

Poišči informacije po področjih
Pomen in trajanje starševske odgovornosti
Starševska odgovornost pomeni pooblastila in dolžnosti, ki jih imajo starši v zvezi s svojimi otroki. Starševska odgovornost za otroke velja, dokler ne postanejo polnoletni ali ne pridobijo popolne poslovne sposobnosti. Polnoletnost nastopi z dopolnjenim 18. letom. Mladoletne osebe, ki so dopolnile 16 let, lahko pridobijo popolno poslovno sposobnost s sklenitvijo zakonske zveze.
Pravice in obveznosti nosilca starševske odgovornosti
Starševska odgovornost vključuje naslednja pooblastila in dolžnosti staršev v zvezi z njihovimi otroki (členi 1877 do 1920-C civilnega zakonika):
Nasprotno pa:
V izjemnih okoliščinah so pravno veljavni:
(Pri pravnih dejanjih, povezanih s poklicem, umetniškim udejstvovanjem ali obrtjo mladoletne osebe, in dejanjih, sklenjenih pri opravljanju takega poklica, umetniškega udejstvovanja ali obrti, so upravičena samo sredstva, s katerimi lahko mladoletna oseba prosto razpolaga.)
Premoženje, ki je v lasti staršev:
Prihodek od otrokovega premoženja:
Omejitve starševske odgovornosti
Starši ne upravljajo:
Starši kot otrokovi zastopniki ne smejo brez dovoljenja sodišča:
Starši brez dovoljenja sodišča ne smejo:
Prenehanje upravljanja
Starševska odgovornost v zakonski zvezi
Dejanja enega od staršev
Starševska odgovornost, ki jo skupaj izvršujeta otrokov edini starš in njegov zakonec ali registrirani partner
Sodišče mora po možnosti zaslišati mladoletno osebo.
Da, in sicer:
Če eden od staršev ali oba nista zmožna izvrševati starševske odgovornosti
Kadar eden od staršev ni zmožen izvrševati starševske odgovornosti zaradi odsotnosti, nesposobnosti ali druge ovire, ki jo ugotovi sodišče, jo mora izvrševati drugi starš. Če drugemu staršu to preprečuje sodna odločba, morajo starševsko odgovornost izvrševati naslednje osebe, razvrščene po prednostnem vrstnem redu (člen 1903 civilnega zakonika):
Ta pravila se smiselno uporabljajo tudi, kadar je starševstvo ugotovljeno samo v zvezi z enim od staršev.
Smrt starša
Ob smrti enega od staršev izvrševanje starševske odgovornosti preide na preživelega starša.
Primeri, ko je mladoletna oseba v obveznem skrbništvu (člen 1921 civilnega zakonika):
Opomba: prepoved izvrševanja starševske odgovornosti se lahko nanaša izključno na skrbništvo nad samim otrokom ali upravljanje njegovega premoženja ali pa zadeva oboje.
Primeri, ko se vzpostavi ureditev upravljanja otrokovega premoženja (člen 1921 civilnega zakonika):
Skrbništvo in upravljanje premoženja na lastno pobudo sodišča:
Kadar ena od zgoraj navedenih situacij, ki so podlaga za uvedbo skrbništva ali upravljanja premoženja, velja za mladoletno osebo, mora sodišče na lastno pobudo uvesti skrbništvo ali upravljanje premoženja.
Kateri koli upravni ali sodni organ ali uradnik na matičnem uradu, ki se s tako situacijo seznani med opravljanjem svojih nalog, mora o tem uradno obvestiti pristojno sodišče.
Kako se izvajata skrbništvo in upravljanje otrokovega premoženja
Skrbništvo izvajata skrbnik in družinski svet. Skrbnik ima enake pravice in obveznosti kot starši, vendar z nekaterimi spremembami in omejitvami, ki jih določa zakon (členi 1927 do 1950 civilnega zakonika).
Premoženje upravlja en ali več upraviteljev, če je uvedeno skrbništvo, pa tudi družinski svet.
Skrbništvo in upravljanje premoženja se izvajata pod nadzorom sodišča.
Za potrditev ali imenovanje skrbnikov, upraviteljev premoženja in članov družinskega sveta je odgovorno sodišče.
Kdo je lahko skrbnik
Starši lahko imenujejo skrbnika za svoje otroke, ki ga mora potrditi sodišče. Če starši niso imenovali skrbnika ali njegovo imenovanje ni bilo potrjeno, je naloga sodišča, da po zaslišanju družinskega sveta imenuje skrbnika.
Preden sodišče imenuje skrbnika, mora zaslišati mladoletno osebo.
Sodišče mora skrbnika izbrati med:
Kdo ne more biti skrbnik
Naslednje osebe ne morejo biti skrbniki (člen 1933 civilnega zakonika):
Kdo je lahko upravitelj
Zgoraj navedena pravila v zvezi z izbiro skrbnika in prepovedjo opravljanja te vloge veljajo tudi za upravitelja, razen če ni z zakonom izrecno določeno drugače.
Poleg tega upravitelji ne morejo biti naslednje osebe (člen 1970 civilnega zakonika):
Dodelitev starševske odgovornosti zaradi dejanske nezmožnosti staršev za izvrševanje starševske odgovornosti
Kadar starši dejansko niso zmožni izvrševati starševske odgovornosti, mora tožilstvo sprejeti potrebne ukrepe za zaščito mladoletne osebe in lahko v ta namen imenuje osebo, ki lahko v imenu mladoletne osebe sklepa pravne posle, ki so nujni ali očitno v korist zadevne mladoletne osebe.
Omejitev izvrševanja starševske odgovornosti v položajih, ki ogrožajo mladoletno osebo in ne povzročijo prepovedi izvrševanja starševske odgovornosti
Kadar je ogrožena varnost, zdravje, moralna načela ali vzgoja mladoletne osebe, vendar zato še ni nujno, da se prepove izvrševanje starševske odgovornosti, lahko sodišče na zahtevo tožilstva ali katere koli druge osebe sprejme ustrezne ukrepe za zaščito mladoletne osebe (člen 1918 civilnega zakonika).
Člen 35 zakona o varstvu otrok in mladih v stiski, potrjenega z zakonom št. 147/99 z dne 1. septembra 1999, določa ukrepe za pomoč mladoletnim osebam v stiski in za njihovo zaščito:
Če starši soglašajo in mladoletna oseba temu ne nasprotuje, so odbori za zaščito otrok in mladine (comissões de protecção de crianças e jovens) pristojni, da brez posredovanja sodišča uporabijo zgoraj navedene ukrepe za zaščito in pomoč otroku, razen zadnjega navedenega ukrepa (prepustitev v varstvo s ciljem posvojitve), ki ga lahko uporabijo samo sodišča.
Odbori za zaščito otrok in mladine so finančno neodvisne, izvensodne uradne institucije, ki si prizadevajo za spodbujanje pravic otrok in mladih ter preprečevanje ali odpravljanje situacij, ki lahko škodujejo njihovi varnosti, zdravju, učenju, vzgoji ali razvoju na splošno.
Ko sodišče ali odbor za zaščito otrok in mladine sprejme enega od zgoraj navedenih ukrepov, starši še naprej izvršujejo starševsko odgovornost v zvezi z vsem, kar s tem ni nezdružljivo.
Če je bila mladoletna oseba zaupana v varstvo tretji osebi ali izobraževalnemu ali varstvenemu zavodu, se vzpostavi ureditev stikov med njo in starši, razen v izjemnih primerih, če je to v nasprotju z otrokovo koristjo.
Veljavna različica zakona o varstvu otrok in mladih v stiski je na voljo na spletišču: http://www.pgdlisboa.pt/leis/lei_mostra_articulado.php?nid=545&tabela=leis.
Omejitev izvrševanja starševske odgovornosti v položajih, ki ogrožajo premoženje mladoletne osebe in ne povzročijo prepovedi izvrševanja starševske odgovornosti
Kadar starši zaradi slabega upravljanja ogrožajo premoženje otroka, vendar se jim ne prepove izvrševanje starševske odgovornosti, lahko sodišče na zahtevo tožilstva ali katerega koli sorodnika odredi ukrepe, ki se mu zdijo primerni.
Glede na vrednost premoženja lahko sodišče od staršev zahteva zlasti naslednje:
kadar ti ukrepi ne zadostujejo, pa:
Izvrševanje starševske odgovornosti v primeru razveze zakonske zveze, prenehanja življenjske skupnosti, razglasitve ničnosti ali razveljavitve zakonske zveze je urejeno v skladu z naslednjimi načeli (člen 1906 civilnega zakonika):
Da je sporazum o starševski odgovornosti pravno zavezujoč, ga mora potrditi sodišče ali matičar, poleg tega mora biti v eni od oblik, navedenih v odgovorih na vprašanji 6 in 10.
Stranki lahko uporabita alternativni način reševanja spora bodisi preden zaprosita za posredovanje sodišča bodisi med sodnim postopkom.
Mediacija pred posredovanjem sodišča
Načelo prostovoljne mediacije
Preden starši zadevo predložijo sodišču, lahko uporabijo javno ali zasebno družinsko mediacijo, da bi se sporazumeli o starševski odgovornosti.
Na Portugalskem je mediacija prostovoljna. Stranki v družinskem sporu, ki zadeva njune otroke, lahko pred vložitvijo tožbe na sodišču po dogovoru uporabita javno ali zasebno družinsko mediacijo. Tudi ko je tožba že vložena, lahko sodišče stranki napoti na mediacijo, vendar je ne more zahtevati, če stranki z njo ne soglašata ali ji nasprotujeta.
Obvezna potrditev sporazuma
Da z mediacijo dosežen sporazum postane zavezujoč in izvršljiv, morata stranki pri sodišču ali matičarju, odvisno od primera, zaprositi za njegovo potrditev.
Za tožbe v družinskih zadevah, ki spadajo v pristojnost matičarja, je potrebno predhodno soglasje strank, nasprotno pa so zanje pristojna sodišča.
Matični uradi so pristojni za potrditev sporazuma o starševski odgovornosti samo, če je ta priložen sporazumu o sporazumni razvezi zakonske zveze ali sporazumnem prenehanju življenjske skupnosti. Preden sporazum potrdi matičar, tožilstvo izda mnenje o sporazumu, kolikor se nanaša na starševsko odgovornost v zvezi z mladoletnimi otroki.
Kadar pred vložitvijo tožbe poteka družinska mediacija, namenjena izključno ureditvi starševske odgovornosti v zvezi z mladoletnimi otroki (ne da bi bil sporazum priložen sporazumu o razvezi zakonske zveze ali prenehanju življenjske skupnosti), morata stranki za potrditev navedenega sporazuma zaprositi pristojno sodišče.
Zasebna mediacija
Če stranke uporabijo zasebno mediacijo, morajo kriti nagrade za mediatorja. Višina te nagrade, pravila in časovni razpored mediacije se določijo v protokolu o mediaciji, ki ga stranke in mediator podpišejo na začetku mediacije. Ministrstvo za pravosodje vodi seznam mediatorjev, s katerega lahko stranke izberejo zasebnega mediatorja; na voljo je na spletnem naslovu https://dgpj.justica.gov.pt/Portals/31/GRAL_Media%E7%E3o/Lista-mediadores-privada_18.09.2020.pdf.
Javna mediacija
Če želita stranki uporabiti javno mediacijo, se morata obrniti na urad za alternativno reševanje sporov pri generalnem direktoratu za pravosodno politiko (Direcção Geral da Política de Justiça) in zaprositi za predhodno srečanje v zvezi z mediacijo. To lahko storita po telefonu, e-pošti ali z elektronskim obrazcem. Stranke in mediator na predhodnem sestanku v zvezi z mediacijo podpišejo protokol o mediaciji. Določita se trajanje in časovnih razpored sestankov ter pojasnijo postopkovna pravila. Ne glede na število predvidenih srečanj strošek javne družinske mediacije za vsako od strank znaša 50 EUR. To takso v višini 50 EUR vsaka od strank plača na samem začetku javne mediacije. Stranke ne krijejo nagrad mediatorjev v javnem sistemu. Krije jih generalni direktorat za pravosodno politiko v skladu z zakonsko tarifo.
Sestanki v okviru javne mediacije lahko potekajo v prostorih generalnega direktorata za pravosodno politiko ali v prostorih, ki jih da na voljo občina, v kateri stranke prebivajo.
Pri javni mediaciji lahko stranke mediatorja izberejo s seznama izbranih javnih mediatorjev. Seznam javnih mediatorjev je na voljo na zgoraj navedenem spletišču. Če stranki ne izbereta mediatorja, urad za alternativno reševanje sporov pri generalnem direktoratu za pravosodno politiko navede enega od mediatorjev s seznama javnih mediatorjev, in sicer po zaporednem vrstnem redu in ob upoštevanju oddaljenosti mediatorja od območja stalnega prebivališča strank. Praviloma se to imenovanje opravi elektronsko.
Pravna pomoč
Če so stranke upravičene do pravne pomoči, se lahko z njo krijejo stroški mediacije.
Mediacija in posebna strokovna zaslišanja med sodnim postopkom
Če stranki zadevo predložita sodišču, se začne civilni postopek za ureditev izvrševanja starševske odgovornosti, v katerem sodnik najprej organizira sestanek s staršema.
Če starša na sestanku ne moreta doseči dogovora, sodnik sestanek začasno prekine za največ dva do tri mesece, odvisno od zadeve, in starša napoti na mediacijo (če se strinjata z uporabo te metode) ali na posebno strokovno zaslišanje (ki se lahko staršema naloži kot obvezno).
Sodnik je ob koncu tega obdobja obveščen o rezultatu mediacije ali posebnega strokovnega zaslišanja in določi datum za nadaljevanje sestanka, da se zagotovi in/ali potrdi sporazum.
Če starša ob koncu te faze ne moreta doseči dogovora, sledi sodna faza postopka – starša sta pozvana k vložitvi procesnih vlog in predložitvi dokazov, temu pa sledita preiskava in sodna odločba.
Več informacij o mediaciji je na voljo na spletnem naslovu: https://dgpj.justica.gov.pt/Resolucao-de-Litigios/Mediacao.
Najprej je treba poudariti, da mora biti na Portugalskem v primeru razveze zakonske zveze, prenehanja življenjske skupnosti, razveljavitve zakonske zveze in v primerih, ko starša nista poročena ali ne živita v partnerstvu, odločitev o izvrševanju starševske odgovornosti vedno sprejeta na podlagi treh temeljnih vidikov: varstva in vzgoje mladoletne osebe, ureditve stikov ter preživnine za mladoletno osebo. Povedano drugače, obveznost zagotavljanja preživnine mladoletni osebi se šteje za eno od starševskih odgovornosti in se načeloma ureja skupaj z drugimi starševskimi odgovornostmi, čeprav je mogoče v nekaterih primerih vložiti tožbo samo za določitev in spremembo preživnine za otroka.
Sodišče lahko odloči o naslednjem:
Praviloma ne. Tudi če sta varstvo in vzgoja mladoletnega otroka dodeljena samo enemu staršu, nosita starševsko odgovornost v zvezi z zadevami, ki so za otrokovo življenje posebno pomembne, oba starša, razen če je s sodno odločbo določeno, da to odgovornost prevzame samo eden od njiju (člen 1906 civilnega zakonika).
Kar zadeva druge vidike vprašanja, so bili podrobno obravnavani že v odgovoru na vprašanje 4.
V praksi skupno varstvo in vzgoja pomeni, da:
Procesne metode za vložitev tožbe v zvezi s starševsko odgovornostjo
Postopki varstva in zaščite
Če je mladoletna oseba v položaju, ki lahko ogrozi njeno varnost, zdravje, moralni pouk ali vzgojo, ter če je bilo izvrševanje starševske odgovornosti omejeno na podlagi enega od ukrepov varstva in zaščite, navedenih v odgovoru na vprašanje 3, se uvedejo postopki varstva in zaščite, za kar so pristojni odbori za zaščito otrok in mladine ali sodišča, kakor je ustrezno.
Postopki skrbništva, ki se vpiše v matični register
V drugih primerih, navedenih v odgovoru na vprašanje 7, ki se nanašajo na ureditev izvrševanja starševske odgovornosti, se uvede postopek skrbništva, ki se vpiše v matični register, za katerega so pristojna sodišča.
Postopki, za katere so pristojni matični uradi
V primerih, ko obstaja sporazum o ureditvi izvrševanja starševske odgovornosti, ne glede na to, ali je ta priložen sporazumu o prenehanju življenjske skupnosti ali razvezi zakonske zveze ali ne, se zadeva predloži matičnemu uradu. Matičar mora po seznanitvi z mnenjem tožilstva potrditi sporazum o starševski odgovornosti.
Opomba: Če se postopek za razvezo zakonske zveze začne brez soglasja drugega zakonca, je pristojno sodišče, postopek pa poteka v obliki posebnega postopka za razvezo zakonske zveze brez soglasja drugega zakonca. Če stranki med postopkom dosežeta dogovor, sodišče postopek spremeni v postopek sporazumne razveze zakonske zveze in potrdi sporazume, vključno s sporazumom o starševski odgovornosti, če imata zakonca mladoletne otroke.
Formalnosti in dokumenti, ki jih je treba priložiti (ti se razlikujejo glede na vrsto zadeve in pristojni organ):
Postopek varstva in zaščite, uveden pri odboru za varstvo otrok in mladine
Postopek varstva in zaščite na sodišču
Postopek skrbništva, ki se vpiše v matični register
Postopki, za katere so pristojni matični uradi
V primerih, ko je sporazumu o razvezi zakonske zveze ali prenehanju življenjske skupnosti priložen sporazum o starševski odgovornosti, je treba predložiti naslednje dokumente:
če želita starša urediti izvrševanje starševske odgovornosti v zvezi s skupnimi mladoletnimi otroki ali spremeniti že potrjeni sporazum, lahko to kadar koli zahtevata pri katerem koli matičnem uradu, in sicer ne glede na to, ali sta poročena ali ne. V ta namen morata priložiti naslednje dokumente:
Informacije o pristojnosti matičnih uradov so na voljo na spletišču: http://www.pgdlisboa.pt/leis/lei_mostra_articulado.php?nid=581&tabela=leis.
Subjekti, na katere se morata zadevni osebi obrniti (odvisno od zadeve so to sodišča, odbori za zaščito otrok in mladine ali matični uradi):
Pristojnost sodišč
Za ureditev starševske odgovornosti je pristojno sodišče za družine in mladoletnike na okrožnem sodišču (tribunal de comarca). Na področjih, ki jih ne pokriva sodišče za družine in mladoletnike, je pristojno lokalno civilno sodišče na okrožnem sodišču ali splošno sodišče.
Uporabljajo se naslednja pravila o pristojnosti:
Pristojnost odborov za zaščito otrok in mladine
Odbori za zaščito otrok in mladine so pristojni v zadevah, ki se nanašajo na postopke v zvezi z varstvom in zaščito ogroženih otrok in mladih, če starša soglašata in mladoletna oseba temu ne nasprotuje. Za uporabo ukrepov varstva in zaščite je pristojen odbor za zaščito v kraju, kjer ima ob prejemu obvestila o razmerah mladoletna oseba stalno prebivališče.
Uporabljajo se naslednja pravila o pristojnosti:
Pristojnost matičnih uradov
Matični uradi so – odvisno od posamezne zadeve – pristojni za potrditev sporazuma o starševski odgovornosti, če je ta predložen ločeno ali priložen predlogom za sporazumno razvezo zakonske zveze ali sporazumno prenehanje življenjske skupnosti.
Odvisno od posamezne zadeve so pristojni za obravnavo in odločanje v postopku sporazumne razveze zakonske zveze ali sporazumnega prenehanja življenjske skupnosti, med drugim za potrditev priloženih sporazumov o starševski odgovornosti.
Za matične urade ne veljajo pravila o krajevni pristojnosti. Povedano drugače, stranki se lahko obrneta na kateri koli matični urad.
Pristojnost v povezanih tožbah
Kadar postopek za skrbništvo, ki se vpiše v matični register, zadeva več kot enega otroka, se lahko uvede en sam postopek, če so bili uvedeni različni postopki, pa se lahko vsi združijo s postopkom, ki je bil uveden prvi, če je to upravičeno glede na družinska razmerja.
Na ta postopek se nanaša že odgovor na vprašanje 10.
Zadeve v zvezi z varstvom in zaščito ter zadeve v zvezi s skrbništvom, ki se vpiše v matični register, se lahko obravnavajo kot nujni postopki, če bi lahko zamuda škodovala otrokovi koristi. V tem primeru se njihova obravnava nadaljuje tudi med sodnimi počitnicami.
Vsekakor se lahko v nujnih primerih uporabijo začasni ukrepi.
Natančneje, predvideni so naslednji nujni sodni postopki:
Poleg tega so predvideni naslednji izvensodni nujni postopki:
Da, pravna pomoč je na voljo za postopke pred sodiščem in matičnim uradom.
Da, na način, ki je naveden že v odgovoru na vprašanje 10.
Kršitev odločbe o starševski odgovornosti
Če v zvezi z otrokovo situacijo eden od staršev ali tretja oseba, ki ji je bil otrok zaupan, ne upošteva dogovora ali odločitve, lahko sodišče na lastno pobudo ali zahtevo tožilstva ali drugega starša:
Če je sporazum potrdilo sodišče ali je sodišče izdalo odločbo, se zahtevek združi s postopkom, v katerem je bil sklenjen sporazum ali izdana odločba, za kar mora poskrbeti zadevno sodišče, če je v skladu s pravili o pristojnosti pristojno za obravnavanje kršitve.
Ko je zahtevek obravnavan ali pridružen postopku, sodnik starše povabi na sestanek ali izjemoma toženca pozove, naj se v petih dneh izreče o obtožbah.
Na sestanku se lahko starši dogovorijo o spremembi ureditve izvrševanja starševske odgovornosti, pri čemer upoštevajo otrokovo korist.
Če se v primeru neupoštevanja ureditve stikov nasprotna stranka ne udeleži sestanka, ne predloži odgovora na tožbo ali je njen odgovor na tožbo očitno neutemeljen, lahko sodišče odredi predajo otroka, da se lahko upošteva ureditev stikov, pri čemer določi, kje naj bi stiki potekali, in predvidi navzočnost strokovnih svetovalcev sodišča.
Nasprotna stranka je obveščena, da mora na predpisani način prepustiti otroka, sicer ji bo naložena globa.
Če sestanek ni sklican ali če starša ne dosežeta dogovora, sodnik stranki napoti na mediacijo (če se starša strinjata z njeno uporabo) ali posebno strokovno zaslišanje ter nato odloči.
Če je naložena globa in v desetih dneh ni plačana, se opravi izvršba, ki se združi z zadevnim postopkom.
Ti postopki so urejeni s pravnim okvirom postopka skrbništva, ki se vpiše v matični register, potrjen z zakonom št. 141/2015 z dne 8. septembra 2015, ki je na voljo na spletišču: http://www.pgdlisboa.pt/leis/lei_mostra_articulado.php?artigo_id=2428A0048&nid=2428&tabela=leis&pagina=1&ficha=1&so_miolo=&nversao=#artigo.
Izvršba preživnine
Za izvršbo preživnine se lahko uporabijo trije alternativni načini: zgoraj navedena obravnava zaradi kršitve starševske odgovornosti; spodaj navedena obravnava pred izvršbo preživnine ali spodaj navedena posebna izvršba preživnine.
Obravnava pred izvršbo za izterjavo dolgovane preživnine (člen 48 pravnega okvira postopka skrbništva, ki se vpiše v matični register)
Kadar oseba, ki je zakonsko zavezana plačevanju preživnine, dolgovanih zneskov ne plača v desetih dneh od datuma njihove zapadlosti v plačilo, velja naslednje:
Odtegnjeni zneski vključujejo tudi predhodno zapadlo preživnino in se plačajo neposredno preživninskim upravičencem.
Posebna izvršba preživnine
Če se preživnina dolguje mladoletnim osebam, lahko preživninski upravičenec vloži tudi posebno tožbo za izvršbo preživnine, kot je določena v členu 933 zakonika o civilnem postopku (Código de Processo Civil). Tako lahko z eno tožbo v celoti izterja dolgovane zneske in zneske, ki so ali bodo zapadli. Preživninski upravičenec lahko pri tožbi za izvršbo uporabi širša izvršilna pravna sredstva, kot sta zaseg in rubež dohodka.
Vložnik lahko v okviru posebne izvršbe preživnine zahteva: prisoditev deleža zneskov, plač ali pokojnin, ki jih prejema druga stranka, ali prenos dohodka preživninskega zavezanca. Prisoditev ali rubež se opravi neodvisno od zasega in je namenjen kritju plačila zapadlih zneskov in zneskov, ki bodo zapadli.
Kadar vložnik zahteva prisoditev zneskov, plač ali pokojnin, je organ, pristojen za njihovo izplačilo ali obdelavo zadevnih plačil, obveščen, da mora prisojeni del izplačati neposredno vložniku. Prisojeni znesek je treba vsak mesec položiti na bančni račun vložnika, ki mora številko računa navesti v začetnem zahtevku.
Če se v zahtevku zahteva rubež dohodka, je treba navesti premoženje, za katero velja ta rubež, izvršitelj pa določi, da se zarubi premoženje, ki zadošča za poplačilo zapadle preživnine in preživnine, ki bo zapadla.
Preživninski upravičenec lahko še vedno zahteva zaseg premoženja preživninskega zavezanca. Zaseg lahko vključuje premično in nepremično premoženje, bančne vloge, upniške pravice, gospodarske obrate ali delnice družbe.
Če se zaseženo premoženje proda za poplačilo preživninskega dolga, se lahko vračilo presežka preživninskemu zavezancu odredi le, če je plačilo preživnine, ki bo zapadla, zagotovljeno v obsegu, ki se sodniku zdi ustrezen, razen če se položi varščina ali drugo ustrezno jamstvo.
Preživninskega zavezanca je treba pozvati na sodišče šele po opravljenem zasegu/prisoditvi/rubežu dohodka. Če preživninski zavezanec ugovarja izvršbi ali zasegu, to ne zadrži izvršbe.
V primeru zahteve za spremembo ali ukinitev plačevanja preživnine, ko posebna izvršba preživnine še poteka, se zahteva za spremembo ali ukinitev združi z izvršbo.
Veljavna različica civilnega zakonika je na voljo na naslednjem spletnem naslovu: http://www.pgdlisboa.pt/leis/lei_mostra_articulado.php?nid=1959&tabela=leis.
Priznanje
Odločba o starševski odgovornosti, izdana v drugi državi članici, ki jo zavezuje Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 (v nadaljnjem besedilu: uredba Bruselj IIa), se samodejno prizna. Povedano drugače, za priznanje odločbe ni potreben noben poseben postopek.
Da se odločba o starševski odgovornosti, izdana v drugi državi članici, izvrši na Portugalskem v smislu uredbe Bruselj IIa, mora zadevna stranka pri sodišču zahtevati razglasitev izvršljivosti navedene odločbe.
Vendar sta v členu 40 uredbe Bruselj IIa določena dva primera, ko zahteva za razglasitev izvršljivosti ni potrebna, temveč za izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, zadostuje potrdilo, ki ga sodišče izvora izda na podlagi uredbe Bruselj IIa. To velja za naslednje odločbe: odločbe o pravicah do stikov in odločbe, s katerimi je odrejena vrnitev otroka in ki jih je pristojno sodišče izdalo po odločbi o zavrnitvi vrnitve na podlagi člena 13 Haaške konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok.
Krajevna pristojnost za zahtevek za izvršljivost
Krajevna pristojnost za zahtevo za razglasitev izvršljivosti je v uredbi Bruselj IIa določena tako: zahtevo je treba vložiti pri sodišču na območju stalnega prebivališča preživninskega zavezanca ali na območju stalnega prebivališča otroka, ki se mu dolguje preživnina; če ni nobene od teh naveznih okoliščin, se zahteva vloži v kraju izvršbe.
Zahteve in listine, ki morajo biti priložene zahtevku za izvršljivost
Zahteve in listine, ki morajo biti priložene zahtevi za izvršljivost, so določene v uredbi Bruselj IIa. Na kratko, vložnik mora zahtevi za izvršljivost priložiti naslednje: overjeno kopijo sodne odločbe; potrdilo o sodni odločbi, izdano v skladu s Prilogo II k uredbi Bruselj IIa; če je bila odločba izdana v nenavzočnosti toženca ali jo je ta izpodbijal, dokazila, da je bil pozvan na sodišče ali da se je nedvoumno strinjal z odločbo.
Postopek, ki se uporablja za zahtevek za izvršljivost, določen v uredbi Bruselj IIa
Postopek, ki se uporablja, urejajo pravila iz uredbe Bruselj IIa, za vse vidike, ki v navedeni uredbi niso obravnavani, pa veljajo notranja pravila portugalskega civilnega postopka.
Tako iz uredbe Bruselj IIa izhaja, da se odločba o izvršljivosti ne sprejme po kontradiktornem postopku in da se zahteva lahko zavrne samo na podlagi enega od razlogov iz navedene uredbe. Pritožbo zoper odločbo o izvršljivosti lahko katera koli stranka vloži v rokih, določenih v uredbi Bruselj IIa. Portugalsko sodišče lahko odloči, da je tuja sodna odločba delno izvršljiva, vendar je ne more preverjati glede vsebine.
Upoštevna portugalska pravila civilnega postopka
Zahtevo za izvršljivost je treba vložiti na sodišču za družine in mladoletnike na okrožnem sodišču. Če sodišče za družine in mladoletnike ne obstaja, je treba zahtevo vložiti pri lokalnem civilnem sodišču na okrožnem sodišču ali pri splošnem sodišču.
Tožba je v obliki redne ugotovitvene tožbe, kot je določeno v portugalskem zakoniku o civilnem postopku (Código de Processo Civil), pri čemer so podrobnosti navedene v uredbi Bruselj IIa.
Ker je pritožba vedno dopustna ne glede na vrednost zahtevka, je obvezno imenovanje odvetnika.
Tožilstvo lahko ukrepa za zaščito otrokovih koristi.
V začetni vlogi mora vložnik:
Zakoniti zastopniki začetno vlogo in listine predložijo elektronsko z uporabo računalniškega sistema, ki podpira delovanje sodišč, prek spletišča: https://citius.tribunaisnet.mj.pt/.
Enak postopek se uporablja, če tožbo vloži tožilstvo, da se zaščitijo koristi mladoletne osebe. Tožilstvo je oproščeno plačila stroškov, ko ukrepa za zaščito koristi mladoletne osebe.
Odvetniki, odvetniški pripravniki in pravni svetovalci se morajo za dostop do računalniškega sistema registrirati pri subjektu, odgovornem za upravljanje dostopa do zadevnega sistema.
Kadar zahtevek ne vključuje imenovanja zastopnika in stranka nima pomoči ali kadar ji pomaga zastopnik, vendar obstaja upravičen razlog, ki temu preprečuje elektronsko opravljanje procesnih dejanj, se lahko začetna vloga in listine vložijo na enega od naslednjih načinov:
Začetna vloga in priložene listine se po prejemu na sodišču uradno evidentirajo in razdelijo. Sodnik preveri, da so navedene vse potrebne informacije in da ni razlogov za zavrnitev, kot so navedeni v uredbi Bruselj IIa, ter razglasi izvršljivost odločbe. Odločba o izvršljivosti se nato vroči strankama.
Člen 21 uredbe Bruselj IIa določa možnost, da zainteresirana stranka v državi članici zahteva razglasitev nepriznanja odločbe o starševski odgovornosti, izdane v drugi državi članici.
V tem primeru so sodišče, na katero se mora stranka obrniti na Portugalskem, in upoštevna postopkovna pravila navedena v odgovoru na vprašanje 15, pri čemer je potrebno naslednje pojasnilo: gre za redno tožbo za odpust dolga. To vpliva na pravila o dokaznem bremenu, saj mora po portugalskem pravu pri tožbah za odpust dolga toženec dokazati dejstva, na katerih temelji pravica, ki se uveljavlja.
Razmerja med starši in otroki so urejena:
ali če to ni mogoče,
ali če imajo starši običajno prebivališče v različnih državah,
Osebno pravo je pravo države, katere državljan je posameznik. Za osebe brez državljanstva se uporablja osebno pravo, ki velja v kraju njihovega prebivališča. Če je oseba brez državljanstva mladoletna ali izločena oseba, se zanjo uporablja osebno pravo, ki velja v kraju njenega stalnega prebivališča.
Opomba:
Informacije, ki jih vsebuje ta informativni list, za kontaktno točko Evropske pravosodne mreže, sodišča ali druge subjekte in organe niso zavezujoče. Preveriti je treba tudi veljavna pravna besedila. Ta se redno posodabljajo, njihova razlaga pa se s sodno prakso razvija.
Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.
Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.