Poišči informacije po področjih
Osebje v pravosodnih organih
Osebje v pravosodnih organih so pravosodni uradniki, javni uslužbenci in pomožno osebje.
Sodniki (suci; ed. sudac)
Sodniki so pravosodni uradniki s stalnim mandatom. Za sodnika je lahko imenovan hrvaški državljan.
Za sodnika občinskega sodišča (općinski sud), gospodarskega sodišča (trgovački sud) ali upravnega sodišča (upravni sud) je lahko imenovana oseba z diplomo državne šole za pravosodne uradnike (Državna škola za pravosudne dužnosnike) ali oseba, ki že opravlja pravosodne naloge.
Za sodnika županijskega sodišča (županijski sud) je lahko imenovana oseba, ki je kot pravosodni uradnik delala vsaj deset let.
Za sodnika Visokega sodišča Republike Hrvaške za prekrške (Visoki prekršajni sud Republike Hrvatske), Visokega gospodarskega sodišča Republike Hrvaške (Visoki trgovački sud Republike Hrvatske) in Visokega upravnega sodišča Republike Hrvaške (Visoki upravni sud Republike Hrvatske) je lahko imenovana oseba, ki je kot pravosodni uradnik delala najmanj dvanajst let.
Za sodnika Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške (Vrhovni sud Republike Hrvatske) je lahko imenovana oseba, ki je najmanj 15 let delala kot pravosodni uradnik, odvetnik, notar ali univerzitetni profesor prava (pri zadnjem se za ustrezne delovne izkušnje štejejo izkušnje po opravljenem državnem pravosodnem izpitu) ali ugleden pravnik, ki je opravil državni pravosodni izpit, ima najmanj 20 let delovnih izkušenj in se je dokazal z delom na določenem pravnem področju ter s strokovnimi in znanstvenimi deli.
Zakon o sodiščih (Zakon o sudovima)
zakon o državnem sodnem svetu (Zakon o Državnom sudbenom vijeću)
zakon o plačilu sodnikov in drugih pravosodnih uradnikov (Zakon o plaćama sudaca i drugih pravosudnih dužnosnika)
Sodno osebje
Število javnih pravosodnih uslužbencev in pomožnega osebja za opravljanje strokovnih, uradniških in tehničnih nalog določi minister za pravosodje.
Zaposlovanje javnih uslužbencev in pomožnega osebja pri sodiščih, pripravništvo ter postopek, metode in program specializiranega državnega izpita, njihovo plačilo in druge pravice, obveznosti in odgovornosti, povezane z delom, ter njihovo odgovornost zaradi kršitev dolžnosti pri opravljanju poklica urejajo predpisi o javnih uslužbencih in pomožnem osebju ter splošni predpisi o delu.
Prosta delovna mesta pri sodiščih se lahko zapolnijo samo ob odobritvi ministrstva za pravosodje.
Pri zaposlovanju javnih pravosodnih uslužbencev in pomožnega osebja pri sodiščih je treba upoštevati zastopanost oseb, ki pripadajo narodnim manjšinam.
Predpise o izobrazbenih zahtevah glede javnih pravosodnih uslužbencev in pomožnega osebja sprejme minister za pravosodje.
Sodni svetovalci (sudski savjetnici; ed. sudski savjetnik), višji sodni svetovalci (viši sudski savjetnici; ed. viši sudski savjetnik) in specializirani višji sodni svetovalci (viši sudski savjetnici - specijalisti; ed. viši sudski savjetnik - specijalist)
Naloge sodnega svetovalca lahko opravlja oseba, ki je končala diplomski univerzitetni študij prava ali združen preddiplomski/diplomski univerzitetni študij prava in opravila državni pravosodni izpit.
Za višjega sodnega svetovalca ali sodnega svetovalca pri Vrhovnem sodišču Republike Hrvaške je lahko imenovana oseba, ki je končala diplomski univerzitetni študij prava ali združen preddiplomski/diplomski univerzitetni študij prava, opravila državni pravosodni izpit in najmanj dve leti delala kot sodni svetovalec ali svetovalec pri državnem tožilcu, ali kot pravosodni uradnik, odvetnik ali notar, oziroma oseba, ki je po opravljenem pravosodnem izpitu najmanj pet let delala na področju drugih pravnih zadev.
Za specializiranega višjega sodnega svetovalca je lahko imenovana oseba, ki je končala diplomski univerzitetni študij prava ali združen preddiplomski/diplomski univerzitetni študij prava, opravila pravosodni izpit in najmanj štiri leta delala kot sodni svetovalec ali svetovalec pri državnem tožilcu, ali kot pravosodni uradnik, odvetnik ali notar, oziroma oseba, ki je po opravljenem pravosodnem izpitu najmanj osem let delala na področju drugih pravnih zadev.
Za višjega sodnega svetovalca pri Vrhovnem sodišču Republike Hrvaške je lahko imenovana oseba, ki je končala diplomski univerzitetni študij prava ali združen preddiplomski/diplomski univerzitetni študij prava, opravila pravosodni izpit in najmanj štiri leta delala kot sodni svetovalec ali svetovalec pri državnem tožilcu, ali kot pravosodni uradnik, odvetnik ali notar, oziroma oseba, ki je po opravljenem pravosodnem izpitu najmanj osem let delala na področju drugih pravnih zadev.
Za specializiranega višjega sodnega svetovalca pri Vrhovnem sodišču Republike Hrvaške je lahko imenovana oseba, ki je končala diplomski univerzitetni študij prava ali združen preddiplomski/diplomski univerzitetni študij prava, opravila pravosodni izpit in najmanj šest let delala kot sodni svetovalec ali svetovalec pri državnem tožilcu, ali kot pravosodni uradnik, odvetnik ali notar, oziroma oseba, ki je po opravljenem pravosodnem izpitu najmanj deset let delala na področju drugih pravnih zadev.
Pristojnosti sodnih svetovalcev in višjih sodnih svetovalcev
Sodni svetovalci, višji sodni svetovalci in specializirani višji sodni svetovalci sodelujejo pri sojenjih ter so pristojni za samostojno izvajanje nekaterih sodnih postopkov, presojo dokazov in ugotavljanje dejstev. Po izvedbi postopka sodniku predložijo osnutek odločbe, ki je temelj sodnikove odločbe, nato pa sprejeto odločbo objavijo po pooblastilu sodnika.
V skladu z določbami zakona o sodiščih, ki se uporabljajo, so sodni svetovalci, višji sodni svetovalci in specializirani višji sodni svetovalci pristojni za izvedbo postopkov in predlaganje osnutkov odločb, kot sledi:
- v pravdnih postopkih v sporih glede plačila denarnega zahtevka ali nadomestila škode, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 100 000,00 HRK, in v gospodarskih sporih, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 500 000,00 HRK;
- v delovnih sporih, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb;
- v upravnih sporih, ki se nanašajo na tožbe v zadevah, o katerih se odloča na podlagi pravnomočne sodne odločbe v vzorčnem sporu, ali tožbe zoper ukrepanje ali zaradi opustitve ukrepanja javnopravnega organa, in v upravnih sporih, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 100 000,00 HRK;
- v izvršilnih postopkih;
- v zapuščinskih postopkih;
- v zemljiškoknjižnih postopkih;
- v prekrškovnih postopkih;
- v nepravdnih postopkih, razen v postopkih za odvzem poslovne sposobnosti, razpustitev združenja solastnikov, ureditev meja in postopkih na podlagi družinskega zakona (Obiteljski zakon);
- v registrskih postopkih;
- v skrajšanih stečajnih postopkih;
- v zvezi s stroški sodnih postopkov.
Sodni svetovalci, višji sodni svetovalci in specializirani višji sodni svetovalci so pristojni za ukrepanje in sprejemanje odločb v posameznih postopkih, če je to določeno s posebnimi zakoni.
V drugostopenjskih postopkih in postopkih na podlagi izrednih pravnih sredstev sodni svetovalci, višji sodni svetovalci in specializirani višji sodni svetovalci poročajo o stanju zadeve in pripravijo osnutek odločbe.
Sodni pripravniki (sudački vježbenici; ed. sudački vježbenik)
Ministrstvo za pravosodje vsako leto določi število pripravniških mest pri sodiščih v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, zagotovljenimi v državnem proračunu.
Pogoje in način sprejemanja sodnih pripravnikov pri sodiščih ter trajanje in način opravljanja pripravništev ureja poseben zakon.
Strokovni sodelavci (stručni suradnici; ed. stručni suradnik)
Sodišča imajo lahko tudi osebje s končanim ustreznim poklicnim izobraževanjem ali dodiplomskim ali diplomskim univerzitetnim študijskim programom in zahtevanimi delovnimi izkušnjami na področju defektologije, sociologije, pedagogike, ekonomije, knjigovodstva in financ ali drugem ustreznem področju.
Strokovni sodelavci in strokovni pomočniki (stručni pomoćnici; ed. stručni pomoćnik) pomagajo sodnikom pri delu pri zadevah, pri katerih je potrebno strokovno znanje.
Sodniki porotniki (suci porotnici; ed. sudac porotnik)
Sodniki porotniki so hrvaški državljani, ki sodelujejo pri sojenjih v nekaterih postopkih in ne opravljajo funkcije sodnika kot svojega rednega poklica. Kot člani sodnega senata so enakovredni sodniku pri sprejemanju odločitev o zadevah, glede katerih je v kazenskem postopku treba izdati odločbo.
Za sodnika porotnika je lahko imenovan polnoletni hrvaški državljan, ki je primeren za opravljanje nalog sodnika porotnika.
Sodniki porotniki so imenovani za štiri leta in so lahko po izteku tega obdobja ponovno imenovani.
Sodnike porotnike občinskih in županijskih sodišč po predložitvi predlogov občinskega ali mestnega sveta, sindikatov, združenj delodajalcev in gospodarske zbornice imenuje županijska skupščina (županijska skupština), v Zagrebu pa zagrebška mestna skupščina (Gradska skupština Grada Zagreba).
Pred imenovanjem sodnikov porotnikov je treba pridobiti mnenje predsednika zadevnega sodišča o predlaganih kandidatih.
Direktor sodne uprave (ravnatelj sudske uprave)
Sodišče z več kot 15 sodniki ima direktorja sodne uprave.
Direktor sodne uprave pomaga predsedniku sodišča pri izvajanju nalog sodne uprave, zlasti:
- opravlja posebne naloge, ki se nanašajo na načrtovanje in vodenje sodišča na kadrovskem področju;
- organizira delo javnih pravosodnih uslužbencev in pomožnega osebja ter spremlja njihovo uspešnost;
- spremlja in načrtuje usposabljanje javnih pravosodnih uslužbencev in pomožnega osebja;
- skrbi za vzdrževanje sodne stavbe, prostorov in delovne opreme ter skrbi za naložbe;
- skrbi za organizacijo in usklajevanje v zvezi s pripravo letnega načrta javnih naročil, v skladu z zakonom in potrebami sodišča;
- organizira postopke javnega naročanja;
- spremlja finančne in operativne dejavnosti sodišča ter izvaja uradniških in pomožne tehnične naloge;
- skrbi za porabo proračunskih in lastnih sredstev sodišča ter jo spremlja;
- sodeluje pri pripravi in izvajanju projektov sodne uprave ter nadzoruje njihovo izvajanje;
- skrbi za pravilno in pravočasno pripravo statističnih podatkov o delu sodišča;
- sodeluje z lokalnimi in regionalnimi organi glede nabave opreme in zagotavljanja sredstev za posamezne dejavnosti sodišča;
- opravlja druge naloge, ki mu jih dodeli predsednik sodišča.
Direktor sodne uprave je za svoje delo odgovoren predsedniku sodišča.
Za direktorja sodne uprave je lahko imenovana oseba, ki je končala diplomski univerzitetni študij prava oziroma združen preddiplomski/diplomski univerzitetni študij prava ali diplomski univerzitetni študij ekonomije oziroma specializirani diplomski poklicni študij ekonomije in ima vsaj pet let delovnih izkušenj na zadevnem področju.
Predstavnik sodišča za odnose z javnostmi (glasnogovornik suda)
Sodišče ima predstavnika za odnose z javnostmi.
Predstavnik sodišča za odnose z javnostmi je sodnik, sodni svetovalec ali oseba, ki jo v letnem razporedu dela določi predsednik sodišča.
Predsednik županijskega sodišča lahko enega sodnika tega sodišča imenuje za predstavnika za odnose z javnostmi zadevnega sodišča in občinskih sodišč na območju njegove pristojnosti. Imenuje se lahko namestnik predstavnika sodišča za odnose z javnostmi.
Predstavnik sodišča za odnose z javnostmi zagotavlja informacije o delu sodišča v skladu z zakonom o sodiščih, poslovnikom sodišča(Sudski poslovnik)in zakonom o dostopu do informacij javnega značaja(Zakon o pravu na pristup informacijama).
Državni tožilci (državni odvjetnici; ed. državni odvjetnik)
Oseba, ki izpolnjuje splošne in posebne pogoje za imenovanje za namestnika generalnega državnega tožilca Republike Hrvaške (zamjenik Glavnog državnog odvjetnika Republike Hrvatske), je lahko imenovana za generalnega državnega tožilca Republike Hrvaške (Glavni državni odvjetnik Republike Hrvatske).
Županijski državni tožilci (županijski državni odvjetnici) so imenovani izmed državnih tožilcev, namestnikov generalnega državnega tožilca, namestnikov v specializiranih državnih tožilstvih in namestnikov županijskih državnih tožilcev, ki že vsaj dve leti opravljajo naloge namestnika županijskega državnega tožilca.
Županijske državne tožilce za štiriletni mandat imenuje državnotožilski svet (Državnoodvjetničko vijeće), in sicer na podlagi predloga generalnega državnega tožilca Republike Hrvaške in na podlagi mnenja kolegija generalnega državnega tožilstva Republike Hrvaške (Kolegij Državnog odvjetništva Republike Hrvatske).
Občinski državni tožilci (općinski državni odvjetnici) so imenovani izmed državnih tožilcev in namestnikov državnih tožilcev.
Svet jih imenuje za obdobje štirih let, in sicer na podlagi predloga generalnega državnega tožilca Republike Hrvaške ter mnenja kolegija županijskega državnega tožilstva in županijskega državnega tožilca.
Namestniki državnega tožilca (zamjenici državnog odvjetnika)
Namestnik državnega tožilca je imenovan na način, pod pogoji in v okviru postopka, ki zagotavljajo njegovo izkušenost, neodvisnost in primernost za opravljanje nalog državnega tožilca.
Za namestnika državnega tožilca je lahko imenovan hrvaški državljan, ki je opravil državni pravosodni izpit in izpolnjuje posebne pogoje iz zakona o državnotožilskem svetu (Zakon o državnoodvjetničkom vijeću).
Oseba, ki je diplomirala pri državni šoli za pravosodne uradnike, je lahko imenovana za namestnika občinskega državnega tožilca.
Oseba, ki že vsaj deset let opravlja delo v pravosodju, je lahko imenovana za namestnika županijskega državnega tožilca.
Za namestnika generalnega državnega tožilca Republike Hrvaške je lahko imenovana oseba, ki že vsaj 15 let opravlja pravosodno funkcijo v pravosodnem organu ali ki je enako obdobje delala kot odvetnik, notar ali univerzitetni profesor prava in je opravila državni pravosodni izpit (pri zadnjem se za ustrezne delovne izkušnje štejejo izkušnje po opravljenem državnem pravosodnem izpitu), ali ugleden pravnik, ki je opravil državni pravosodni izpit, ima najmanj 20 let delovnih izkušenj in se je dokazal z delom na določenem pravnem področju ter s strokovnimi in znanstvenimi deli.
Oseba je lahko imenovana za namestnika državnega tožilca pri višjem državnem tožilstvu, če izpolnjuje pogoje iz zakona in če je bilo v njeni zadnji oceni dela ugotovljeno, da vsaj »uspešno opravlja svoje naloge«.
Pri posameznem tožilstvu se imenuje eden ali več namestnikov državnega tožilca, ki naloge opravljajo za nedoločen čas.
Državni tožilci in namestniki državnih tožilcev se morajo vesti tako, da ne škodijo svojemu ugledu ali ugledu tožilstva ter da ne vzbujajo nobenih dvomov o svoji nepristranskosti ali o samostojnosti in neodvisnosti državnega tožilstva.
Kadar državni tožilci in njihovi namestniki opravljajo naloge zastopanja ter v odnosih z državnimi organi in pravnimi osebami, morajo upoštevati načela zakonitosti, strokovnosti in nepristranskosti, pri tem pa pri obravnavi zadev upoštevati roke za posamezne postopke in upoštevati pravila glede vrstnega reda.
Kadar državni tožilci in njihovi namestniki nastopajo pred sodišči ali upravnimi organi, morajo upoštevati in ohranjati dostojanstvo zadevnega sodišča ali organa, svoje osebno dostojanstvo in dostojanstvo državnega tožilstva.
Državni tožilci in njihovi namestniki morajo varovati zaupnost vseh podatkov in drugih informacij, ki se nanašajo na zasebno in družinsko življenje strank in drugih oseb, če za njih izvedo med opravljanjem svojih dolžnosti in niso v zakonu določene kot uradne skrivnosti, kadar to ne pomeni kaznivega dejanja; prav tako morajo varovati zaupnost vseh podatkov, ki niso dostopni javnosti.
Državni tožilci in njihovi namestniki ne smejo biti člani političnih strank ali sodelovati v politiki.
Generalni državni tožilec Republike Hrvaške, njegov namestnik ter državni tožilci in njihovi namestniki niso odgovorni za pravna mnenja, ki jih izrazijo v zadevi, ki jim je dodeljena, razen če gre za kršitev zakona in storitev kaznivega dejanja.
Svetovalci državnih tožilcev (Državnoodvjetnički savjetnici)
Svetovalci državnih tožilcev, višji svetovalci državnih tožilcev (viši državnoodvjetnički savjetnici) in specializirani višji svetovalci državnih tožilcev (viši državnoodvjetnički savjetnici – specijalisti) pomagajo državnim tožilcem in njihovim namestnikom pri delu, pripravljajo osnutke odločb, sprejemajo poročila, vloge in izjave posameznikov na zapisnik ter opravljajo druge posebne naloge, kot je določeno v zakonu in izvršilnih predpisih, in sicer neodvisno ali pod nadzorom ter v skladu z navodili državnega tožilca in njegovega namestnika.
V okviru kazenskih oddelkov državnih tožilstev lahko predstavijo obtožnice v postopkih zaradi kaznivih dejanj, ki se kaznujejo z globo ali zaporom do pet let.
V okviru civilnih in upravnih oddelkov državnih tožilstev lahko nastopajo pri sodiščih ter upravnih in drugih organih na podlagi posebnega pooblastila, ki ga izda pristojni državni tožilec, in sicer:
- pri občinskih tožilstvih v sporih, pri katerih vrednost spornega zahtevka ne presega 100 000,00 HRK;
- pri županijskih tožilstvih v sporih, pri katerih vrednost spornega zahtevka ne presega 500 000,00 HRK.
Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Ured za suzbijanje korupcije i organiziranog kriminaliteta, USKOK)
Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala je specializirano državno tožilstvo, pristojno za celotno Hrvaško, ki obravnava kazniva dejanja v zvezi s korupcijo in organiziranim kriminalom.
Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala
Gajeva 30a
10 000 Zagreb
Tel. +385 14591874
Faks: + 385 14591878
E-naslov: tajnistvo@uskok.dorh.hr
Zakon o uradu za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Zakon o Uredu za suzbijanje korupcije i organiziranog kriminaliteta)
Direktor Urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK)
Urad USKOK vodi direktor, ki ga imenuje generalni državni tožilec na podlagi mnenja ministra, pristojnega za pravosodje, in kolegija generalnega državnega tožilstva Republike Hrvaške. Direktor je imenovan za obdobje štirih let in je lahko ponovno imenovan.
Odvetništvo – samostojna in neodvisna služba
Odvetništvo je samostojna in neodvisna služba, ki zagotavlja pravno pomoč fizičnim in pravnim osebam pri uveljavljanju in zaščiti njihovih pravic in pravnih interesov.
Odvetniki (odvjetnici; ed. odvjetnik)
Odvetniki lahko ponujajo vse oblike pravne pomoči.
Zlasti lahko zagotavljajo pravne nasvete, sestavljajo listine (pogodbe, oporoke, izjave itd.), tožbe, pritožbe, predloge, zahteve, prošnje, izredna pravna sredstva in druge procesne vloge ter zastopajo stranke.
Svoj poklic lahko opravljajo samostojno ali v skupni pisarni ali odvetniški družbi; pri tem se morajo vzdržati opravljanja dejavnosti, ki niso združljive z ugledom ali neodvisnostjo odvetnika.
Odvetniki morajo varovati zaupnost vseh informacij, ki jih pridobijo od strank ali za katere med zastopanjem strank izvedo na drug način. Ta obveznost varovanja zaupnosti velja tudi za vse druge osebe, ki delajo ali so delale v odvetniški pisarni.
Odvetnik je upravičen do nagrade za svoje delo in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v skladu s tarifo, ki jo določi hrvaška odvetniška zbornica (Hrvatska odvjetnička komora) in odobri minister za pravosodje.
Za primere, ko odvetnik svoje delo opravlja po uradni dolžnosti, višino nagrade določi ministrstvo za pravosodje.
Pred županijskim sodiščem (županijski sud) lahko obdolženca zastopa le odvetnik, kar pomeni, da lahko v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena dolgoročna zaporna kazen, kot zagovornik po uradni dolžnosti ali zagovornik, čigar storitve plača država, nastopa le odvetnik z vsaj osemletnimi izkušnjami v odvetništvu ali uradnik v pravosodnem organu.
Odvetniki morajo za opravljene storitve stranki izdati račun. V primeru odpovedi ali preklica pooblastila za zastopanje mora odvetnik račun izstaviti v 30 dneh od dneva odpovedi ali preklica pooblastila za zastopanje.
Odvetniki se morajo vključiti v hrvaško odvetniško zbornico, ki je samostojna in neodvisna organizacija z značilnostmi pravne osebe. Hrvaška odvetniška zbornica predstavlja odvetništvo Republike Hrvaške kot celoto.
Oseba pridobi pravico opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Hrvaški z vpisom v imenik odvetnikov.
Hrvaška odvetniška zbornica
Koturaška 53/II
10 000 Zagreb
Tel. +385 16165200
Faks: +385 16170686
hok-cba@hok-cba.hr
http://www.hok-cba.hr/
Zakon o odvetništvu
Notariat
Notarji (javni bilježnici; ed. javni bilježnik)
Notarji so osebe javnega zaupanja, ki jih imenuje minister za pravosodje na podlagi razpisa, ki ga vodi hrvaška notarska zbornica (Hrvatska javnobilježnička komora).
So kvalificirani pravniki z opravljenim državnim pravosodnim izpitom in državnim notarskim izpitom, ki imajo potrebne izkušnje ter samostojno in neodvisno zagotavljajo javne storitve; so nepristranski strokovnjaki, ki jih najamejo stranke.
Pooblaščeni so za opravljanje naslednjih dejanj:
- sestavljanje in izdajanje notarskih zapisov, ki so javne listine o pravnih poslih in izjavah, na katerih temeljijo pravice strank;
- sestavljanje in izdajanje notarskih zapisnikov o pravnih dejanjih, ki so jih izvedli ali pri katerih so bili navzoči;
- sestavljanje in izdajanje notarskih potrdil o dejstvih, ki so jim bili priča;
- sprejemanje listin, denarja, vrednostnih papirjev in dragocenosti v hrambo, z namenom predaje drugim osebam ali pristojnim organom (notarska hramba);
- overjanje zasebnih listin;
- opravljanje dejanj in izdaja odločb kot sodni zaupniki v zapuščinskih postopkih;
- vodenje izvršilnih postopkov na podlagi verodostojne listine;
- zastopanje strank pred sodišči in drugimi javnimi organi, vendar le, če se zadeva neposredno nanaša na listino, ki so jo izdali.
Dejstvo, da stranke ne morejo spremeniti pristojnosti sodišča v zapuščinskih postopkih, pomeni, da ne morejo izbrati notarja kot sodnega zaupnika.
Kadar notar zastopa stranko pred sodiščem ali drugim javnim organom, ima pravice in obveznosti odvetnika.
Notarji ne morejo zavrniti opravljanja uradnih dolžnosti, razen če imajo za to upravičen razlog; prav tako morajo varovati zaupnost informacij, za katere izvedo pri opravljanju svojega dela.
Notarji so upravičeni do nagrade in povrnitve stroškov za opravljanje uradnih dejanj iz svoje pristojnosti, v skladu s pravilnikom o začasni notarski tarifi (Pravilnik o privremenoj javnobilježničkoj tarifi), pravilnikom o nagradi in povrnitvi stroškov notarjem, ki opravljajo naloge sodnega zaupnika v zapuščinskih postopkih (Pravilnik o visini nagrade i naknade troškova javnog bilježnika kao povjerenika suda u ostavinskom postupku), ter pravilnikom o nagradi in povrnitvi stroškov notarjev v izvršilnih postopkih (Pravilnik o nagradama i naknadi troškova javnih bilježnika u ovršnom postupku).
Na Hrvaškem morajo biti notarji vključeni v hrvaško notarsko zbornico.
Delo notarjev nadzorujeta hrvaška notarska zbornica in ministrstvo za pravosodje, v skladu s svojimi pristojnostmi.
Delo notarja kot sodnega zaupnika v zapuščinskih postopkih nadzoruje sodišče, ki ga je imenovalo.
Hrvaška notarska zbornica
Koturaška 34/II
10 000 Zagreb
Tel. +385 14556566
Faks: +385 14551544
E-naslov: hjk@hjk.hr
http://www.hjk.hr/Uredi
zakon o notariatu (Zakon o javnom bilježništvu)
zakon o notarski tarifi (Zakon o javnobilježničkim pristojbama)
Pravosodna akademija
Pravosodna akademija je neodvisna javna institucija, ki zagotavlja začetno izobraževanje in usposabljanje kandidatom o samostojnem, odgovornem in neodvisnem izpolnjevanju pravosodnih nalog, poklicno izobraževanje pripravnikov, svetovalcev v pravosodnih organih in drugega osebja, ter nadaljnje izobraževanje pravosodnih uradnikov. Vodi jo direktor, upravlja pa usmerjevalni odbor, ki ima devet članov. Pedagoško osebje na akademiji sestavljajo kvalificirane osebe iz vrst sodnikov, državnih tožilcev in namestnikov državnih tožilcev ter visokošolskih predavateljev, po potrebi pa tudi osebe iz drugih poklicev.
Akademija dejavno spodbuja mednarodno sodelovanje in sodeluje pri projektih Evropske unije kot upravičenec ali udeleženec. Namen teh projektov je okrepiti akademijo kot institucijo in zagotoviti strokovni razvoj ciljnih skupin.
Zakon o pravosodni akademiji (Zakon o Pravosudnoj akademiji)
Državni sodni svet (Državno sudbeno vijeće)
Državni sodni svet je samostojen in neodvisen organ, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost sodstva na Hrvaškem. V skladu z ustavo in zakonom samostojno odloča o imenovanju, napredovanju, premestitvi, razrešitvi in disciplinski odgovornosti sodnikov in predsednikov sodišč, razen predsednika Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške. Državni sodni svet ima enajst članov, od tega sedem sodnikov, dva univerzitetna profesorja prava in dva poslanca, od katerih mora biti eden iz vrst opozicije.
Državnotožilski svet (Državnoodvjetničko vijeće)
Državnotožilski svet je samostojen in neodvisen organ, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva na Hrvaškem.
Odgovoren je za imenovanje in razrešitve namestnikov državnih tožilcev ter županijskih in občinskih državnih tožilcev, vodi postopke o disciplinski odgovornosti namestnikov državnih tožilcev in odloča v njih, odloča o premeščanju namestnikov državnih tožilcev, vodi in preverja izjave o premoženjskem stanju državnih tožilcev in namestnikov državnih tožilcev ter izvaja druge naloge v skladu z zakonom.
Ima enajst članov, od tega sedem namestnikov državnih tožilcev, dva univerzitetna profesorja prava in dva poslanca, od katerih mora biti eden iz vrst opozicije.
Člani državnotožilskega sveta so izvoljeni za štiri leta in ne smejo opravljati dela v dveh zaporednih mandatov.
Zakon o državnotožilskem svetu (Zakon o Državnoodvjetničkom vijeću)
Ustavno sodišče Republike Hrvaške (Ustavni sud Republike Hrvatske)
Ustanovitev, organizacija in pristojnosti ustavnega sodišča so določene v ustavi Republike Hrvaške (Ustava Republike Hrvatske) in v ustavnem zakonu o ustavnem sodišču Republike Hrvaške (Ustavni zakon o Ustavnom sudu Republike Hrvatske).
Ustavno sodišče Republike Hrvaške sestavlja 13 sodnikov, ki jih izvoli hrvaški parlament z dvotretjinsko večino vseh poslancev, in sicer iz vrst uglednih pravnih strokovnjakov, zlasti sodnikov, državnih tožilcev, odvetnikov in univerzitetnih profesorjev prava, v skladu z določbami in postopki iz ustavnega zakona. Mandat ustavnega sodnika traja osem let in se lahko izjemoma podaljša za šest mesecev, če se sodniku mandat izteče, preden je imenovan nov sodnik ali preden ta začne opravljati svoje naloge. Postopek sprejemanja prijav kandidatov vodi parlamentarni odbor, odgovoren za ustavne zadeve, ki tudi predlaga kandidate parlamentu v izvolitev. Ustavno sodišče Republike Hrvaške izvoli predsednika sodišča za štiriletni mandat.
Ustavni zakon o ustavnem sodišču Republike Hrvaške določa pogoje in postopke za izvolitev sodnikov ustavnega sodišča in za njihovo razrešitev, pogoje in roke za začetek postopka preverjanja skladnosti zakona z ustavo in skladnosti drugih predpisov z ustavo in zakoni, postopek in pravne učinke odločb ustavnega sodišča, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja ustava, ter druge zadeve, pomembne za opravljanje nalog ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče zagotavlja upoštevanje in uporabo ustave Republike Hrvaške; svoje naloge opravlja na podlagi določb ustave in ustavnega zakona o ustavnem sodišču Republike Hrvaške.
Ustavno sodišče je neodvisno od vseh državnih organov in samostojno odloča o uporabi sredstev, ki so mu namenjena v državnem proračunu, v skladu s svojim letnim proračunom in zakonom, da se zagotovi njegovo delovanje. Notranjo organizacijo ustavnega sodišča določa poslovnik ustavnega sodišča Republike Hrvaške. Delo ustavnega sodišča je javno, sodniki pa uživajo enako imuniteto kot člani hrvaškega parlamenta.
Ustavno sodišče Republike Hrvaške
Trg Svetoga Marka 4
10 000 Zagreb
Tel. +385 16400250
Faks: +385 14551055
E-naslov: Ustavni_sud@usud.hr
https://www.usud.hr/
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.