takih rokov ni mogoče podaljšati ali skrajšati. Zakonski rok začne teči v trenutku, ki ga določa zakonsko pravo. Obstajata dve vrsti zakonskih rokov: roki, do katerih mora biti dejanje izvedeno, in roki, po katerih se dejanje lahko izvede. Med zakonskimi roki so roki za vložitev pravnih sredstev, tj. rok za vložitev pritožbe.

Tudi sodni roki so opredeljeni kot prekluzivni roki, vendar jih določi sodišče ali sodnik. Sodne roke je mogoče podaljšati ali skrajšati, vendar samo iz pomembnega razloga in na predlog, ki je vložen pred iztekom roka, tudi brez zaslišanja nasprotne stranke. Ti roki začnejo teči od trenutka, ko je izrečen sklep ali ustrezna odredba; kadar zakonik o civilnem postopku določa samodejno vročitev, začnejo teči ob vročitvi sklepa ali odredbe.
Sodni roki vključujejo roke za zakonsko ureditev pravdne ali procesne nesposobnosti ali za odpravo formalnih napak v pritožbi.

Pogodbeni roki se, kot pove že samo ime, določijo z dogovorom med strankami. Klasičen primer je mirovanje postopka na skupen predlog strank. Če stranke vložijo tak predlog, lahko sodišče odredi mirovanje postopka (ni pa mu treba tega storiti). Uporaba te vrste roka je odvisna zgolj od volje strank.

Okvirni roki se navadno naslovijo na sodne organe (sodišča) in ne na stranke.
Njihovo neupoštevanje nima negativnih posledic za postopek. Njihov osnovni namen je uporaba načela hitrega izvajanja postopka. Primer takega roka je rok, v katerem mora sodišče pripraviti obrazložitev sodbe.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Skladno z zakonom z dne 18. januarja 1951 o dela prostih dneh veljajo naslednji zakonsko predpisani dela prosti dnevi:

1. vse nedelje (sobote niso zakonsko predpisani dela prosti dnevi);

2. spodaj našteti dnevi:

(a) 1. januar – novo leto,

(b) 6. januar – praznik svetih treh kraljev,

(c) velikonočna nedelja,

(d) velikonočni ponedeljek,

(e) 1. maj – državni praznik,

(f) 3. maj – državni praznik,

(g) binkoštna nedelja,

(h) telovo,

(i) 15. avgust – Marijino vnebovzetje,

(j) 1. november – dan spomina na mrtve,

(k) 11. november – državni praznik, dan neodvisnosti,

(l) 25. december – božič,

(m) 26. december – dan obdarovanja.

V letu 2019 je velikonočna nedelja padla na 21. april, velikonočni ponedeljek na 22. april, binkoštna nedelja na 9. junij, telovo pa na 20. junij.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

V civilnem pravu ima lahko izraz „rok“ dva pomena.
Pomeni lahko določen datum (npr. 5. april 2017) ali določeno obdobje, ki se začne in konča (npr. 14 dni).

Če se določi končni rok (datum, do katerega mora biti nekaj storjeno), je pomemben točen čas izteka roka. Ni nujno, da je rok določen kot dan, mora pa biti opredeljen z nastopom dogodka, ki ga določijo pogodbene stranke v posebnem primeru.

Procesni roki se določijo na podlagi časovnih enot, kot so dan, teden, mesec ali leto. Skladno s členom 165 zakonika o civilnem postopku je metoda izračuna rokov v civilnem postopku urejena z določbami civilnega zakonika o rokih, če zakonsko pravo, odločba sodišča, sklep kakega drugega državnega organa ali pravni akt določa rok, ne da bi bilo določeno, kako se izračuna (člen 110 civilnega zakonika). Oddaja procesnega dokumenta na poljskem poštnem uradu ali na poštnem uradu operaterja, ki zagotavlja univerzalne poštne storitve v drugi državi članici Evropske unije, se šteje kot enakovredna vložitvi tega procesnega dokumenta na sodišču. Enako velja, če dokument vloži vojak na poveljstvu enote, oseba, ki ji je bila odvzeta prostost, na upravi svojega zapora ali član poljskega morskega plovila pri kapitanu tega plovila.

Dan ima 24 ur, začne in konča pa se ob 24. uri.
Rok, določen v dnevih, se izteče ob koncu zadnjega dne. Rok, izražen v tednih, mesecih ali letih, se izteče ob koncu dne, ki po imenu ali datumu ustreza prvemu dnevu roka ali, če v zadnjem mesecu ni takega dne, zadnji dan zadevnega meseca. Če je rok izražen kot začetek, sredina ali konec meseca, se to razume kot prvi, petnajsti ali zadnji dan meseca, polovica meseca pa ustreza 15 dnem. Če je rok določen v mesecih ali letih in se ne zahteva kontinuiteta, se domneva, da ima mesec 30 dni, leto pa 365 dni. Če je konec roka za izvedbo določenega dejanja zakonsko predpisan dela prost dan ali sobota, se rok izteče naslednji dan, ki ni dela prost dan ali sobota.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Če je začetek v dnevih opredeljenega roka določen dogodek, se dan, ko nastopi dogodek, ne upošteva pri izračunu roka. Če je na primer sodišče stranki 11. januarja 2017 vročilo procesni akt, v katerem jo je pozvalo k izvedbi določenega dejanja s sedemdnevnim rokom, se ta rok izteče 18. januarja 2017 ob polnoči (24.00).

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Sodišče lahko izročitev procesnih aktov izvede na različne načine: po pošti, prek sodnega izvršitelja, raznašalca pošte ali službe sodišča za vročitve. Vročitev naslovniku se lahko opravi tudi z izročitvijo dokumenta naslovniku v sodnem tajništvu sodišča. Če je bila vročitev ustrezno opravljena, so vsi ti načini enako veljavni, izbira načina pa ne vpliva na iztekanje rokov.

Od 8. septembra 2016 predpisi dovoljujejo, da sodišče vroča procesne akte s sistemom za prenos podatkov, če je naslovnik vložil dokumente prek takega sistema ali se je tako odločil. Naslovnik, ki se je odločil vložiti dokumente prek sistema za prenos podatkov, lahko zavrne elektronsko vročanje.

Za dokument, ki je vročen elektronsko, se šteje, da je vročen na datum, naveden v elektronski potrditvi prejema korespondence, tudi če ta datum pade na zakonsko predpisan dela prost dan. Dejstvo, da elektronska korespondenca prispe ponoči, ne vpliva na veljavnost vročitve. Če se prejem korespondence ne potrdi elektronsko, se šteje, da je vročitev veljavna 14 dni po datumu, ko se dokument naloži v sistem za prenos podatkov. Zgornji predpisi od strank zahtevajo, da vsaj vsakih 14 dni preverjajo svoj elektronski račun.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Če je začetek v dnevih opredeljenega roka določen dogodek, se dan, ko nastopi dogodek, ne upošteva pri izračunu roka.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Roki, določeni v dneh, so izraženi v koledarskih dneh. Če je konec roka za izvedbo določenega dejanja zakonsko predpisan dela prost dan ali sobota, se rok izteče naslednji dan, ki ni dela prost dan ali sobota.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok, izražen v tednih, mesecih ali letih, se izteče ob koncu dne, ki po imenu ali datumu ustreza prvemu dnevu roka ali, če v zadnjem mesecu ni takega dne, zadnji dan zadevnega meseca.

Če je rok izražen kot začetek, sredina ali konec meseca, se to razume kot prvi, petnajsti ali zadnji dan meseca. Polovica meseca ustreza 15 dnem.

Če je rok določen v mesecih ali letih in se ne zahteva kontinuiteta, se domneva, da ima mesec 30 dni, leto pa 365 dni.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok, izražen v tednih, mesecih ali letih, se izteče ob koncu dne, ki po imenu ali datumu ustreza prvemu dnevu roka ali, če v zadnjem mesecu ni takega dne, zadnji dan zadevnega meseca.

Če je rok izražen kot začetek, sredina ali konec meseca, se to razume kot prvi, petnajsti ali zadnji dan meseca. Polovica meseca ustreza 15 dnem.

Če je rok določen v mesecih ali letih in se ne zahteva kontinuiteta, se domneva, da ima mesec 30 dni, leto pa 365 dni.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Če je konec roka za izvedbo določenega dejanja zakonsko predpisan dela prost dan ali sobota, se rok izteče naslednji dan, ki ni dela prost dan ali sobota.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Podaljšati ali skrajšati je mogoče samo sodne roke, tj. roke, ki jih določi sodišče ali predsedujoči sodnik. Sklep o podaljšanju ali skrajšanju roka lahko sprejme predsedujoči sodnik ali sodišče, vendar samo iz pomembnih razlogov, pri čemer je ocena razlogov prepuščena njuni lastni presoji.

Rok se lahko podaljša ali skrajša samo na predlog stranke, udeleženca v nepravdnem postopku, intervenienta, državnega tožilca, inšpektorja za delo, varuha pravic potrošnikov, nevladne organizacije, sodnega izvedenca ali priče, če rok zadeva njihova dejanja. Sodišče ali sodnik ne smeta takega sklepa sprejeti po uradni dolžnosti.

Predlog se lahko vloži pred iztekom fiksnega roka.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Poljski zakonik o civilnem postopku določa zakonske procesne roke za vložitev pravnih sredstev glede na vrsto sodne odločbe (sodba (wyrok), sklep o vsebini zadeve v nepravdnem postopku (postanowienie co do istoty sprawy w postępowaniu nieprocesowym), zamudna sodba (wyrok zaoczny), odredba za plačilo v postopku na podlagi sodne odredbe za plačilo (nakaz zapłaty w postępowaniu upominawczym), odredba za plačilo v postopku na podlagi odredbe za plačilo (nakaz zapłaty w postępowaniu nakazowym) in sklepi (postanowienie)). Določeni so zlasti naslednji zakonski roki:

  • sodba in sklep o vsebini zadeve v nepravdnem postopku: obrazložitev sodbe se pripravi pisno na predlog stranke za vročitev sodbe in obrazložitve ter se vloži v enem tednu od datuma razglasitve izreka sodbe, v dveh primerih ((1) če stranka, ki nastopa brez odvetnika, pravnega zastopnika ali patentnega odvetnika, zaradi odvzema prostosti ni bila navzoča ob izreku sodbe in (2) če je bila sodba izdana na seji, zaprti za javnost) pa v enem tednu od datuma vročitve izreka sodbe. Pritožba se lahko vloži pri sodišču, ki je izdalo izpodbijano sodbo, v dveh tednih od vročitve sodbe in obrazložitve pritožniku.

Če stranka v enem tednu od datuma, ko je bil razglašen izrek sodbe, ni zahtevala vročitve sodbe in obrazložitve, začne rok za vložitev pritožbe teči od dne, ko se izteče rok za vložitev takega predloga;

  • sklep: rok za vložitev pritožbe je en teden in začne teči od vročitve sklepa ali, če stranka v predpisanem roku ni zahtevala vročitve na obravnavi sprejetega sklepa, od izreka sklepa;
  • zamudna sodba glede na toženca: toženec, zoper katerega je bila izdana zamudna sodba, lahko vloži ugovor v dveh tednih od vročitve sodbe;
  • zamudna sodba glede na tožnika: sodišče določi razloge za zamudno sodbo, če je bila tožba v celoti ali delno zavrnjena, tožnik pa je zahteval predložitev razlogov v enem tednu od vročitve sodbe, ali če je tožnik, ki ni vložil take zahteve, vložil pritožbo v predpisanem roku;
  • odredba za plačilo v postopku na podlagi sodne odredbe za plačilo: toženec mora v odredbi za plačilo bodisi izpolniti celoten zahtevek, skupaj s stroški, bodisi v dveh tednih od vročitve odredbe vložiti ugovor;
  • odredba za plačilo v postopku na podlagi odredbe za plačilo: sodišče ob izdaji odredbe za plačilo odloči, da mora toženec bodisi v dveh tednih od vročitve odredbe izpolniti celoten zahtevek, skupaj s stroški, bodisi v navedenem roku vložiti tožbene razloge.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Priča ali stranka v postopku mora obvezno priti na sodišče. Priča mora priti na sodišče, tudi če ni seznanjena z okoliščinami zadeve ali če se je že odločila uveljaviti svojo pravico, da odkloni pričanje. Priča mora pisno opravičiti svojo odsotnost (nenavzočnost) pred datumom obravnave. Poznejša predložitev opravičil za nenavzočnost ne preprečuje sodišču, da priči na obravnavi naloži globo.

Priča mora priložiti dokument z navedbo razlogov za nenavzočnost in pisnim opravičilom. Nenavzočnost priče se lahko opraviči iz razlogov bolezni, pomembnega poslovnega potovanja ali resne nepredvidene nesreče. Če se kot razlog za nenavzočnost ob sodnem pozivu navede bolezen, mora potrdilo o nezmožnosti navzočnosti izdati zdravnik sodišča. V takem primeru sodišče določi nov datum za navzočnost.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Za stranko ali pričo veljajo pravila o civilnem postopku, ki jih uporablja sodni organ (sodišče).

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Procesno dejanje, ki ga stranka opravi po izteku roka, je nično.
To načelo velja za zakonske in sodne roke. Ničnost procesnega dejanja pomeni, da prepozno opravljeno dejanje nima pravnih učinkov, ki so povezani z izvršitvijo dejanja po zakonskem pravu. Procesno dejanje, opravljeno po izteku roka, je nično, tudi če sodišče še ni izdalo odločbe, ki je posledica izteka roka.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Če je rok prekoračen, lahko stranka poskusi doseči njegovo ponovno določitev in predlaga obnovo postopka.

Če stranka ni po lastni krivdi zamudila roka za izvedbo procesnega dejanja, sodišče po uradni dolžnosti ponovno določi rok. Ponovna določitev roka pa ni dopustna, če neizpolnitev roka nima negativnih procesnih posledic za stranko. Vloga s predlogom za ponovno določitev roka se pri sodišču, pri katerem bi moralo biti procesno dejanje opravljeno, vloži najpozneje en teden po prenehanju veljavnosti razloga za neizpolnitev roka. Okoliščine, ki upravičujejo predlog, morajo biti v vlogi utemeljene. Stranka bi morala procesno dejanje opraviti hkrati z vložitvijo predloga. Po enem letu od zamujenega roka se lahko rok ponovno določi samo v izjemnih primerih. Ponovna določitev roka za vložitev pritožbe zoper sodbo o ničnosti zakonske zveze, razvezi zakonske zveze ali razglasitvi neobstoja zakonske zveze ni dopustna, če se je samo ena od strank po pravnomočnosti sodbe ponovno poročila. Sodišče zavrne predlog za ponovno določitev roka, ki je vložen prepozno ali po zakonskem pravu ni dopusten. Dejstvo, da je bil vložen predlog za ponovno določitev roka, ne zaustavi postopka ali izvršitve odločbe. Sodišče sicer lahko glede na okoliščine zaustavi postopek ali izvršitev odločbe. Če je predlog odobren, lahko sodišče nemudoma obravnava zadevo.

Obnova postopka omogoča ponovno obravnavo zadeve, ki se je končala s pravnomočno odločbo. Pritožba s predlogom za obnovo postopka se pogosto obravnava kot izredno pravno sredstvo (ali izredna pritožba), ki se uporabi za izpodbijanje pravnomočnih odločb, za razliko od rednih pravnih sredstev (ki se uporabijo v zvezi z nepravnomočnimi odločbami). Obnova postopka se lahko zahteva iz naslednjih razlogov: sodba je temeljila na ponarejenem ali spremenjenem dokumentu ali kazenski obsodbi, ki je bila nato razveljavljena, ali pa je bila sodba pridobljena s kaznivim dejanjem. Obnova postopka se lahko predlaga tudi iz naslednjih razlogov: če je pravnomočna sodba, ki zadeva isto pravno razmerje, pozneje razkrita ali so razkrite okoliščine dejanskega stanja ali dokazi, ki bi lahko vplivali na izid zadeve in jih stranka v prejšnjem postopku ni mogla uporabiti; če je na vsebino sodbe vplival sklep, s katerim postopek v zadevi ni bil zaključen, izdan pa je bil na podlagi normativnega akta, ki ga je ustavno sodišče prepoznalo kot neskladnega z Povezava se odpre v novem oknuustavo, ratificirano mednarodno pogodbo ali zakonskim pravom (razveljavljenega ali spremenjenega v skladu z zakonikom o civilnem postopku).

Obnove postopka ni mogoče predlagati več kot deset let po datumu pravnomočnosti sodbe (razen če stranka ni mogla nastopiti na sodišču ali ni bila ustrezno zastopana).

Zadnja posodobitev: 25/02/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Portugalska

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Procesni roki so lahko prekluzivni (perentório), kadar z njihovim iztekom preneha pravica do izvedbe dejanja, ali odložni (dilatório), kadar je do določenega datuma odložena možnost izvedbe dejanja ali datum, ko začne teči drug rok.

Za procesne roke se uporabljajo pravila iz členov 138 do 143 zakonika o civilnem postopku.

Izračun procesnih rokov ali rokov, ki jih določijo sodišča, urejajo pravila iz členov 278, 279 in 296 civilnega zakonika.

Kar zadeva roke v civilnih zadevah, njihovo dolžino in učinek na pravna razmerja urejajo členi od 296 do 333 civilnega zakonika.

Zlasti zastaralne roke (prazos de prescrição) in prekluzivne roke (prazos de caducidade) urejajo pravila iz členov 300 do 327 oziroma iz členov 328 do 333 civilnega zakonika.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Za ta namen je Portugalska Evropsko komisijo obvestila o naslednjih državnih praznikih:

1. januar, 7. april (veliki petek), 9. april (velikonočna nedelja), 25. april, 1. maj, 8. junij (telovo), 10. junij, 15. avgust, 5. oktober, 1. november ter 1., 8. in 25. december.

Komisija je ta seznam objavila v Uradnem listu Evropske unije št. 2023/C 39/07, ki je na voljo Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Države članice ta seznam pošljejo Komisiji vsako leto. Nekateri prazniki so spremenljivi in ne padejo vedno na zgoraj navedeni datum.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Splošno pravilo v portugalskem civilnem pravu je, da morajo stranke, če ni posebne določbe, v desetih dneh zaprositi za kakršno koli dejanje ali sodni postopek, se sklicevati na ničnost, vložiti posredni ugovor ali uveljavljati katero koli drugo procesno pravico; prav tako mora stranka v desetih dneh odgovoriti na zahtevek druge stranke (člen 149 zakonika o civilnem postopku).

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Praviloma začne rok za odgovor vedno teči z vročitvijo obvestila o zadevnem dejanju (člen 149(2) zakonika o civilnem postopku).

Med postopki se obvestila za stranke vročajo njihovim pravnim zastopnikom.

Kadar je namen vročitve obvestila vabilo stranki, naj osebno nastopi pred sodiščem, je treba poleg vročitve zastopniku obvestilo s priporočeno pošto poslati tudi stranki in v njem navesti datum, kraj in namen njenega nastopa.

Zastopnikom se obvestilo vroča po elektronski pošti (glej izvedbeno odredbo (Portaria) št. 280/13 z dne 26. avgusta 2013, ki je na voljo Povezava se odpre v novem oknutukaj), datum vročitve pa potrdi računalniški sistem, pri čemer se šteje, da je bila vročitev opravljena tretji dan po tem dnevu ali, če ta dan ni delovni dan, prvi delovni dan po tem dnevu.

Za vabilo s priporočenim pismom s povratnico „se šteje, da je opravljeno na dan, ko je povratnica podpisana, in da ga je prejela vabljena oseba, tudi če je povratnico podpisala tretja oseba, pri čemer se šteje, če se ne dokaže nasprotno, da je bilo pismo nemudoma izročeno naslovniku“ (člen 230(1) zakonika o civilnem postopku).

Kadar se vabilo vroči po pravnem zastopniku, sodnem izvršitelju ali sodnem uradniku, ki stopi v stik z vabljeno osebo, začne rok teči, ko zadevna oseba podpiše zapisnik o vročitvi.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Da. Glej odgovor na prejšnje vprašanje.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Dejanski datum dejanja, dogodka, odločbe, vabila ali vročitve se ne šteje (člen 279, točka (b), civilnega zakonika).

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Kadar se rok za izvedbo procesnega dejanja izteče na dan, ko so sodišča zaprta, se podaljša do naslednjega delovnega dne (člen 138(2) zakonika o civilnem postopku).

Sodne počitnice trajajo od 22. decembra do 3. januarja, od cvetne nedelje do velikonočnega ponedeljka in od 16. julija do 31. avgusta.

Sodišče lahko z obrazloženim sklepom in po zaslišanju strank prekine procesni rok v skladu s členom 269(1), točka (c), zakonika o civilnem postopku.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Pri izračunu roka se ne upošteva dan – niti ura, če je rok izražen v urah –, na katerega se je zgodil dogodek, od katerega začne teči rok, v skladu s členom 279(b) zakonika o civilnem postopku.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, ki začne teči na določen datum, se izteče ob 24.00 (ob polnoči) ustreznega dne v zadnjem tednu, mesecu ali letu, če pa v zadnjem mesecu ni ustreznega dne, se rok izteče zadnji dan zadevnega meseca (člen 279(c) civilnega zakonika).

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Ker so sodišča odprta le na delovne dni ter ker se nedelje in državni prazniki štejejo za sodne počitnice, se roki, ki se iztečejo na nedeljo ali državni praznik, podaljšajo do prvega delovnega dne, če mora biti zadevno dejanje opravljeno na sodišču.

Pravilo za izračun vseh procesnih rokov je, da se rok za izvedbo procesnega dejanja podaljša do naslednjega delovnega dne, če se izteče na datum, ko so sodišča zaprta (člen 138(2) zakonika o civilnem postopku).

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Procesni rok, določen z zakonom, se lahko v določenih primerih podaljša.

S soglasjem strank se lahko rok podaljša enkrat za enako obdobje (člen 141 zakonika o civilnem postopku).

V primeru upravičenega vzroka zakon omogoča podaljšanje roka (člen 140 zakonika o civilnem postopku).

Zakon prav tako omogoča izvedbo dejanja v prvih treh delovnih dneh po izteku roka, ob plačilu globe (glej člen 139 zakonika o civilnem postopku).

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Rok za vložitev pravnega sredstva je 30 dni od vročitve odločbe (člen 638 zakonika o civilnem postopku) ter 15 dni v nujnih primerih in primerih, določenih v Povezava se odpre v novem oknučlenu 644(2) in Povezava se odpre v novem oknučlenu 677 zakonika o civilnem postopku.

V navedenih primerih, kadar odločba ni sporočena, rok teče od dneva, ko je zadevna oseba izvedela za odločbo.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Zakonsko predpisanih procesnih rokov ni mogoče skrajšati. Vendar mora sodišče določiti datum ali rok za nastop zadevnih strank pred sodiščem.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Če se sodni poziv na obravnavo vroči zunaj geografskega območja okrožja sodišča, pred katerim poteka postopek, se rok, v katerem lahko pozvana oseba vloži odgovor na tožbo, s katerim izpodbija posamezno civilno tožbo, podaljša (člen 245 zakonika o civilnem postopku).

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Z iztekom obvezujočega roka preneha pravica do izvedbe dejanja. Vendar se lahko dejanje zaradi upravičenega vzroka opravi po izteku roka, ne glede na to pa se lahko opravi tudi v prvih treh delovnih dneh po izteku roka, vendar je treba nemudoma plačati denarno kazen (člen 139 zakonika o civilnem postopku).

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Dejanje se lahko zaradi upravičenega vzroka opravi po izteku roka.

V skladu s členom 140 zakonika o civilnem postopku se za upravičen vzrok šteje dogodek, ki ga ni mogoče pripisati stranki ali njenim zastopnikom ali pooblaščencem in ki je preprečil pravočasno izvedbo določenega dejanja. V tem primeru mora stranka, ki trdi, da je šlo za upravičen vzrok, nemudoma predložiti dokaze o tem.

Ne glede na upravičen vzrok se lahko dejanje opravi v prvih treh delovnih dneh po izteku roka, vendar je treba plačati denarno kazen, kot je navedeno zgoraj, sodišče pa se lahko izjemoma odloči za znižanje ali odpravo denarne kazni v primerih očitno težkih finančnih razmer ali če je znesek očitno nesorazmeren, zlasti pri tožbah, pri katerih ni potrebno imenovanje pravnega zastopnika in je dejanje opravila stranka sama.

Sorodne povezave

Zadnja posodobitev: 12/12/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani romunščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.

Roki v postopkih - Romunija

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

S postopkovnega vidika je splošna opredelitev procesnega roka obdobje, v katerem je treba opraviti nekatera procesna dejanja ali, nasprotno, v katerem so taka procesna dejanja prepovedana. Zadevne določbe vsebujejo členi 180 do 186 zakona št. 134/2010 o zakoniku o civilnem postopku, kakor je bil ponovno objavljen, z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami (veljati je začel 15. februarja 2013).

Različni roki, ki se uporabljajo v civilnem postopku, so razvrščeni glede na način, kako so opredeljeni: zakonski roki, sodni roki ali običajni roki (ne glede na njihovo naravo). Zakonski roki so izrecno določeni v zakonu in so načeloma nespremenljivi, tj. sodnik ali stranke jih ne morejo skrajšati ali podaljšati (takšen je na primer petdnevni rok za vročitev vabila). Zakon izjemoma omogoča podaljšanje ali skrajšanje nekaterih zakonskih rokov. Sodne roke določa sodišče med obravnavo zadeve, in sicer glede udeležbe strank, zaslišanja prič ali izvajanja drugih dokazov, kot so listine, izvedenska mnenja itd. Običajni roki so tisti, ki jih lahko stranke določijo med obravnavo sporov in ki ne zahtevajo odobritve sodišča.

Glede na vrsto so procesni roki zapovedni (naročilni) in prepovedni (odvračilni), pri čemer so prvi tisti, v katerih je treba posamezno procesno dejanje opraviti (na primer roki, v katerih je treba vložiti pritožbo – pritožbo, nadaljnjo pritožbo itd.), zadnji pa tisti, v katerih zakon prepoveduje opravljanje vsakršnih procesnih dejanj.

Drugo merilo za razvrščanje rokov se nanaša na sankcije, ki se uporabljajo za kršitev rokov, pri čemer so taki roki absolutni in relativni. Absolutni roki, če niso upoštevani, vplivajo na veljavnost procesnega dejanja, neupoštevanje relativnih rokov, tudi če to ne privede nujno do razveljavitve procesnih dejanj, pa lahko povzroči uporabo disciplinskih ali finančnih sankcij za stranko, ki jih ni upoštevala (rok za odločitev, rok za pripravo itd.).

Nazadnje, glede trajanja so lahko roki izraženi v urah, dnevih, tednih, mesecih in letih, ta razvrstitev pa je določena tudi v členu 181 zakonika o civilnem postopku. Poleg tega zakon v nekaterih primerih ne določa izrecno določene vrste obdobja (ura, dan itd.), ampak trenutek, do katerega je treba procesno dejanje opraviti (npr. ugovor na izvršbo, ki ga je mogoče vložiti do izvedbe zadnjega izvršilnega dejanja), ali pa zakon določa, da je treba dejanje opraviti nemudoma, ali takoj, ko je mogoče, ali kot nujno.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971

V skladu z romunskim pravom so dela prosti dnevi vse sobote in nedelje ter naslednji prazniki: 1. in 2. januar (novo leto), 24. januar (dan romunske enotnosti), velika noč – dva dneva, odvisno od koledarja (vključno z velikim petkom), 1. maj (praznik dela), 1. junij (dan otrok), binkošti – en dan, odvisno od koledarja, 15. avgust (Marijino vnebovzetje), 30. november (praznik svetega Andreja), 1. december (dan državnosti) ter 25. in 26. december (božič).

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Pravila, ki se uporabljajo glede rokov, so navedena v členih 180 do 186 zakonika o civilnem postopku.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Vsak rok ima začetni in končni trenutek in obdobje med njima.

Člen 184(1) zakonika o civilnem postopku glede začetnega trenutka določa, da roki začnejo teči z dnem vročitve procesnih aktov, razen če zakon določa drugače.

V nekaterih primerih pa je mogoče vročitev procesnega akta kot začetni trenutek roka nadomestiti z enakovrednimi procesnimi dejanji (enakovredni primeri). Vročitev procesnega akta kot začetni trenutek roka se torej v nekaterih primerih nadomesti z drugimi postopki, ki označujejo začetek roka (npr. zahteva za vročitev procesnega akta nasprotni stranki, vložitev pritožbe ali vročitev sklepa o izvršbi).

Izjema od splošnega pravila so primeri, ko roki ne začnejo teči z vročitvijo, ampak na primer z odločitvijo (z ugotovitvijo, da se je zastaralni rok iztekel, z nadomestilom sodbe), s priznanjem dokaza (za predložitev zahtevanih zneskov ali seznama prič v petih dneh) ali z objavo nekaterih dokumentov (za oglas o prodaji stavbe v petih dneh).

Končni trenutek roka je opredeljen kot trenutek, ko se doseže učinek roka, torej ko se izteče možnost izvesti postopek, za katerega je bil rok postavljen (velja za zapovedne roke), ali, nasprotno, kot trenutek, ko nastopi pravica do izvedbe nekaterih procesnih dejanj (velja za prepovedne roke).

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Roki med začetnim in končnim trenutkom načeloma tečejo neprekinjeno, brez možnosti prekinitve ali mirovanja. Vendar je ovira, ki je posledica okoliščin, na katere stranka ne more vplivati (opredeljeno v členu 186 zakonika o civilnem postopku), razlog, da se procesni rok prekine. V ta primer spadajo tudi druge posebne okoliščine, zaradi katerih se rok prekine (na primer prekinitev pritožbenega roka – člen 469 zakonika o civilnem postopku). Zakon določa tudi, da lahko procesni rok miruje (kot v primeru zastaralnega roka – člen 418 zakonika o civilnem postopku). Če se rok prekine na podlagi člena 186 zakonika o civilnem postopku, začne po odpravi ovire teči nespremenljivi petnajstdnevni rok, ne glede na trajanje prekinjenega roka. Pri mirovanju rok teče naprej od trenutka, ko mirovanje preneha, všteje pa se čas, ki je pretekel pred mirovanjem.

V skladu s členom 183 zakonika o civilnem postopku se šteje, da je procesni akt, vložen v zakonskem roku s priporočeno pošto, oddano na poštnem uradu, pri hitri kurirski službi, posebni službi za komunikacije ali če je poslan prek telefaksa ali elektronske pošte, vložen pravočasno. Prav tako se šteje, da je pravočasno vložen dokument, ki ga zainteresirana stranka v zakonskem roku odda na vojaški enoti ali v upravnem uradu kraja, kjer je pridržana. Potrdilo poštnega urada in registracija ali potrdilo hitre kurirske službe, posebne službe za komunikacije, vojaške enote ali upravnega urada, kjer je zainteresirana stranka pridržana, če je ustrezno, navedeno na oddanem dokumentu, ter navedba datuma in časa prejema telefaksa ali elektronskega sporočila, kot izhaja iz računalnika ali telefaksa sodišča, so dokaz o datumu, ko je zadevna stranka predložila akt.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

V skladu s členom 181 zakonika o civilnem postopku se roki, izraženi v dnevih, računajo po izključujočem sistemu, torej glede na proste dneve, med katere se ne šteje niti začetni (dies a quo) dan roka niti končni (dies ad quem) dan roka, pravila, ki se uporabljajo, pa so tista, ki so navedena v povezavi z začetnim trenutkom roka, kot so navedena v oddelku 4.

Roki, izraženi v dnevih, se vedno računajo v polnih dnevih, vendar velja, da je akt mogoče predložiti le v času uradnih ur služb sodišča. Tej pomanjkljivosti se je mogoče izogniti s pošiljanjem procesnega akta po pošti, pri čemer poštni uslužbenci navedejo datum in način, kako je bilo sporočilo predano prejemniku. Glej tudi odgovor na vprašanje 4.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Če se mora oseba na primer odzvati ali če ji je akt vročen v ponedeljek, 4. aprila 2005, in se njen odgovor zahteva v 14 dneh od vročitve, ali to pomeni, da mora zadevna oseba odgovoriti pred:

  • torkom, 19. aprilom (koledarski dnevi), ali
  • petkom, 22. aprilom (delovni dnevi)?

Pravilni odgovor je, da navedeno število dni pomeni koledarske dni. Zadevna oseba mora učinkovito ukrepati do vključno 19. aprila.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

V skladu s členom 182 zakonika o civilnem postopku se roki, izraženi v letih, mesecih ali tednih, iztečejo na tisti dan v letu, mesecu ali tednu, ki ustreza začetnemu dnevu.

Rok, ki začne teči 29., 30. ali 31. dne v mesecu in se izteče v mesecu, ki takega dneva nima, se izteče zadnji dan navedenega meseca.

Rok, ki se izteče na praznik ali ko se storitve ne opravljajo, se izteče ob koncu prvega naslednjega delovnega dne.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok, izražen v tednih, mesecih ali letih, se izteče ustrezni dan v zadnjem tednu, mesecu ali letu. Če v zadnjem mesecu ni ustreznega datuma, se rok izteče zadnji dan navedenega meseca. Če je zadnji dan roka dela prost dan, se rok podaljša do prvega naslednjega delovnega dne.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da, če je zadnji dan roka dela prost dan, se rok podaljša do prvega naslednjega delovnega dne.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Člen 184 zakonika o civilnem postopku določa, da se procesni rok prekine in z dnem nove vročitve začne teči nov rok, in sicer v naslednjih primerih:

  • če katera od strank umre; v tem primeru se na naslov zadnjega stalnega prebivališča pokojne stranke dediču vroči nov dokument, brez navedbe imena in položaja vsakega dediča;
  • če umre zastopnik katere od strank; v tem primeru se zadevni stranki vroči nov dokument.

Če stranka ni zmožna opraviti dejanja ali pa je njena zmožnost opraviti dejanje omejena, procesni rok ne začne teči, če pa je že začel teči, se prekine, dokler zadevni stranki ni imenovana oseba, ki jo zastopa ali ji pomaga, če je ustrezno.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Da, za različna pravna področja so določeni posebni roki. Splošni rok za vložitev pritožbe in nadaljnje pritožbe je po zakoniku o civilnem postopku 30 dni. V nekaterih zadevah (posebnih postopkih), na primer v primeru začasne odredbe, je rok za pritožbo pet dni, kar je krajši rok od roka za pritožbo po občem pravu.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Odgovor je pritrdilen, kar pomeni, da zakon v nekaterih izjemnih primerih sodniku omogoča podaljšanje roka (npr. na podlagi členov 469 in 490 zakonika o civilnem postopku za pet dni – v zadevah s pritožbo oziroma nadaljnjo pritožbo) ali skrajšanje roka (npr. na podlagi člena 159 zakonika o civilnem postopku glede roka za vročitev vabila za pet dni pred datumom obravnave).

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

V skladu s členom 1088 zakonika o civilnem postopku v mednarodnem civilnem postopku sodišče uporabi romunsko procesno pravo, ob upoštevanju izrecnih nasprotnih določb. Glej tudi odgovore na vprašanja 5, 11 in 16.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Kot je navedeno zgoraj, neupoštevanje absolutnega roka vpliva na veljavnost postopka, neupoštevanje relativnega roka, tudi če to ne privede nujno do razveljavitve procesnih dejanj, pa lahko povzroči uporabo disciplinskih ali finančnih sankcij za stranko, ki jih ni upoštevala (rok za odločitev, rok za pripravo itd.).

Neupoštevanje procesnih rokov najverjetneje povzroči uporabo sankcij, kot so:

  • ničnost procesnega dejanja;
  • razveljavitev roka za izvedbo procesnega dejanja;
  • potek veljavnosti zahteve, naslovljene na sodišče;
  • zastaranje upravičenosti do izvršbe;
  • finančne sankcije;
  • disciplinske sankcije;
  • obveznost ponovne izvedbe ali spremembe akta, pri katerem niso bile upoštevane pravne formalnosti;
  • obveznost plačila odškodnine prizadeti stranki zaradi kršitve procesnih formalnosti.

Člen 185 zakonika o civilnem postopku določa, da kadar je treba procesno pravico uveljaviti v določenem roku, neupoštevanje te obveznosti povzroči, da ta pravica preneha, razen če zakon določa drugače. Procesno dejanje, opravljeno po izteku roka, je nično. Če zakon določa, da procesnega dejanja v nekem roku ni mogoče opraviti, vendar je pred iztekom roka kljub temu opravljeno, je mogoče tako dejanje na zahtevo zainteresirane stranke razglasiti za nično.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Člen 186 zakonika o civilnem postopku določa, da se stranki, ki je zamudila procesni rok, določi nov rok, če dokaže, da je rok zamudila iz upravičenih razlogov. Zadevna stranka mora procesno dejanje opraviti najpozneje v 15 dneh od dne, ko je ovira prenehala, hkrati pa zahtevati nov rok. Če stranka zahteva uporabo pravnega sredstva, je rok enak kot za vložitev pritožbe. Zahtevo za določitev novega roka obravnava pristojno sodišče, ki obravnava zahtevo glede pravice, ki ni bila uveljavljena v roku. Če je stranka kriva, niso na voljo nobena procesna pravna sredstva.

Zadnja posodobitev: 05/07/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Slovenija

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Po slovenskem procesnem pravu  je rok časovno obdobje, ki ga omejujeta dve časovni točki – začetek in konec roka – in v katerem je mogoče opraviti določeno procesno dejanje, izjemoma pa se prav v roku določeno procesno dejanje ne more opraviti.

Slovensko pravo pozna roke različnih vrst:

  • materialni in procesni: materialne roke določa materialno pravo za uveljavljanje pravic in se naprej delijo na materialne prekluzivne roke, ko po samem zakonu pravica preneha, in zastaralne roke, ko pravice le po ugovoru stranke ni več mogoče uveljaviti, medtem ko so procesni roki določeni za opravo procesnih dejanj;
  • zakonski in sodni: zakonske roke in njihove dolžine določa neposredno sam zakon, sodne roke pa določa sodišče, upoštevaje vse konkretne okoliščine primera;
  • podaljšljivi in nepodaljšljivi: le sodni roki so podaljšljivi, ne pa tudi zakonski;
  • subjektivni in objektivni: subjektivni roki začnejo teči, ko je upravičena oseba izvedela za določen dogodek oziroma dobila možnost opraviti procesno dejanje, objektivni pa začnejo teči, ko je nastopila določena objektivna okoliščina;
  • procesni prekluzivni in instrukcijski: po koncu procesnega prekluzivnega roka določenega procesnega dejanja ni več mogoče opraviti na učinkovit način, zamuda instrukcijskega roka pa nima neposrednih zakonskih posledic.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Po Uredbi št. 1182/71 »delovni dnevi« pomenijo vse dni razen dela prostih dni, nedelj in sobot. Kot dela prosti dnevi so v Sloveniji z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji  (ZPDPD) določeni naslednji prazniki:

  • 1. januar – novo leto;
  • 8. februar – Prešernov dan, slovenski kulturni praznik;
  • 27. april – dan upora proti okupatorju;
  • 1. in 2. maj – praznik dela;
  • 25. junij – dan državnosti;
  • 1. november – dan spomina na mrtve;
  • 26. december – dan samostojnosti in enotnosti.

Dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji pa so tudi:

  • velikonočna nedelja in ponedeljek – velika noč;
  • 15. avgust – Marijino vnebovzetje;
  • 31. oktober – dan reformacije;
  • 25. december – božič.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Splošna pravila o procesnih rokih v slovenskem pravu določa Zakon o pravdnem postopku – ZPP . Določbe od 110. do 112. člena in 116. do 120. člena ZPP se tako neposredno uporabljajo v pravdnem postopku, smiselno pa tudi v nepravdnem postopku, postopku izvršbe in zavarovanja]ter tudi v postopku prisilne poravnave ali stečaja zaradi insolventnosti gospodarskega subjekta oziroma njegove likvidacije.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Slovensko pravo pozna civilno štetje rokov, to je štetje od dneva do dneva. Roki se računajo po dnevih, mesecih in letih. Če je rok določen po dnevih, se dan vročitve sodnega pisanja ali dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, ne všteje v rok, temveč se vzame za začetek rok prvi naslednji dan. Roki, ki so določeni po mesecih oziroma po letih, se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se konča rok zadnji dan v tem mesecu. Rok začne v teh primerih teči istega dne, kot je bil dan, ko se je zgodil dogodek, od katerega se šteje rok (npr. če je potrebno neko procesno dejanje opraviti v enem letu od vročitve pisanja, pisanje pa je bilo vročeno dne 25.04.2005, se rok izteče 25.04.2006). Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih (glej zgoraj pod 2) se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Prej navedeni dnevi pa nimajo vpliva na začetek, potek postopka, saj rok teče neprekinjeno tudi v teh dneh. Izjema so sodne počitnice (v času od 15. julija do 15. avgusta), saj rok v času sodnih počitnic ne more začeti teči, ampak začne teči prvi naslednji dan po počitnicah.

Dogodek, od katerega teče rok, je največkrat sodna vročitev, dejanje nasprotnika ali pa tudi izvenprocesni dogodek.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Po slovenskem pravu se pisanja vročajo po pošti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom. Kadar od vročitve teče določen rok, način vročanja relevantnih dokumentov ne vpliva na začetek roka. Rok začne teči, ko je v skladu z zakonom vročitev dejansko opravljena ali ko se šteje, da je bila opravljena.

Vročanje pisanj ureja 132. člen in naslednji ZPP. Loči med neosebnim (navadnim), osebnim vročanjem po pošti ter vročanjem po varni elektronski poti, ki je prav tako osebno in navadno.

Pri neosebnem vročanju pisanj (140. in 141. člena ZPP) se šteje vročitev za opravljeno tistega dne, ko vročevalec v stanovanju oziroma na delovnem mestu izroči pisanje naslovniku. Če naslovnika ne najde v stanovanju, pisanje izroči odraslemu članu gospodinjstva. Če vročevalec vroča pisanje na delovnem mestu naslovnika, pa ga tam ne najde oziroma do njega zaradi takšne organiziranosti delovnega procesa nima dostopa, se vročitev šteje za opravljeno, ko pisanje vroči osebi, ki je pooblaščena za sprejemanje pošte, oziroma osebi, ki je zaposlena na tistem delovnem mestu. Če naslovnik sicer stanuje v nastanitvenem objektu, pa ga vročevalec tam ne najde, pisanje izroči osebi ki je v tem objektu pooblaščena za sprejemanje pošte za stanovalce. Rok začne teči naslednji dan od takšne vročitve. Če takšna vročitev ni možna, vročevalec pusti pisanje v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo oz. pošti v kraju njegovega stanovanja, na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi, v katerem je navedeno kje je pisanje. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih. Pošta hrani pisanje 30 dni. Če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne, se pisanje vrne sodišču. Če je treba pisanje vročiti subjektu-pravnim osebam, vpisanim v register, samostojnim podjetnikom, in ni možna vročitev pisanj na naslovu, ki je vpisan v register, se vročitev opravi tako, da se pisanje oz. obvestilo o vročitvi pusti na naslovu, ki je vpisan v register, pri čemer mora naslov dejansko obstajati.

Osebno vročanje (142. in 143. člen ZPP) se opravi, kadar se vroča tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena pritožba, izredno pravno sredstvo, nalog za plačilo sodne takse za vloge iz 105.a člena Zakona o pravdnem postopku, vabilo na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo. Druga pisanja se vročajo osebno samo, če tako določa zakon ali, če sodišče oceni, da je potrebna zaradi listin, ki so priložene v izvrniku, ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost. Rok začne teči naslednji dan od takšne vročitve.Izteče pa se lahko tudi na dela prost dan oziroma se v primeru izteka na dela prost dan ne podaljšuje na prvi naslednji delovni dan.

Če neposredna izročitev naslovniku ni mogoča, v primeru osebnega vročanja vročevalec v hišnem nabiralniku ali na vratih stanovanja pusti obvestilo o prispelem pisanju in o 15 dnevnem roku, v katerem lahko naslovnik prevzame pisanje na pošti, če gre za vročitev po pošti, ali sodišču, ki je odredilo vročitev. Vročitev šteje za opravljeno tistega dne, ko naslovnik prevzame pisanje na pošti ali pa po poteku 15 dni, če naslovnik ne prevzame pisanja. Rok začne teči naslednji dan od opravljene vročitve oziroma od fikcije vročitve, ki nastopi, kadar naslovnik pisanja ne prevzame.

Vročitev pisanja v elektronski obliki pa se lahko opravi tudi po varni elektronski poti. Informacijski sistem sodstva pisanje samodejno pošljena na naslov za vročanje, ki je registriran v informacijskem sistemu sodstva, ali v varni elektronski predal s posredovanjem pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje pisanj po varni elektronski poti kot registrirano dejavnost in za to pridobi dovoljenje ministra za pravosodje. Pisanje mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Naslovnik se s pisanjem seznani in ga prevzame iz informacijskega sistema tako, da se pred prevzemom na predpisan način identificira, elektronsko podpiše vročilnico in jo tako podpisano vrne pošiljatelju oi varni elektronski poti. Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame elektronsko pisanje. Če pisanja ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Naslovniku mora biti seznanitev z vsebino pisanja omogočena vsaj tri mesece po poteku roka 15 dni po prejemu elektronskega pisanja. Rok začne teči naslednji dan od opravljene vročitve oziroma od fikcije vročitve, ki nastopi kadar naslovnik pisanja na prevzame. Pri tem velja poudariti, da v praksi kljub zakonski pravni podlagi, trenutno pošiljanje listin v sodnih postopkih v civilnih in gospodarskih zadevah- z izjemo izvršilnih, insolvenčnih in zemljiškoknjižnih postopkov- po elektronski poti še ni mogoče. Prosimo, če si v zvezi z možnostjo uporabe elektronskega poslovanja pogledate temo "Avtomatizirana obdelava".

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Če je rok določen po dnevih, se dan vročitve sodnega pisanja ali dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, ne všteje v rok, temveč se vzame za začetek teka roka prvi naslednji dan.

Roki, ki so določeni po mesecih oziroma po letih, se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se konča rok zadnji dan v tem mesecu. Rok začne v teh primerih teči isti dan, ko se je zgodil dogodek, od katerega se šteje rok (npr. če je potrebno neko procesno dejanje opraviti v enem letu od vročitve pisanja, pisanje pa je bilo vročeno dne 25.04.2005, se rok izteče 25.04.2006).

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Kadar je rok določen v dnevih število dni pomeni koledarske dni. Rok teče neprekinjeno, tudi na sobote, nedelje in dela proste dni. V primeru, da je bila sodba npr. vročena v petek, začne teči pritožbeni rok že v soboto.Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.

Pri štetju rokov pa je potrebno kot lex specialis upoštevati 83. člen Zakona o sodiščih, ki ureja sodne počitnice. V času od 15. julija do 15. avgusta sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, ki so kot take določene z zakonom (začasne odredbe, varstvo in vzgoja otrok, preživninske obveznosti itd). Razen v nujnih zadevah, procesni roki sicer ne tečejo. Če je bila vročitev opravljena v času sodnih počitnic (npr. 20.07.) začne procesni rok teči prvi naslednji dan po izteku sodnih počitnic, to je 16.08. Prav tako se v času sodnih počitnic procesni rok ne more izteči. Če je bila vročitev opravljena dne 10.07., se 15 dnevni procesni rok izteče 26.08. Tek roka se s sodnimi počitnicami prekine.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Slovensko pravo ne pozna določanja roka po tednih. Roki se računajo po dnevih, mesecih ali letih. Na tek roka ne vplivajo sobote, nedelje ali drugi dela prosti dnevi. Rok pa ne more poteči na tak dan. Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.

Ureditev po Zakonu o sodiščih glede teka roka med sodnimi počitnicami pa je pomanjkljiva glede rokov, ki so določeni po mesecih ali letih in za katere 3. odstavek 111. člena ZPP določa, da se končajo z dnem, ki se po številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Sodne počitnice ne vplivajo na tek rokov, določenih po letih. Sodna praksa pa je zavzela stališče, da roki, določeni po mesecih, prenehajo teči zaradi sodnih počitnic in se podaljšajo za en mesec (npr. če je trimesečni procesni rok pričel teči 20.06. se izteče 20.09.; enako se trimesečni rok, ki bi se sicer iztekel med sodnimi počitnicami, npr. 05.08., podaljša za en mesec in se izteče 05.09.)

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, ki so določeni po mesecih oziroma po letih, se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se konča rok zadnji dan v tem mesecu (npr. če je potrebno neko procesno dejanje opraviti v enem letu od vročitve pisanja, pisanje pa je bilo vročeno dne 25.04.2005, se rok izteče 25.04.2006; če pa je potrebno neko procesno dejanje opraviti v enem mesecu od opravljene vročitve, ki je bila dne 31.05.2005, je zadnji dan roka 30.06.2005).

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Rok ne more poteči v soboto, nedeljo ali drug dela prost dan. Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Podaljšajo se lahko samo roki, ki jih glede na okoliščine primera določi sodišče, t. j. sodni rok (110. člen ZPP). Sodne roke podaljša sodišče na predlog stranke, če za to obstajajo opravičljivi razlogi. Podaljšanje roka je potrebno predlagati pred njegovim iztekom. Roki, določeni z zakonom, niso podaljšljivi. Določba o nepodaljšljivosti zakonskih rokov je kogentne narave.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Zoper sodbo in sklep, izdan na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v splošnem pritožbenem roku 30 dni od vročitve prepisa sodbe oziroma v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa sodišča prve stopnje, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok (333. člen ZPP, 2. odstavek 363. člena ZPP).

Posebej je določen 15 dnevni pritožbeni rok za pritožbo v meničnih in čekovnih sporih (333. člen ZPP), 8 dnevni v sporih zaradi motenja posesti (428. člen ZPP), v sporih majhne vrednosti (458. člen ZPP), za napoved pritožbe v gospodarskih sporih majhne vrednosti in v postopkih za izdajo plačilnega naloga. Krajši osemdnevni roki veljajo tudi za vložitev pravnih sredstev (pritožbe in ugovora) v postopkih izvršbe in zavarovanja (9. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju).

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Sodišče določi narok, kadar je to predpisano z zakonom ali če je potrebno za sam postopek (113. člen ZPP). Narok je krajevno in časovno določen termin za opravo procesnega dejanja. Sodišče lahko preloži narok na poznejši termin, če so podani upravičeni razlogi (115. člen ZPP).

Prav tako lahko sodišče podaljša rok, ki ga je določilo stranki za opravo posameznega dejanja (sodni rok), če so podani utemeljeni razlogi in je stranka predlagala podaljšanje roka pred njegovim iztekom.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Slovensko pravo ne pozna pravila o pravici do podaljšanja roka zaradi prebivališča stranke v določenem kraju ali na določenem območju.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Zamuda roka praviloma pomeni izgubo pravice. Stranka izgubi pravico vložiti pravno sredstvo (prekluzija), prepozno vloženo pravno sredstvo pa se zavrže. Sodišče zavrže tudi vlogo, katero stranka ne dopolni ali popravi v postavljenem roku.

Zaradi zamude roka lahko nastopi fikcija, da je stranka umaknila tožbo (npr. v primeru, ko stranka ne plača sodne takse v zakonskem roku se šteje, da je tožbo umaknila in se postopek ustavi; enako se šteje, če nobena stranka v 4 mesecih ne predlaga nadaljevanje postopka, ki je miroval).

Če stranka zamudi s pristopom na narok, se v določenih primerih domneva, da je umaknila tožbo (npr. če na prvi narok ne pride nobena stranka, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila).

Zaradi zamude roka pa lahko stranka nosi posledice tudi v dokaznem postopku. Zamuda roka pri plačilu predujma, potrebnega za izvedbo predlaganega dokaza, pomeni opustitev izvedbe tega dokaza.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Če stranka zamudi rok za določeno procesno dejanje in zaradi tega nastopi prekluzija (stranka izgubi pravico opraviti procesno dejanje), ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje; čl. 116. člen do 121. člen ZPP).

Pogoji za vrnitev v prejšnje stanje so:

  • da je stranka zamudila rok iz opravičenega razloga, kar presodi sodišče glede na vse okoliščine primera;
  • da je zaradi zamude nastopila prekluzija;
  • da stranka vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje, v določenem roku, in sicer v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudila rok; če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela; in v vsakem primeru najkasneje v treh mesecih od dneva zamude, v gospodarskih sporih pa v tridesetih dneh;
  • da stranka obenem, ko vloži predlog, opravi tudi zamujeno procesno dejanje.

Vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje praviloma ne vpliva na potek postopka, vendar pa sodišče lahko odloči, da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu. Po prejemu pravočasnega predloga za vrnitev v prejšnje stanje sodišče praviloma opravi narok, na katerem odloči o predlogu. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se postopek vrne v tisto stanje, v katerem je bil pred zamudo, in se razveljavijo vse odločbe, ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/preciscenaBesedilaZakonov

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.sodisce.si/

Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.pisrs.si/Pis.web/

Zadnja posodobitev: 27/03/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Slovaška

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

(a) zakonski roki – njihovo trajanje je določeno z zakonom;

(b) sodni roki – sodišče jih lahko na predlog zadevne osebe podaljša.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Dela prosti dnevi so dnevi, določeni za oddih delavcev med tednom, in zakonski prazniki:

(a) dela prosti dnevi v Slovaški republiki: 6. januar, veliki petek, velikonočna nedelja, velikonočni ponedeljek, 1. maj, 8. maj, 15. september, 1. november, 24. december, 25. december in 26. december;

(b) zakonski prazniki v Slovaški republiki: 1. januar, 5. julij, 29. avgust, 1. september in 17. november.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

(a) V skladu z zakonom št. 160/2015, tj. zakonom o pravdnem postopku (zákon č. 160/2015 Civilný sporový poriadok), rok za izvršitev dejanja določi sodišče, če ni določeno drugače. Dan, ko nastopi dogodek, ki določa začetek roka, ni vključen v izračun roka, določenega v dnevih.

(b) Rok ne teče v zvezi z osebo, ki je izgubila sposobnost biti stranka v postopku ali sposobnost za nastopanje pred sodiščem (člen 119 zakona o pravdnem postopku).

(c) Če v postopek vstopi nova stranka, zakoniti zastopnik ali skrbnik stranke, za njih tečejo novi roki od trenutka, ko so vstopili v postopek (člen 120 zakona o pravdnem postopku).

(d) Rok je upoštevan, če je zadevno dejanje opravljeno pri sodišču ali če je vloga vložena pri organu, ki jo mora vročiti, na zadnji dan roka (člen 121(5) zakona o pravdnem postopku).

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Rok začne teči od dneva, ki sledi dnevu, ko nastopi dogodek, ki določa začetek roka.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Ne.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Ne.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Za računanje rokov se uporabljajo koledarski dnevi.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, ki so določeni v tednih, mesecih ali letih, se prav tako računajo v koledarskih dneh.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, ki so določeni v tednih, mesecih ali letih, se končajo s pretekom dneva, ki se po svoji številki ujema z dnem dogodka, ki določa začetek roka, če takega dneva v zadnjem mesecu ni, pa na zadnji dan v mesecu. Če je zadnji dan roka sobota, nedelja ali praznik, se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika (člen 121 zakona o pravdnem postopku).

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Če zakon ne določa roka za izvršitev dejanja, ga po potrebi določi sodišče. Sodišče lahko rok, ki ga je določilo, tudi podaljša (člen 118(2) zakona o pravdnem postopku).

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Pritožba se vloži v roku 15 dni od vročitve odločbe, in sicer pri sodišču, na katero je naslovljena (člen 362 zakona o pravdnem postopku).

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Da, vendar samo rok, ki se nanaša na informativno zaslišanje.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Posledica neupoštevanja roka je zamuda roka.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Sodišče lahko dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če sta stranka ali njen zastopnik iz upravičenega razloga zamudila rok za kakšno pravno dejanje, ki sta ga imela pravico opraviti. Predlog je treba vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal razlog, zaradi katerega je bil zamujen rok, obenem pa je treba opraviti tudi zamujeno dejanje (člen 122 zakona o pravdnem postopku). Sodišče ima diskrecijsko pravico oceniti, ali je razlog, zaradi katerega sta stranka ali njen zastopnik zamudila zakonski rok, upravičen.

Zadnja posodobitev: 22/04/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Finska

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Roki se nanašajo na roke, ki so določeni za dokončanje določene faze v postopku. Nekateri roki so določeni z zakonom, druge pa določijo sodišča.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Poleg sobot in nedelj so na Finskem dela prosti naslednji dnevi:

  • novo leto (1. januar);
  • sveti trije kralji (6. januar);
  • veliki petek (premični);
  • velikonočna nedelja (premični);
  • velikonočni ponedeljek (premični);
  • praznik dela (1. maj);
  • Gospodov vnebohod (premični);
  • binkošti (premični);
  • kresna noč (premični);
  • kresni dan (premični);
  • praznik vseh svetih (premični);
  • dan neodvisnosti (6. december);
  • božič (25. december);
  • praznik sv. Štefana (26. december).

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Pravila za izračun rokov so določena v zakonu o rokih (määräaikalaki) (150/1930). Določbe o trajanju rokov so vključene tudi v zakon o sodnem postopku (oikeudenkäymiskaari) in nekatere druge predpise.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Roki na splošno začnejo teči naslednji dan po dnevu, ko se je zgodil dogodek, ki sproži dejanje ali formalnost. Na primer, rok za izpodbijanje oporoke začne teči naslednji dan po dnevu, ko je bila vročena oporoka.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Način pošiljanja ali vročitve listin ne vpliva na začetek roka. Rok začne teči šele z vročitvijo listine.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Kadar je rok izražen kot število dni po določenem datumu, se slednji datum ne upošteva. Na primer, dan vročitve listine se ne šteje.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Navedeno število dni pomeni vse koledarske dni in ne samo delovne. Če je zadnji dan roka eden od dni, navedenih pri vprašanju 2, se rok podaljša do naslednjega delovnega dne.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, izraženi v tednih, mesecih ali letih po določenem datumu, se iztečejo na dan v tednu ali mesecu, ki se po imenu ali številki ujema z navedenim datumom. Če v mesecu, v katerem naj bi se rok iztekel, ni ustreznega dneva, se rok izteče na zadnji dan v navedenem mesecu.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Glej odgovor na vprašanje 8.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Glej odgovor na vprašanje 7.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Roki se lahko podaljšajo, če je mogoče potrebo po podaljšanju utemeljiti. Podaljšanje rokov, ki veljajo za tekoče zadeve na sodišču, lahko na primer odobri zadevno sodišče na podlagi prošnje. O odobritvi podaljšanja odloči oseba, ki ji je zadeva dodeljena.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Stranka v zadevi, ki se želi pritožiti zoper odločbo okrožnega sodišča (käräjäoikeus), mora vložiti obvestilo o namenu pritožbe najpozneje v sedmih dneh od datuma izdaje odločbe okrožnega sodišča. Rok za vložitev pritožbe je 30 dni od datuma izdaje odločbe okrožnega sodišča. Pritožnik mora pritožbo vložiti v sodnem tajništvu okrožnega sodišča najpozneje zadnji dan roka v uradnih urah.

Kar zadeva odločbe, ki jih izda pritožbeno sodišče (hovioikeus), je rok za vložitev zahtevka za dovolitev pritožbe in vložitev pritožbe 60 dni od datuma, ko je pritožbeno sodišče izdalo odločbo. Pritožnik mora pritožbo, ki mora biti naslovljena na vrhovno sodišče (korkein oikeus) ter ji morata biti priložena zahtevek za dovolitev pritožbe in sama pritožba, vložiti v sodnem tajništvu pritožbenega sodišča najpozneje zadnji dan roka.

Če se pritožba nanaša na zadevo, ki jo je pritožbeno sodišče obravnavalo kot sodišče prve stopnje, je rok za vložitev pritožbe 30 dni od datuma, ko je pritožbeno sodišče izdalo odločbo.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Rokov iz zakona o rokih ni mogoče skrajšati. Večinoma ima sodišče diskrecijsko pravico za določitev rokov za posebna dejanja in formalnosti ter za podaljšanje teh rokov. V nekaterih primerih lahko sodišča podaljšajo tudi roke, določene za pritožbe.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Na Finskem ni takih krajev, zato se to ne more zgoditi.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Praviloma je neupoštevanje rokov v škodo stranki, ki ni upoštevala roka in ki lahko zaradi tega izgubi svoje pravice v zadevi.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Ni splošnega pravnega sredstva za zamujene roke. V nekaterih primerih se lahko na podlagi prošnje določi nov rok, vendar je to izjemno redko.

Zadnja posodobitev: 10/05/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Švedska

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

V civilnih zadevah velja več različnih vrst rokov, nekateri roki so določeni tudi v ustavi. To so na primer roki za vložitev pritožbe, vložitev ugovora in obnovo postopka (rok, v katerem je treba zadevo predložiti sodišču). Nekateri predpisi določajo samo, da je treba opraviti neko procesno dejanje, sodišče pa določi rok, v katerem je treba to storiti. To so na primer roki za dopolnitev vloge, izvedbo dokazov ali odgovor na tožbo.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Dela prosti dnevi so sobote, nedelje in prazniki.

Prazniki na Švedskem so (zakon (1989:253) o praznikih; „lagen om allmänna helgdagar“):

  • novo leto (1. januar),
  • sveti trije kralji (6. januar),
  • veliki petek (petek pred veliko nočjo),
  • velikonočna nedelja (prva nedelja po polni luni 21. marca ali pozneje),
  • velikonočni ponedeljek (dan po velikonočni nedelji),
  • vnebohod (šesti četrtek po velikonočni nedelji),
  • binkoštna nedelja (sedma nedelja po veliki noči),
  • švedski državni praznik (6. junij),
  • kres – poletni solsticij (sobota med 20. in 26. junijem),
  • dan vseh svetih (sobota med 31. oktobrom in 6. novembrom),
  • božič (25. december),
  • dan obdarovanja (26. december).

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Temeljno načelo v zvezi z roki je, da mora imeti oseba na voljo primerno dolg rok, da opravi procesno dejanje, ki ga zahteva sodišče (člen 1 poglavja 32 švedskega zakonika o sodnem postopku; „rättegångsbalken“). V večini primerov roke določa sodišče. Sodišče mora določiti rok tako, da ima stranka ustrezen čas, da opravi procesno dejanje.

V redkih primerih je rok določen v švedskem zakoniku o sodnem postopku. To velja zlasti za roke za vložitev pritožbe zoper sodbe ali sklepe sodišča, za vložitev predlogov za obnovo postopka ali v nekaterih primerih za spremembo roka.

Oseba, ki se želi pritožiti zoper sodbo okrožnega sodišča („tingsrätt“) v civilni zadevi, mora to storiti v treh tednih od razglasitve sodbe. Oseba, ki se želi pritožiti zoper sklep okrožnega sodišča v civilni zadevi, mora to storiti v istem roku. Če odločba, izdana med postopkom, ni bila razglašena na sodni obravnavi niti ni bilo naznanjeno, kdaj bo razglašena, se pritožbeni rok šteje od dneva, ko jo je pritožnik prejel. Rok za vložitev pritožb zoper sodbe ali sklepe pritožbenega sodišča („hovrätt“) je štiri tedne (člen 1 poglavja 50, člen 1 poglavja 52, člen 1 poglavja 55 in člen 1 poglavja 56 švedskega zakonika o sodnem postopku).

Stranka, zoper katero je okrožno sodišče („tingsrätt“) izdalo zamudno sodbo, lahko v enem mesecu od dneva vročitve sodbe predlaga obnovo postopka (oddelek 9 poglavja 44 švedskega zakonika o sodnem postopku).

Če je pravica do pritožbe ugasnila, ker pritožnik ni bil navzoč v postopku pred pritožbenim sodiščem („hovrätt“), lahko pritožnik v treh tednih od dneva izdaje odločbe predlaga obnovo postopka (oddelek 22 poglavja 50 švedskega zakonika o sodnem postopku).

Če je stranka zamudila rok za vložitev pritožbe ali predloga za obnovo postopka, lahko sodišče zaprosi za vrnitev v prejšnje stanje. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je treba vložiti v treh tednih od dneva, ko je prenehal upravičen vzrok zamude, in najpozneje v enem letu od izteka roka za opravo procesnega dejanja (člen 12 poglavja 58 švedskega zakonika o sodnem postopku).

Številni roki veljajo tudi v skrajšanih postopkih pred švedskim izvršilnim organom. Nasprotna stranka mora na vlogo odgovoriti v določenem roku od dneva, ko je bila o njej obveščena. Razen v posebnih okoliščinah ta rok ne sme biti daljši od dveh tednov (člen 25 zakona (1990:746) o plačilnih nalogih in postopku pomoči pri izterjavi; „lagen om betalningsföreläggande och handräckning“). Če nasprotna stranka vlogi ugovarja, lahko vložnik vloge najpozneje v štirih tednih od dneva, ko je bil obveščen o ugovoru nasprotne stranke, zahteva, da se zadeva odstopi v odločanje okrožnemu sodišču („tingsrätt“) (člen 34). Če švedski izvršilni organ izda odločbo v zvezi s plačilnim nalogom ali splošno pomočjo pri izterjavi, lahko nasprotna stranka predlaga obnovo postopka v enem mesecu od datuma odločbe (člen 53). Pritožbo zoper druge vrste odločb tega organa je mogoče vložiti v treh tednih od dneva izdaje odločbe (členi 55–57).

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Če je treba neko procesno dejanje opraviti v zadevnem roku, rok po navadi začne teči na dan izdaje odločbe ali naloga. Kadar se mora stranki vročiti pisanje, rok ne začne teči, dokler stranka pisanja ne prejme (datum vročitve).

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Kadar se mora stranki vročiti pisanje, rok ne začne teči, dokler stranka pisanja ne prejme (datum vročitve).

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Kadar začne rok teči na dan izdaje odločbe ali naloga, je pogosto naveden kot datum, do katerega je treba opraviti procesno dejanje, določeno v odločbi ali nalogu. Včasih je rok določen tudi tako, da je treba dejanje opraviti v zadevnem številu dni, tednov, mesecev ali let od začetka teka roka. Kadar začne rok teči na dan vročitve, je vedno določeno, da je treba procesno dejanje opraviti v zadevnem številu dni, tednov, mesecev ali let od datuma vročitve, torej dneva, ko je stranka prejela pisanje.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Če je rok določen v dnevih, število dni velja za koledarske, ne samo delovne dni.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Če je treba neko procesno dejanje opraviti v zadevnem roku, rok po navadi začne teči na dan izdaje odločbe ali naloga. Kadar se mora stranki vročiti pisanje, rok ne začne teči, dokler stranka pisanja ne prejme (datum vročitve).

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Zakon (1930:173) o izračunu zakonitih rokov („lag om beräkning av lagstadgad“) določa, da se roki, določeni v tednih, mesecih ali letih, iztečejo tisti dan, ki se po imenu ali številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se rok konča zadnji dan v tem mesecu.

Če je zadnji dan roka za opravo procesnega dejanja sobota, nedelja ali drug dela prost dan (glej točko 2 zgoraj), kresna noč (dan pred kresom), sveti večer (24. december) ali silvestrovo (31. december), se rok za opravo procesnega dejanja podaljša do naslednjega delovnega dne. To velja tudi, če rok začne teči z dnevom vročitve.

Kadar je mogoče, se namesto tega uporabljajo določbe Uredbe št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Če je zadnji dan roka za opravo procesnega dejanja sobota, nedelja ali drug dela prost dan (glej točko 2 zgoraj), kresna noč (dan pred kresom), sveti večer (24. december) ali silvestrovo (31. december), se rok za opravo procesnega dejanja podaljša do naslednjega delovnega dne. To velja tudi, če rok začne teči z dnevom vročitve.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Kadar ima stranka stalno prebivališče ali sedež zunaj Švedske ali na oddaljenem območju, ni posebnih pravil o podaljšanju rokov. Kot je bilo že navedeno, pa sodišče v mnogih primerih samo določi, kako dolg bo rok, in sicer tako, da ima stranka na voljo primeren čas, da opravi procesno dejanje.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Roki za pritožbe zoper sodbe ali sklepe sodišč so praviloma tri ali štiri tedne.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Če je rok določen z zakonom (npr. rok za vložitev pritožbe), ga ni mogoče niti skrajšati niti podaljšati. Če je bila stranka povabljena na sodišče ali ji je bilo naloženo, da opravi kako drugo procesno dejanje, lahko sodišče podaljša rok z določitvijo novega roka. V nujnih primerih ima sodišče vso pravico, da razpisano obravnavo odpove in jo razpiše na zgodnejši datum. Vendar je treba strankam zagotoviti primeren čas za pripravo.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Ne. Glej točko 11 zgoraj.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Roki za izpolnitev zahtev sodišča itd.

Če tožnik na zahtevo sodišča ne dopolni vloge tako, da je primerna za obravnavo, ali če obstaja druga ovira za obravnavo zadeve, sodišče vlogo zavrže. Če toženec ne odgovori na tožbo, lahko sodišče zoper njega izda zamudno sodbo. Če se zahteva sodišča ne izpolni pravočasno, lahko sodišče kljub temu odloči v zadevi.

Nenavzočnost na narokih sodišča

V zadevah, primernih za zunajsodno poravnavo (npr. v gospodarskih sporih), je lahko posledica nenavzočnosti ene izmed strank na narokih okrožnega sodišča („tingsrätt“) izdaja zamudne sodbe. V drugih zadevah se ji lahko naloži plačilo globe. V zadevah, ki niso primerne za zunajsodno poravnavo (npr. spori v družinskih zadevah), je lahko posledica nenavzočnosti tožnika na naroku sodišča ustavitev postopka, nenavzoči nasprotni stranki pa se lahko naloži plačilo globe ali se odredi njena privedba na sodišče. Če pritožnik ni navzoč v postopku pred pritožbenim sodiščem, lahko pravica do pritožbe ugasne. Če nasprotna stranka ni navzoča, se ji lahko naloži plačilo globe.

Pritožbeni rok

Če stranka vloži pritožbo prepozno, se pritožba zavrže.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Če rok ni določen z zakonom, mora stranka pred iztekom roka sodišče obvestiti o zamudi in ga zaprositi za podaljšanje roka. Če se rok izteče in sodišče nato na primer odloči v zadevi, ima stranka na voljo številna redna in izredna pravna sredstva. Namen teh sredstev je bodisi obnova postopka bodisi sprememba roka v določenih okoliščinah (glej točko 3 zgoraj).

Zadnja posodobitev: 09/09/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Anglija in Wales

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Glavne vrste rokov so:

Čas za vložitev odgovora na tožbo – po prejemu tožbenega obrazca ali obrazložitve tožbe, če je vročena posebej, ima toženec na voljo 14 dni, da bodisi odgovori na tožbo bodisi predloži potrdilo o vročitvi. Po predložitvi potrdila o vročitvi ima toženec nato na voljo nadaljnjih 14 dni, da pripravi obrambo. To pomeni, da ima lahko toženec na voljo do 28 dni za vložitev odgovora na tožbo, če pa potrdilo v vročitvi predloži naslednji dan po prejemu obrazložitve tožbe, ima toženec za vložitev odgovora na tožbo na voljo le 15 dni.

Čas za izvršitev sodne odločbe – na podlagi člena 24 zakona o zastaranju iz leta 1980 ni mogoče vložiti tožbe zoper nobeno sodno odločbo, če je od dneva začetka njene izvršljivosti preteklo šest let.

Zastaralni roki – na splošno velja šestletni zastaralni rok in se uporablja za:

  • zastaranje odškodninskih tožb (člen 2 zakona o zastaranju iz leta 1980);
  • zastaranje v primeru zaporednih prenosov ali prenehanja naslova lastnika in predelanega blaga (člen 3 zakona o zastaranju iz leta 1980);
  • zastaranje tožb za vračilo zneskov, ki jih je mogoče povrniti na podlagi zakonske določbe (člen 9 zakona o zastaranju iz leta 1980);

Za druge vrste zadev se zastaralni roki razlikujejo. Na primer:

  • zastaralni rok tožb na podlagi notarske listine znaša dvanajst let (člen 8 zakona o zastaranju iz leta 1980) – na primer dolgovi na podlagi notarske listine, kot so hipoteke.
  • zastaralni rok tožb v zvezi s poslabšanjem zdravja ljudi znaša tri leta (člen 11 zakona o zastaranju iz leta 1980).

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Deli od 2.8 do 2.10 Povezava se odpre v novem oknuPravilnika o civilnem postopku obravnavajo uporabo in razlago pravil v smislu izračuna rokov.

Poleg sobote in nedelje dela prosti dnevi v Angliji in Walesu zajemajo naslednje praznike:

  • novo leto: 1. januar;
  • veliki petek: petek pred veliko nočjo;
  • velikonočni ponedeljek: ponedeljek po veliki noči;
  • pomladni praznik v začetku maja: prvi ponedeljek v maju;
  • pomladni praznik: zadnji ponedeljek v maju;
  • poletni praznik: zadnji ponedeljek v avgustu;
  • božič: 25. december;
  • dan obdarovanja: 26. december.

Kadar božič, dan obdarovanja ali novo leto padejo na konec tedna, je praznik naslednji delovni dan. Če sta na primer 25. in 26. december sobota oziroma nedelja, sta naslednji ponedeljek in torek praznika.

Poleg tega so vsa sodišča za božič zaprta še en dan.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Povezava se odpre v novem oknuZakon o zastaranju iz leta 1980 Ta določa številne roke za začetek postopka in tudi druga obdobja, v katerih mora biti na primer izvršena sodna odločba ali pa morajo stranke opraviti druga procesna dejanja. Nadaljnje informacije so navedene v odgovoru na vprašanje 1 zgoraj.

Povezava se odpre v novem oknuZakon o tujih zastaralnih rokih iz leta 1984 Ta določa, da se vsako pravo v zvezi z zastaranjem tožb za namene zadev, v katerih se uporablja tuje pravo ali izvajajo odločitve tujih sodišč, obravnava kot vsebinska in ne postopkovna zadeva. Uporablja se za arbitražne in tudi sodne postopke na sodiščih v Angliji in Walesu, kadar je treba upoštevati pravo druge države.

Povezava se odpre v novem oknuPravilnik o civilnem postopku To so postopkovna pravila za civilna sodišča v Angliji in Walesu, ki vsebujejo roke za različne vrste tožb.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Dan, ko začne rok teči, je običajno dan pomembnega dogodka. Na primer dan, ko začne teči 14-dnevni rok za vložitev odgovora na tožbo, je dan prejema tožbenega obrazca ali obrazložitve tožbe, če je vročena posebej (zanjo veljajo pravila o domnevni vročitvi – glej spodaj). Poleg tega začne 6-letno obdobje za izvršitev sodne odločbe teči na dan začetka njene izvršljivosti.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Običajni način vročanja, ki se uporablja za pošiljanje listin, je s pošto prvega razreda. Če je listina poslana s pošto prvega razreda, se šteje za vročeno drugi dan po njenem pošiljanju.

Nadaljnje informacije o domnevnih datumih vročitve za druge načine neosebnega vročanja, tj. izmenjava dokumentov, dostava dokumentov na dovoljeni naslov ali tako, da se pusti na dovoljenem naslovu, pošiljanje po faksu ali drugih elektronskih poteh, lahko najdete v Povezava se odpre v novem oknudelu 6 Pravilnika o civilnem postopku.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Kadar je rok izražen s številom dni, se izračuna kot celi dnevi. Pri računanju števila „celih dni“ dan, na katerega začne rok teči, in dan izteka roka, če je ta opredeljen z dogodkom, ko dogodek nastopi, nista vključena. Primere, kako izračunati navedene dneve, lahko najdete v Povezava se odpre v novem oknudelu 2 Pravilnika o civilnem postopku.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Kadar sodišče izda sodno odločbo, sklep ali odredbo, ki nalaga rok za opravo nekega procesnega dejanja, mora biti zadnji dan njegove izpolnitve, kadar je to mogoče, izražen kot koledarski dan in vključevati uro dneva, do katere mora biti procesno dejanje opravljeno. Kadar je datum, do katerega mora biti neko procesno dejanje opravljeno, vključen v katero koli listino, mora biti dan, kadar je to mogoče, izražen kot koledarski dan.

Če se na primer osebi listina vroči 4. aprila in se od nje zahteva, naj odgovori v 14 dneh od vročitve, mora odgovor vložiti do 18. aprila.

Vendar če znaša navedeni rok manj kot 5 dni, se sobote, nedelje in prazniki v rok ne vštevajo.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Če se v sodni odločbi, sklepu, odredbi ali drugi listini pojavi „mesec“, pomeni koledarski mesec.

Čeprav ni izrecno predpisano, velja, da je treba, če je rok izražen v letih, podobno uporabiti del 2.10 Pravilnika o civilnem postopku. Če se torej v sodni odločbi, sklepu, odredbi ali drugi listini uporablja „leto“, je mišljeno koledarsko leto.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Če je iztek roka opredeljen z dogodkom, se dan, ko dogodek nastopi, v rok ne všteva. Glej tudi odgovor na vprašanje 6 zgoraj.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Če se rok navodila za delo v praksi, katere koli sodne odločbe ali sklepa sodišča za opravo nekega procesnega dejanja v sodni pisarni, naveden v Pravilniku o civilnem postopku, izteče na dan, ko je pisarna zaprta, se procesno dejanje šteje za pravočasno, če je opravljeno naslednji dan, ko je sodna pisarna odprta. To pravilo se uporablja vselej, kadar gre za iztek roka.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Kadar je tožbeni obrazec vročen zunaj območja sodne pristojnosti, se uporabljajo posebna pravila. Kadar gre, na primer, za vročanje v državo članico EU ali državo pogodbenico Haaške konvencije iz leta 1965 o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, znaša rok za predložitev potrdila 21 dni po dnevu vročitve tožbenega obrazca ali obrazložitve tožbe. Rok za vložitev odgovora na tožbo znaša 21 dni po datumu vročitve obrazložitve tožbe ali, če toženec predloži potrdilo o vročitvi, 35 dni po vročitvi obrazložitve tožbe. Kadar gre za vročanje na katero koli drugo ozemlje države pogodbenice Haaške konvencije iz leta 1965, znaša rok za predložitev potrdila 31 dni po dnevu vročitve tožbenega obrazca ali obrazložitve tožbe. Rok za vložitev odgovora na tožbo znaša 31 dni po datumu vročitve obrazložitve tožbe ali, če toženec predloži potrdilo o vročitvi, 45 dni po vročitvi obrazložitve tožbe. Nadaljnje informacije lahko najdete v Povezava se odpre v novem oknudelu 6 Pravilnika o civilnem postopku.

V primeru vročanja v katero koli drugo državo je rok za predložitev potrdila o vročitvi ali vložitev odgovora na tožbo enak številu dni, navedenih na seznamu v preglednici (navedeni na povezavi spodaj) po vročitvi obrazložitve tožbe ali, če je toženec predložil potrdilo o vročitvi, številu dni, navedenih na seznamu v preglednici, ter dodatnih 14 dni po vročitvi obrazložitve tožbe. Preglednico najdete v Povezava se odpre v novem oknunavodilu za delo v praksi 6B Pravilnika o civilnem postopku.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Rok za vložitev pritožbe zoper sodne odločbe je 14 dni. Roki za vložitev vloge za sodno presojo odločbe organa, če ste do tega upravičeni na podlagi zakonske določbe, je 28 dni, razen če zadevna zakonska določba ne določa drugače.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Če tožnik meni, da obstajajo izjemni razlogi, lahko sodišče zaprosi za takojšnjo obravnavo vloge in ne da bi bile nasprotni stranki vročene kakršne kole listine, tj. ex parte ali „brez obvestila“. Če sodnik izda sklep ex parte ali „brez obvestila“, se tožniku določi nadaljnji rok za sodno obravnavo. Nasprotna stranka se bo imela pravico te obravnave udeležiti, tako da lahko sodnik zasliši obe stranki, preden se odloči za izdajo drugega sklepa.

Nadaljnje možnosti za podaljšanje roka so določene v delu II zakona o zastaranju iz leta 1980. Na primer roki se lahko podaljšajo v primerih, v katerih je tožnik invalid (člen 28 zakona o zastaranju iz leta 1980).

Če Pravilnik o civilnem postopku ali navodilo za delo v praksi ali sodni sklepi ne določajo drugače, se lahko rok, ki ga navaja pravilo ali določi sodišče osebi za opravo nekega procesnega dejanja, spremeni s pisnim sporazumom med strankama. Poleg tega imajo sodniki obsežna pooblastila za razporejanje zadev, na podlagi katerih lahko roke spremenijo.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Ne. Stranka ne izgubi ugodnosti takega roka.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Če toženec zahtevku ne ugovarja ali ga ne prizna v roku, lahko tožnik vloži zahtevek za izdajo zamudne sodbe. Vendar pa ima toženec še vedno možnost vložiti pritožbo zoper navedeno odločbo ali pa lahko sodišče sodbo razveljavi.

Na voljo so tudi druge sankcije, povezane z vodenjem zadev. Če se na primer od stranke zahteva, naj nekaj predloži, npr. izvedensko poročilo, do določenega roka, in ta tega ne stori, lahko sodišče odredi, da je navedeno poročilo nedopustno.

Sodišče lahko uporabi tudi sankcije, kot je oviranje sodišča.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Stranke, ki so rok zamudile, se lahko zglasijo na sodišču in prosijo za podaljšanje roka. Če je bila zaradi izteka roka izdana zamudna sodba, se lahko pritožijo ali zaprosijo za njeno razveljavitev.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje

Povezava se odpre v novem oknuPravilnik o civilnem postopku

Zadnja posodobitev: 03/03/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Severna Irska

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Čas za vložitev odgovora na tožbo – v postopkih, ki tečejo pred višjim sodiščem, se mora toženec, če prebiva v Severni Irski, zglasiti na sodišču v 14 dneh po vročitvi poziva na obravnavo (člen 10) (vključno z dnem vročitve), čeprav se lahko zglasi kadar koli kasneje, dokler ni zoper njega izdana sodna odločba. Za navzočnost po izdani sodbi je potrebno dovoljenje (ali soglasje) (člen 12 poslovnika sodišča Court of Judicature v Severni Irski iz leta 1980). Toženec mora vložiti odgovor na tožbo v 6 tednih po dostavi tožbenega zahtevka, 6 tednih po svoji navzočnosti ali 6 tednov po izdaji dovoljenja za ugovor zahtevku, kar koli je pozneje (člen 18). V postopkih, ki tečejo pred grofijskim sodiščem, mora toženec obvestilo o nameri ugovarjati zahtevku vročiti 21 dni po tem, ko mu je bila vročena civilna listina (člen 12 poslovnika grofijskega sodišča (Severne Irske) iz leta 1981).

Čas za izvršitev sodne odločbe – na podlagi člena 16 zakona (Severne Irske) o zastaranju iz leta 1989 ni mogoče vložiti tožbe zoper nobeno sodno odločbo, če je od dneva začetka njene izvršljivosti preteklo šest let.

Zastaralni roki – na splošno velja šestletni zastaralni rok in se uporablja na primer za:

  • zastaranje odškodninskih tožb (člen 6 zakona (Severne Irske) o zastaranju iz leta 1989);
  • zastaranje v primeru zaporednih prenosov ali prenehanja naslova lastnika in predelanega blaga (člen 17 zakona (Severne Irske) o zastaranju iz leta 1989).

Za druge vrste zadev se zastaralni roki razlikujejo. Na primer:

zastaralni rok tožb v zvezi s poslabšanjem zdravja ljudi znaša tri leta (člen 7 zakona (Severne Irske) o zastaranju iz leta 1989).

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Člen 3 poslovnika sodišča Court of Judicature v Severni Irski iz leta 1980 v povezavi s členom 5 zakona (Severne Irske) o razlagi iz leta 1978 in člena 43 poslovnika grofijskega sodišča (Severne Irske) iz leta 1981 v povezavi s členom 39 zakona (Severne Irske) o razlagi iz leta 1954 obravnavajo uporabo in razlago poslovnika vrhovnega sodišča oziroma poslovnika grofijskega sodišča v smislu izračuna rokov.

Poleg sobote in nedelje dela prosti dnevi v Severni Irski zajemajo naslednje praznike:

  • novo leto: 1. januar;
  • dan sv. Patrika: 17. marec;
  • velikonočni ponedeljek: ponedeljek po veliki noči;
  • velikonočni torek: torek po veliki noči;
  • pomladni praznik v začetku maja: prvi ponedeljek v maju;
  • pomladni praznik: zadnji ponedeljek v maju;
  • julijska praznična dneva: 12. in 13. julij;
  • poletni praznik: zadnji ponedeljek v avgustu;
  • božič: 25. december;
  • dan obdarovanja: 26. december.

Kadar božič, dan obdarovanja ali novo leto padejo na konec tedna, je praznik naslednji delovni dan. Če sta na primer 25. in 26. december sobota oziroma nedelja, sta naslednji ponedeljek in torek praznika.

Poleg tega so vsa sodišča za božič in tudi veliki petek zaprta še en dan.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Zakon (Severne Irske) o zastaranju iz leta 1989 – ta določa številne roke za začetek postopka in tudi druga obdobja, v katerih mora biti na primer izvršena sodna odločba ali pa morajo stranke opraviti druga procesna dejanja. Nadaljnje informacije so navedene v odgovoru na vprašanje 1 zgoraj.

Zakon (Severne Irske) o tujih zastaralnih rokih iz leta 1985 – ta določa, da se vsako pravo v zvezi z zastaranjem tožb za namene zadev, v katerih se uporablja tuje pravo ali izvajajo odločitve tujih sodišč, obravnava kot vsebinska in ne postopkovna zadeva. Uporablja se za arbitražne in tudi sodne postopke na sodiščih v Severni Irski, kadar je treba upoštevati pravo druge države.

Poslovnik sodišča Court of Judicature v Severni Irski iz leta 1980 in poslovnik grofijskega sodišča (Severne Irske) iz leta 1981 – vsebujeta postopkovna pravila za civilna sodišča v Severni Irski in roke za različne vrste tožb.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Na splošno začne rok za vložitev odgovora na tožbo teči z dnem vročitve obvestila o začetku postopka – glej odgovor na vprašanje 1 zgoraj. Na podlagi zakona (Severne Irske) o zastaranju iz leta 1989 začne rok običajno teči od dneva pomembnega dogodka, na primer šestletni rok za izvršitev sodne odločbe začne teči z dnem začetka njene izvršljivosti.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Da – če je poziv na obravnavo vročen po pošti ali če je pisanje nameščeno v hišni predalčnik, se šteje za vročeno sedmi dan (vključno s koncem tedna) po tem (člen 10, pravilo 1 poslovnika sodišča Court of Judicature v Severni Irski iz leta 1980), čeprav bi se v primeru, če bi bilo poslano v nedeljo, štelo za vročeno v ponedeljek, osem dni po pošiljanju. Podobno se za civilno listino, ki jo vroči odvetnik s pošto prvega razreda, šteje, da je vročena sedmi delovni dan po njenem pošiljanju (brez dneva pošiljanja), vendar pa za razliko od pravila, ki velja za višje sodišče, sedemdnevni rok ne vključuje sobote, nedelje in praznikov (člen 43, pravilo 19A poslovnika grofijskega sodišča (Severne Irske) iz leta 1981).

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Člen 3, pravilo 2, poslovnika sodišča Court of Judicature v Severni Irski iz leta 1980 se uporablja za vsak rok, ki ga določa poslovnik ali katera koli sodna odločba, sklep ali odredba za opravo nekega procesnega dejanja. Kadar se zahteva, da se procesno dejanje opravi v navedenem roku po ali pred navedenim datumom, začne rok običajno teči takoj po navedenem datumom. Kadar se zahteva, da se procesno dejanje opravi v roku navedenega števila celih dni pred ali po navedenim datumom, mora med dnevom oprave procesnega dejanja in navedenim datumom preteči najmanj navedeno število dni.

Člen 43, pravilo 17 poslovnika grofijskega sodišča (Severne Irske) iz leta 1981 se uporablja za roke, ki jih določa poslovnik. Če se zahteva oprava neke zadeve v določenem roku, ko nastopi določen dogodek ali po tem, začne rok teči, ko se konča dan, ko je dogodek nastopil, razen če ni navedeno, da se navedeni dan všteva v rok.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Člen 3, pravilo 2 poslovnika sodišča Court of Judicature v Severni Irski iz leta 1980 določa, da če bi zadevni rok, kadar ta znaša največ sedem dni, vključeval soboto, nedeljo ali praznik, božič ali veliki petek, se navedeni dan ne všteva v rok. Člen 3, pravilo 3 določa, da razen v primeru, ko sodišče obdobje dolgih počitnic, tj. poletnih počitnic, odredi drugače, se to obdobje ne všteva v izračun katerega koli roka, ki ga določa poslovnik ali kateri koli sklep ali odredba za vročanje, vložitev ali spremembo vloge. Člen 3, pravilo 4 določa, da če rok, ki ga določa pravilnik ali katera koli sodna odločba, sklep ali odredba za opravo nekega procesnega dejanja v pisarni vrhovnega sodišča, poteče na dan, ko je navedena pisarna zaprta, ali če ga iz kakršnega koli razloga navedenega dne ni mogoče opraviti, se procesno dejanje šteje za opravljeno pravočasno, če je opravljeno naslednji dan, ko je navedena pisarna odprta.

Člen 43, pravilo 17 poslovnika grofijskega sodišča (Severne Irske) iz leta 1981 določa, da kadar poslovnik zahteva, da se nekaj opravi v največ tridnevnem roku, se v ta rok ne vštevajo sobota, nedelja ali drug dan, ko je pisarna zaprta. Kadar se rok, predpisan za opravo nekega procesnega dejanja, izteče na soboto, nedeljo ali drug dan, ko je pisarna zaprta, se lahko procesno dejanje opravi naslednji dan, ko je pisarna odprta. Slednja določba vključuje tudi roke, predpisane z odredbo ali sklepom.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Člen 3, pravilo 1 poslovnika sodišča Court of Judicature v Severni Irski iz leta 1980 določa, da brez poseganja v člen 5 zakona o razlagi iz leta 1978 pri njegovi uporabi za poslovnik beseda „mesec“ pomeni koledarski mesec, kadar se pojavi v kateri koli sodni odločbi, sklepu, odredbi ali drugi listini, razen če sobesedilo ne zahteva drugače.

Čeprav ni izrecno predpisano, velja, da če je rok izražen v letih, je podobno mišljeno koledarsko leto, če se „leto“ uporabi v kateri koli sodni odločbi, sklepu, odredbi ali drugi listini.

V zvezi s postopki, ki tečejo pred grofijskim sodiščem, se uporablja člen 39 zakona (Severne Irske) o razlagi iz leta 1954 in določa, da „leto“ pomeni 12 (koledarskih) mesecev, „mesec“ pa pomeni koledarski mesec.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Člen 3, pravilo 2 poslovnika sodišča Court of Judicature v Severni Irski iz leta 1980 določa, da če se zahteva, da je neko procesno dejanje opravljeno najpozneje v navedenem roku pred navedenim dnevom, rok poteče tik pred navedenim dnevom.

V poslovniku grofijskega sodišča (Severne Irske) iz leta 1981 se v skladu s členom 39 zakona (Severne Irske) o razlagi iz leta 1954 v rok, za katerega je navedeno, da se izteče na navedeni dan, ali ki je izračunan na navedeni dan, navedeni dan všteva.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Člen 3, pravilo 2 poslovnika sodišča Court of Judicature v Severni Irski iz leta 1980 določa, da če bi zadevni rok, kadar ta znaša največ sedem dni, vključeval soboto, nedeljo ali praznik, božič ali veliki petek, se navedeni dan ne všteva v rok. Člen 3, pravilo 3 določa, da razen v primeru, ko sodišče obdobje dolgih počitnic, tj. poletnih počitnic, odredi drugače, se to obdobje ne všteva v izračun katerega koli roka, ki ga določa poslovnik ali kateri koli sklep ali odredba za vročanje, vložitev ali spremembo vloge. Člen 3, pravilo 4 določa, da če rok, ki ga določa pravilnik ali katera koli sodna odločba, sklep ali odredba za opravo nekega procesnega dejanja v pisarni vrhovnega sodišča, poteče na dan, ko je navedena pisarna zaprta, ali če ga iz kakršnega koli razloga navedenega dne ni mogoče opraviti, se procesno dejanje šteje za opravljeno pravočasno, če je opravljeno naslednji dan, ko je navedena pisarna odprta.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

-

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Splošni rok za pritožbo zoper sodne odločbe višjega sodišča znaša šest tednov, za pritožbe zoper odredbe grofijskega sodišča pa 21 dni. Roki za vložitev vloge za sodno presojo odločbe organa, če ste do tega upravičeni na podlagi zakonske določbe, je 21 dni, razen če zadevna zakonska določba ne določa drugače.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Če tožnik meni, da obstajajo izjemni razlogi, lahko sodišče zaprosi za takojšnjo obravnavo vloge in ne da bi bile nasprotni stranki vročene kakršne kole listine, tj. ex parte ali „brez obvestila“. Če sodnik izda sklep ex parte ali „brez obvestila“, se tožniku določi nadaljnji rok za sodno obravnavo. Toženec se bo imel pravico te obravnave udeležiti, tako da lahko sodnik zasliši obe stranki, preden se odloči za izdajo drugega sklepa.

Nadaljnje možnosti za podaljšanje roka so določene v delu IV zakona (Severne Irske) o zastaranju iz leta 1989. Na primer roki se lahko podaljšajo v primerih, v katerih je tožnik invalid (člen 48 zakona o zastaranju iz leta 1980).

Če poslovnik sodišča ne določa drugače ali če sodišče ne odredi drugače, se lahko rok, ki ga navaja poslovnik ali odredi sodišče osebi za opravo nekega procesnega dejanja, spremeni s pisnim sporazumom med strankama. Poleg tega imajo sodniki pooblastila za spreminjanje rokov.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Ne. Stranka ne izgubi ugodnosti take tuje zakonodaje.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Če toženec postopku ne ugovarja ali z njim ne soglaša v roku, lahko tožnik vloži zahtevek za izdajo zamudne sodbe. Vendar pa ima toženec še vedno možnost vložiti pritožbo zoper navedeno odločbo ali pa lahko sodišče sodbo razveljavi.

Na voljo so tudi druge sankcije, povezane z vodenjem zadev. Če se na primer od stranke zahteva, naj nekaj predloži, npr. izvedensko poročilo, do določenega roka, in ta tega ne stori, lahko sodišče odredi, da je navedeno poročilo nedopustno.

Sodišče lahko uporabi tudi sankcije, kot je razžalitev.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Stranke, ki so rok zamudile, se lahko zglasijo na sodišču in prosijo za podaljšanje roka. Če je bila zaradi izteka roka izdana zamudna sodba, se lahko pritožijo ali zaprosijo za njeno razveljavitev.

Zadnja posodobitev: 04/03/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Škotska

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Rok za odgovor na zahtevek

Za zadeve sodišča Court of Session, pri katerih je vročitev v Evropi in zunaj Evrope, je rok 21 dni od dneva vročitve. V določenih zadevah, ko se vročitev ne opravi po metodi, predpisani v teh pravilih, je rok 42 dni.

Za zadeve grofijskih sodišč (Sheriff Court), pri katerih je vročitev v Evropi, je rok 21 dni od dneva vročitve. Za vse zadeve, ki se vročijo zunaj Evrope, je rok 42 dni od dneva vročitve.

Več informacij lahko najdete na:

Obstajajo tudi pravila o poenostavljenem postopku in skrajšanem postopku za izterjavo zneskov do 5 000 GBP.

Zastaralni ali prekluzivni roki

V škotskem pravu so roki za vložitev tožbe določeni v pravnih pojmih zastaranja (limitation in negative prescription). Zastaranje (limitation) je postopkovno pravilo – odgovor na tožbo –, v skladu s katerim določene pravice in obveznosti (ki sicer ostanejo veljavne) postanejo pravno neizvršljive po izteku določenega obdobja. Zastaranje (negative prescription) je pravilo materialnega prava, v skladu s katerim pravica ali obveznost posameznika po določenem obdobju preneha.

Za to področje se uporablja zakon o zastaranju (Škotska) iz leta 1973 (Prescription and Limitation (Scotland) Act 1973), kakor je bil spremenjen.

Določbe o zastaranju (negative prescription) določajo, kdaj pogodbene pravice in obveznosti prenehajo. Roki se razlikujejo glede na naravo obveznosti.

Zakon določa zastaralni rok za odškodninske tožbe, poslabšanje zdravja ljudi, obrekovanje in tožbe v zvezi odgovornostjo za proizvode z napako. Zastaralni rok je tri leta od seznanitve z dogodkom, čeprav imajo sodišča diskrecijsko pravico, da tudi po izteku tega roka omogočijo nadaljevanje postopka, če menijo, da je to pravično.

Razni drugi pravilniki določajo tudi različne drugačne zastaralne roke, na primer v zvezi z zastaranjem tožb glede prevoza (oseb ali blaga) v zračnem, cestnem, pomorskem in železniškem prometu.

Informacije o tem, ali za specifično tožbo, ki jo želite vložiti, veljajo posebni roki, lahko dobite pri odvetniku ali v uradu za svetovanje državljanom (Citizens Advice Bureau).

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Poleg sobote in nedelje dela prosti dnevi na Škotskem zajemajo naslednje praznike:

  • novo leto: 1. januar,
  • novoletni praznik: 2. januar,
  • veliki petek: petek pred veliko nočjo,
  • pomladni praznik v začetku maja: prvi ponedeljek v maju,
  • pomladni praznik: zadnji ponedeljek v maju,
  • poletni praznik: prvi ponedeljek v avgustu,
  • božič: 25. december,
  • dan obdarovanja: 26. december.

Kadar božič, dan obdarovanja ali novo leto in 2. januar padejo na konec tedna, je praznik naslednji delovni dan. Če sta na primer 25. in 26. december sobota oziroma nedelja, sta naslednji ponedeljek in torek praznična dneva.

Vsi datumi so predpisani v seznamu 1 zakona o bančnem in finančnem poslovanju (Schedule 1 of the Banking and Financial Dealings Act) iz leta 1971, edino pomladni praznik in dan obdarovanja sta predmet kraljevega razglasa.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Zastaranje

Zakon o zastaranju (Škotska) iz leta 1973, kakor je bil spremenjen, vsebuje natančne določbe o izračunu raznih zastaralnih rokov, kakor so opisani v odgovoru na vprašanje 1.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Rok začne teči z datumom vročitve.  Kar zadeva poštne storitve, je dan izvršitve vročitve dan po tem, ko je bilo obvestilo o tožbi/vabilo poslano.  Če se pri vabilu rok izteče ob koncu tedna ali na praznik ali na dan, ko sodišče ne dela, se rok ustrezno podaljša in izteče na naslednji delovni dan.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Rok začne vedno teči na datum vročitve, ne glede na način vročitve.  Za podrobnosti o opredelitvi datuma izvedbe vročitve glej odgovor na vprašanje 4.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Datum dogodka.  Prvi dan po dnevu izvršitve vročitve se šteje kot prvi dan za izračun izteka roka (ob upoštevanju podrobnosti iz odgovora na vprašanje 4 o praznikih).

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Upoštevajo se koledarski dnevi (vendar glej odgovor na vprašanje 4 o praznikih itd.)  Čeprav se roki ne morejo izteči na nedelovni dan, se pri izračunu roka vsi drugi nedelovni dnevi štejejo.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Kadar je v dokumentih sodišč uporabljena beseda „mesec“, pomeni koledarski mesec.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki se iztečejo v skladu z načeli, opisanimi v odgovorih na prejšnja vprašanja; ob upoštevanju obdobja je to na zadnji dan, pri čemer je treba upoštevati, da se štetje začne z dnem po datumu vročitve.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da, podpora žrtvam je brezplačna. Glej odgovor na vprašanje 4.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Sodišče lahko v upravičenih primerih podaljša obdobje za odpovedni rok za storitev, če ugotovi, da je to potrebno.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Na sodišču Court of Session se tožena stranka lahko pritoži na odločitev in obvesti sodišče o tej nameri v 14 dneh od datuma obvestila o končni odredbi.

Obdobje za vložitev pritožbe zoper nekatere odločitve grofijskih sodišč se je s 1. januarjem 2016 podaljšal s 14 na 28 dni.  Te pritožbe se zdaj vložijo neposredno pri grofijskem sodišču.

Pritožbe v skrajšanem postopku ali poenostavljenem postopku se še vedno vložijo pri grofijskem sodišču, rok zanje pa je še naprej 14 dni.

Opozoriti je treba, da kadar zakonodaja določa pritožbeni rok za posebne vrste pritožb, npr. prizivni postopek, ki ni opisan v pravilih, velja navedeno obdobje.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Le v izrednih okoliščinah. Za skrajšana obdobja je najkrajši rok 48 ur. Le kadar se v zadevah v zvezi z otrokovo koristjo izda interim interdict, se zahteva o predhodnem obvestilu toženi stranki lahko povsem odpravi. V takih primerih se lahko obravnava prenese na poznejši čas, da se dolžno pravno postopanje omogoči za vse stranke.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Ne.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Če tožena stranka ne ugovarja, se sodba lahko izda v odsotnosti, če tožeča stranka to zahteva. Tožena stranka se na to lahko pritoži, kakor je opisano v odgovoru na vprašanje 12.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Tožena stranka lahko sodišču predlaga, naj podaljša rok. Če je bila sodba že izdana (v odsotnosti), lahko tožena stranka sodišče zaprosi, naj sodbo razveljavi, pri čemer se upoštevajo ustrezna pravila sodišča.

Zadnja posodobitev: 04/03/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Roki v postopkih - Gibraltar

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Glavne vrste rokov so:

Čas za vložitev odgovora na tožbo – po prejemu tožbenega obrazca ali obrazložitve tožbe, če je vročena posebej, ima toženec na voljo 14 dni, da bodisi odgovori na tožbo ali da predloži potrdilo o vročitvi. Po predložitvi potrdila o vročitvi ima toženec nato na voljo nadaljnjih 14 dni, da pripravi obrambo. To pomeni, da ima lahko toženec na voljo do 28 dni za vložitev odgovora na tožbo, če pa potrdilo v vročitvi predloži naslednji dan po prejemu obrazložitve tožbe, ima toženec za vložitev odgovora na tožbo na voljo le 15 dni.

Čas za izvršitev sodne odločbe – na podlagi člena 4(4) zakona o zastaranju iz leta 1960 ni mogoče vložiti tožbe zoper nobeno sodno odločbo, če je od dneva začetka njene izvršljivosti poteklo dvanajst let.

Zastaralni roki – na splošno velja šestletni zastaralni rok in se uporablja za:

  • zastaranje odškodninskih tožb (člen 4(1)(a) zakona o zastaranju iz leta 1960);
  • zastaranje v primeru zaporednih prenosov ali prenehanja naslova lastnika in predelanega blaga (člen 11 zakona o zastaranju iz leta 1960);
  • zastaranje tožb za vračilo zneskov, ki jih je mogoče povrniti na podlagi zakonske določbe (člen 4(1)(d) zakona o zastaranju iz leta 1960);

Za druge vrste zadev se zastaralni roki razlikujejo. Na primer:

  • zastaralni rok tožb na podlagi notarske listine znaša dvanajst let (člen 4(3) zakona o zastaranju iz leta 1960) – na primer dolgovi na podlagi notarske listine, kot so hipoteke.
  • zastaralni rok tožb v zvezi s poslabšanjem zdravja ljudi znaša tri leta (člen 4(1) zakona o zastaranju iz leta 1960).

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Deli od 2.8 do 2.10 Pravilnika o civilnem postopku obravnavajo uporabo in razlago pravil v smislu izračuna rokov.

Poleg sobote in nedelje dela prosti dnevi v Gibraltarju zajemajo naslednje praznike:

  • novo leto: 1. januar;
  • veliki petek: petek pred veliko nočjo;
  • velikonočni ponedeljek: ponedeljek po veliki noči;
  • dan spomina na delavce: 28. april;
  • praznik dela:                                                1. maj
  • pomladni praznik: zadnji ponedeljek v maju;
  • kraljičin rojstni dan: 2./3. ponedeljek v juniju;
  • poletni praznik: zadnji ponedeljek v avgustu;
  • dan državnosti: 10. september;
  • božič: 25. december;
  • dan obdarovanja: 26. december.

Kadar božič, dan obdarovanja, novo leto ali dan državnosti padejo na konec tedna, je praznik naslednji delovni dan. Če sta na primer 25. in 26. december sobota oziroma nedelja, sta naslednji ponedeljek in torek praznika. Poleg tega so lahko sodišča zaprta tudi med božičem in novim letom.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Zakon o zastaranju iz leta 1960 – ta določa številne roke za začetek postopka in tudi druga obdobja, v katerih mora biti na primer izvršena sodna odločba ali pa morajo stranke opraviti druga procesna dejanja. Nadaljnje informacije so navedene v odgovoru na vprašanje 1 zgoraj.

Pravilnik o civilnem postopku – to so postopkovna pravila za civilna sodišča v Angliji in Walesu (ki veljajo za Gibraltar) in vsebujejo roke za različne vrste tožb.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Dan, ko začne rok teči, je običajno dan pomembnega dogodka. Na primer dan, ko začne teči 14-dnevni rok za vložitev odgovora na tožbo, je dan prejema tožbenega obrazca ali obrazložitve tožbe, če je vročena posebej (zanjo veljajo pravila o domnevni vročitvi – glej spodaj). Poleg tega začne 12-letno obdobje za izvršitev sodne odločbe teči na dan začetka njene izvršljivosti.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Običajni način vročanja, ki se v Gibraltarju uporablja za pošiljanje listin, je osebna vročitev. Kadar se vročitev opravi s priporočeno pošiljko, člen 8 zakona o razlagi in splošnih določbah določa, da se vročitev šteje za opravljeno „v trenutku, v katerem bi bilo pismo dostavljeno z redno pošto“.

Nadaljnje informacije o domnevnih datumih vročitve za druge načine neosebnega vročanja, tj. izmenjava listin, dostava listin na dovoljeni naslov ali tako, da se pustijo na dovoljenem naslovu, pošiljanje po faksu ali drugih elektronskih poteh, lahko najdete v delu 6 Pravilnika o civilnem postopku.

Če se listina vroča osebno, se šteje za vročeno naslednji delovni dan, če je vročena po 17. uri na delovni dan ali kadar koli v soboto, nedeljo ali na praznik.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Kadar je rok izražen s številom dni, se izračuna kot celi dnevi. Pri računanju števila „celih dni“ dan, na katerega začne rok teči, in dan izteka roka, če je ta opredeljen z dogodkom, ko dogodek nastopi, nista vključena. Primere, kako izračunati navedene dneve, lahko najdete v delu 2 Pravilnika o civilnem postopku.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Kadar sodišče izda sodno odločbo, sklep ali odredbo, ki nalaga rok za opravo nekega procesnega dejanja, mora biti zadnji dan njegove izpolnitve, kadar je to mogoče, izražen kot koledarski dan in vključevati uro dneva, do katere mora biti procesno dejanje opravljeno. Kadar je datum, do katerega mora biti neko procesno dejanje opravljeno, vključen v katero koli listino, mora biti dan, kadar je to mogoče, izražen kot koledarski dan.

Če se na primer osebi listina vroči 4. aprila in se od nje zahteva, naj odgovori v 14 dneh od vročitve, mora odgovor vložiti pred 18. aprilom.

Vendar če znaša navedeni rok manj kot 5 dni, se sobote, nedelje in prazniki v rok ne vštevajo.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Če se v sodni odločbi, sklepu, odredbi ali drugi listini pojavi „mesec“, pomeni koledarski mesec.

Čeprav ni izrecno predpisano, velja, da če je rok izražen v letih, je treba podobno uporabiti del 2.10 Pravilnika o civilnem postopku. Če se torej v sodni odločbi, sklepu, odredbi ali drugi listini uporablja „leto“, je mišljeno koledarsko leto.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Če je iztek roka opredeljen z dogodkom, se dan, ko dogodek nastopi, v rok ne všteva. Glej tudi odgovor na vprašanje 6 zgoraj.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Če se rok navodila za delo v praksi, katere koli sodne odločbe ali sklepa sodišča za opravo nekega procesnega dejanja v sodni pisarni, naveden v Pravilniku o civilnem postopku, izteče na dan, ko je pisarna zaprta, se procesno dejanje šteje za pravočasno, če je opravljeno naslednji dan, ko je sodna pisarna odprta. To pravilo se uporablja vselej, kadar gre za iztek roka.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Kadar je tožbeni obrazec vročen zunaj območja sodne pristojnosti, se uporabljajo posebna pravila. Kadar gre, na primer, za vročanje v državo članico EU ali državo pogodbenico Haaške konvencije iz leta 1965 o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, znaša rok za predložitev potrdila 21 dni po dnevu vročitve tožbenega obrazca ali obrazložitve tožbe. Rok za vložitev odgovora na tožbo znaša 21 dni po datumu vročitve obrazložitve tožbe ali, če toženec predloži potrdilo o vročitvi, 35 dni po vročitvi obrazložitve tožbe. Kadar gre za vročanje na katero koli drugo ozemlje države pogodbenice Haaške konvencije iz leta 1965, znaša rok za predložitev potrdila 31 dni po dnevu vročitve tožbenega obrazca ali obrazložitve tožbe. Rok za vložitev odgovora na tožbo znaša 31 dni po datumu vročitve obrazložitve tožbe ali, če toženec predloži potrdilo o vročitvi, 45 dni po vročitvi obrazložitve tožbe. Nadaljnje informacije lahko najdete v delu 6 Pravilnika o civilnem postopku.

Kadar gre za vročanje v katero koli drugo državo, je rok za predložitev potrdila o vročitvi ali vložitev odgovora na tožbo enak številu dni, navedenih na seznamu v preglednici, določeni v navodilu za delo v praksi 6B Pravilnika o civilnem postopku, po vročitvi obrazložitve tožbe ali, če je toženec predložil potrdilo o vročitvi, številu dni, navedenih na seznamu v preglednici, ter dodatnih 14 dni po vročitvi obrazložitve tožbe.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Rok za vložitev pritožbe zoper sodne odločbe je 14 dni. Roki za vložitev vloge za sodno presojo odločbe organa, če ste do tega upravičeni na podlagi zakonske določbe, je tri mesece, razen če zadevna zakonska določba ne določa drugače (čeprav je treba vloge za tak sodni nadzor v vsakem primeru vložiti takoj).

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Če tožnik meni, da obstajajo izjemni razlogi, lahko sodišče zaprosi za takojšnjo obravnavo vloge in ne da bi bile nasprotni stranki vročene kakršne koli listine, tj. ex parte ali „brez obvestila“. Če sodnik izda sklep ex parte ali „brez obvestila“, se tožniku določi nadaljnji rok za sodno obravnavo. Nasprotna stranka se bo imela pravico te obravnave udeležiti, tako da lahko sodnik zasliši obe stranki, preden se odloči za izdajo drugega sklepa.

Nadaljnje možnosti za podaljšanje roka so določene v zakonu o zastaranju iz leta 1960. Na primer roki se lahko podaljšajo v primerih, v katerih je tožnik invalid (člen 28 zakona o zastaranju).

Če Pravilnik o civilnem postopku ali navodilo za delo v praksi ali sodni sklepi ne določajo drugače, se lahko rok, ki je naveden v pravilu ali ga sodišče določi osebi za opravo nekega procesnega dejanja, spremeni s pisnim sporazumom med strankama. Poleg tega imajo sodniki obsežna pooblastila za razporejanje zadev, na podlagi katerih lahko roke spremenijo.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Ne. Stranka ne izgubi ugodnosti takega roka.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Če toženec zahtevku ne ugovarja ali ga ne prizna v roku, lahko tožnik vloži zahtevek za izdajo zamudne sodbe. Vendar pa lahko toženec sodišču predlaga, naj sodbo razveljavi.

Na voljo so tudi druge sankcije, povezane z vodenjem zadev. Če se na primer od stranke zahteva, naj nekaj predloži, npr. izvedensko poročilo, do določenega roka, in ta tega ne stori, lahko sodišče odredi, da je navedeno poročilo nedopustno.

Sodišče lahko uporabi tudi sankcije, kot je razžalitev.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Stranke, ki so rok zamudile, se lahko zglasijo na sodišču in prosijo za podaljšanje roka. Če je bila zaradi izteka roka izdana zamudna sodba, lahko zaprosijo za njeno razveljavitev.

Zadnja posodobitev: 05/03/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.