

Starš, ki za premestitev otroka ne dobi soglasja drugega starša, bi moral imeti soglasje sodišča.
Če se starša v okviru izvrševanja roditeljske pravice ne moreta sporazumeti o vprašanju, ki je pomembno za otroka, zlasti glede otrokove koristi, odloči o tem sodišče na predlog enega od staršev (člen 877 zakona št. 89/2012, tj. civilnega zakonika, kot je bil spremenjen). Premestitev otroka v drugo državo se šteje za pomembno vprašanje.
Za dolgotrajno premestitev otroka (tj. ne ob priložnostih, kot so počitnice) je vedno potrebno soglasje drugega starša, razen če je bila drugemu staršu v celoti ali delno odvzeta roditeljska pravica. Soglasje staršev se zahteva ne glede na to, ali je sodišče že odločilo o roditeljski pravici (ureditev v zvezi z varstvom in vzgojo otroka) ali mora tako odločitev še sprejeti. Poročeni in neporočeni starši se enako obravnavajo.
Če drugi od staršev ne da soglasja za premestitev, je namesto takega soglasja potrebna sodna odločba (člen 877 zakona št. 89/2012, tj. civilnega zakonika, kot je bil spremenjen).
Ne, začasna premestitev, npr. zaradi preživljanja počitnic z enim od staršev, se običajno ne šteje za pomembno vprašanje, kot je opredeljeno v členu 877 zakona št. 89/2012, tj. civilnega zakonika, kot je bil spremenjen.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.