

Roditeljsko pravico praviloma skupaj izvajata oba starša. To izhaja iz člena 97(2) poljskega zakonika o družini in skrbništvu (kodeks rodzinny i opiekuńczy), v skladu s katerim starša skupaj sprejemata odločitve v bistvenih zadevah glede otroka, če pa se ne moreta sporazumeti, o teh zadevah odloči skrbniško sodišče (sąd opiekuńczy). Vsak starš samostojno, ne da bi se moral posvetovati z drugim staršem in dobiti njegovo soglasje, odloča samo v manj pomembnih zadevah glede otroka. V poljski sodni praksi se trajna in začasna premestitev otroka v tujino, tudi na počitnice, šteje za bistveno zadevo.
V skladu s členom 97(2) zakonika o družini in skrbništvu lahko starš odpelje otroka v tujino brez soglasja drugega starša samo, če:
Soglasje drugega starša je potrebno v vseh primerih, ki niso navedeni v prejšnji točki, zlasti kadar starš v celoti izvaja roditeljsko pravico ali kadar je bila njegova roditeljska pravica omejena, vendar ni izgubil pravice do soodločanja o otrokovem prebivališču. Poljska sodna praksa gre v zvezi s tem še dlje. Kot je vrhovno sodišče (Sąd Najwyższy) pojasnilo v odločbi z dne 10. novembra 1971 v zadevi III CZP 69/71, mora starš, ki mu je bilo v postopku za razvezo zakonske zveze dodeljeno izvajanje roditeljske pravice in želi mladoletnega otroka trajno premestiti v tujino, pridobiti soglasje skrbniškega sodišča, če drugi starš, ki mu je bil zaupan nadzor nad vzgojo otroka, ni predložil izjave o soglasju, s katero dovoljuje odhod otroka v tujino. Tako lahko drugi starš, če mu sodišče na primer v postopku za razvezo zakonske zveze ni dodelilo pravice do soodločanja o otrokovem običajnem prebivališču, v skladu z navedeno sodno odločbo zahteva vrnitev otroka, če ne bi mogel izvajati svoje pravice do stikov z njim. Vrhovno sodišče je v svoji odločbi z dne 3. marca 1985 v zadevi III CRN 19/85 menilo, da je potovanje otroka na počitnice v tujino bistvena zadeva, zato je zanj potrebno soglasje obeh staršev, ki izvajata roditeljsko pravico, ali, če takega soglasja ni, sodna odločba skrbniškega sodišča.
V takih primerih je treba pri skrbniškem sodišču na Poljskem vložiti vlogo za nadomestno soglasje za odhod otroka v tujino.
Vloge za tako soglasje lahko vložijo starši, ki jim roditeljska pravica ni bila odvzeta oziroma začasno odvzeta. Vloge lahko vložniki vložijo osebno: v takih primerih poljsko pravo ne zahteva, da mora stranke pred sodiščem zastopati odvetnik. Kot prvostopenjsko sodišče je za obravnavo teh vlog stvarno pristojno okrajno sodišče (sąd rejonowy) (oddelek za zadeve družinskega in mladoletniškega prava), krajevno pristojno pa je sodišče v kraju otrokovega stalnega ali začasnega prebivališča.
Kot je bilo navedeno zgoraj, je za kratkotrajno premestitev otroka v tujino potrebno soglasje drugega starša.
Obrazci za soglasje o premestitvi otroka v tujino (trajno ali začasno) se na Poljskem ne uporabljajo. Soglasje se torej lahko predloži v kateri koli obliki. Vendar je priporočljivo dobiti pisno soglasje, ki bi se lahko uporabilo kot dokaz v morebitnem postopku za vrnitev otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980. Pri pripravi takega soglasja je lahko koristna pomoč poljskega odvetnika, pravnega svetovalca ali notarja.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.