

V nekaterih primerih je bolje uporabiti „shemo alternativnega reševanja sporov“ (glej ustrezen tematski sklop).
Roki za vložitev zadeve pri sodišču so odvisni od posamezne zadeve. Na vprašanja o rokih lahko odgovori odvetnik ali služba za seznanjanje državljanov z dostopom do pravnega varstva.
Glej tematski sklop „Pristojnost“.
Glej tematski sklop „Pristojnost – Belgija“.
Glej tematski sklop „Pristojnost – Belgija“.
V skladu s členom 728(1) belgijskega zakonika o sodiščih (Gerechtelijk Wetboek) morajo stranke pred sodiščem nastopati osebno ali za zastopanje pooblastiti odvetnika.
Razen v postopkih pred kasacijskim sodiščem (Hof van Cassatie) (člena 478 in 1080 zakonika o sodiščih) lahko torej stranke pred rednimi sodišči nastopajo osebno ter same predstavijo svojo izjavo in obrambo. Vendar lahko sodišče stranki to pravico odvzame, če meni, da ta zaradi svojega značaja ali neizkušenosti ne more ustrezno ali v celoti razpravljati o svoji zadevi (člen 758 zakonika o sodiščih).
Stranke, ki se odločijo, da zadeve pri sodišču ne bodo vložile osebno, lahko za to pooblastijo odvetnika.
V skladu z zakonikom o sodiščih je zastopanje strank pred sodišči načeloma pridržano odvetnikom. Člen 440 zakonika o sodiščih določa, da se prerogativi, povezani z monopolom za zastopanje, nanašajo na pravico do vlaganja vlog pri sodišču, nastopanja pred njim in zastopanja s strani tretje osebe. Člani odvetniške zbornice imajo tudi monopol za podpisovanje enostranskih vlog, razen če ni z zakonom določeno drugače (člen 1026(5) zakonika o sodiščih).
Na kasacijskem sodišču je zastopanje po odvetniku z nazivom odvetnik kasacijskega sodišča zakonsko predpisano. Ta zahteva ne velja za civilne stranke v kazenskih zadevah (člen 478 zakonika o sodiščih).
Vendar zakonodaja predvideva več izjem od načela iz člena 728 zakonika o sodiščih, ki določa, da lahko stranke ob začetku postopka in po tem pred sodiščem nastopajo osebno ali so zastopane po odvetniku (člen 728(1) in (2) zakonika o sodiščih).
Pravica do zastopanja stranke v postopku vključuje tudi pravico do začetka postopka.
Na mirovnem, gospodarskem in delovnem sodišču lahko stranke poleg odvetnikov zastopa tudi njihov zakonec ali krvni sorodnik ali sorodnik po svaštvu, ki ima pisno pooblastilo za zastopanje in ki ga sprejme sodišče (člen 728(2) zakonika o sodiščih).
Na delovnih sodiščih (člen 728(3) zakonika o sodiščih):
Pravne osebe, kot so trgovske družbe, smejo nastopiti samo osebno (tj. prek pristojnih organov) ali pa jih zastopa odvetnik. Ne smejo pa uporabiti izjeme iz člena 728(2) zakonika o sodiščih, ki je podrobneje opisana v nadaljevanju.
Poleg navedenih izjem obstaja več izjem v zvezi s pravico do varstva in vzgoje ter odvzemom otrok.
Te se nanašajo zlasti na zadeve, vložene na podlagi:
V teh primerih lahko tožnika zastopa državno tožilstvo (člen 1322d zakonika o sodiščih), če je tožnik za to zaprosil osrednji organ.
Postopek za ugotovitev, ali lahko nekdo postopek začne sam ali pa je potrebna pomoč odvetnika, je bil na splošno opisan zgoraj. Razlikovati je treba tudi med načini vložitve tožbe pri sodišču.
Belgijsko pravo določa različne načine uvedbe postopka pred sodiščem. Tožba se lahko vloži s sodnim pozivom, prostovoljnim sodelovanjem v postopku, z vlogo inter partes ali enostransko vlogo (glej besedilo v nadaljevanju). Tožba je vložena z vložitvijo vloge, kar je pravni ukrep za varovanje pravic posameznika.
Načeloma je tožba vložena, ko sodni izvršitelj vroči obvestilo nasprotni stranki (člen 700 zakonika o sodiščih). Izjeme od tega splošnega načela so prostovoljno sodelovanje v postopku, vloga inter partes in enostranska vloga.
V spodnjih razpredelnicah je prikazano, kdo glede na način vložitve tožbe pri sodišču opravlja posamezna procesna dejanja in ali je potrebno zastopanje po odvetniku.
Nosilec procesnega dejanja glede na način vložitve tožbe pri sodišču: |
|
Način vložitve tožbe pri sodišču |
Nosilec procesnega dejanja |
Sodni poziv (členi 727 do vključno 730 zakonika o sodiščih) |
Vložnik (ali njegov odvetnik) zaprosi sodnega izvršitelja, naj vroči sodni poziv. |
Prostovoljno sodelovanje v postopku (člen 706 zakonika o sodiščih) |
Stranke v sporu (ali njihovi odvetniki) se predstavijo sodišču. |
Vloga inter partes (členi 1034a do vključno 1034e zakonika o sodiščih) |
Vložnik (ali njegov odvetnik) vloži tožbo. |
Enostranska vloga (členi 1025 do vključno 1034 zakonika o sodiščih) |
Razen v izjemnih primerih, ki so izrecno določeni z zakonom, je za podpis in vložitev vloge obvezno posredovanje odvetnika (člen 1026(5) in člen 1027, prvi stavek, zakonika o sodiščih). |
Zastopanje po odvetniku ali ne, glede na način vložitve tožbe pri sodišču: |
|
Način vložitve tožbe pri sodišču |
Zastopanje po odvetniku |
Sodni poziv (členi 727 do vključno 730 zakonika o sodiščih) |
Možnost posredovanja, ki pa ni obvezno. |
Prostovoljno sodelovanje v postopku (člen 706 zakonika o sodiščih) |
Možnost posredovanja, ki pa ni obvezno. |
Vloga inter partes (členi 1034a do vključno 1034e zakonika o sodiščih) |
Možnost posredovanja, ki pa ni obvezno. |
Enostranska vloga (členi 1025 do vključno 1034 zakonika o sodiščih) |
Razen v izjemnih primerih, ki so izrecno določeni z zakonom, je za podpis in vložitev vloge obvezno posredovanje odvetnika (člen 1026(5) in člen 1027, prvi stavek, zakonika o sodiščih). |
Vsebina tožbe, ki je odvisna od načina njene vložitve:
običajni način vložitve tožbe je vložitev s sodnim pozivom; posebnih omejitev glede predmeta ni.
Vlogo inter partes (členi 1034a do vključno 1034e zakonika o sodiščih) je mogoče uporabiti v več primerih, določenih z zakonom. Najpomembnejše določbe o začetku postopka z vlogo inter partes so členi 704, 813, 1056(2), 1193a, 1239, 1253b, 1254, 1320, 1344a, 1371a in 1454, drugi stavek, zakonika o sodiščih ter členi 331, 331a in 340f civilnega zakonika (Burgerlijk Wetboek).
Ti členi se nanašajo zlasti na:
Tožbe se vložijo z vlogo pri sodnem tajniku ali pošljejo s priporočeno pošiljko sodnemu tajništvu. Sodni tajnik stranke s sodnim pozivom pozove, naj se zglasijo pred sodiščem na dan, za katerega je sodnik določil narok.
Enostranska vloga (členi 1025 do vključno 1034 zakonika o sodiščih) se lahko uporabi samo v zadevah, posebej določenih v zakonodaji, zlasti v členih 584, 585, 588, 594, 606, 708, 1149, 1168, 1177, 1186 do vključno 1189, 1192 in 1195 zakonika o sodiščih. Prav tako jo je mogoče uporabiti v zadevah, v katerih kontradiktorni postopek ni mogoč, ker ni nasprotne stranke.
Enostranska vloga se zato uporablja večinoma za enostranske postopke, na primer v skrajni sili.
Enostransko vlogo mora podpisati odvetnik, razen če ni z zakonom določeno drugače, sicer je nična.
To pomeni, da je za vložitev tožbe v primeru enostranske vloge zastopanje po odvetniku načeloma obvezno.
Kadar se spor nanaša na predmet, ki je v pristojnosti teh sodišč, se lahko stranke za namene prostovoljnega sodelovanja v postopku odločijo za prostovoljno nastopanje pred naslednjimi sodišči:
V primeru prostovoljnega sodelovanja v postopku stranke, ki zahtevajo odločitev, podpišejo izjavo na koncu zapisnika, ki ga sestavi sodišče.
Vsi pravdni postopki se lahko pred pristojnim sodiščem začnejo na ta časovno in stroškovno učinkovit način.
Vsakdo, ki želi vložiti tožbo pri sodišču, lahko stopi v stik s sprejemno pisarno ali sodnim tajništvom ustreznega sodišča.
Če je pisanje, s katerim se začne postopek, sodni poziv, sodni izvršitelj poskrbi za njegovo vročitev in zaprosi sodno tajništvo, naj ga uvrsti na seznam dokumentov v zvezi z naroki, in sicer po predložitvi izvirnika sodnega poziva ali, če je to primerno, njegove kopije (člen 718 zakonika o sodiščih). Sodno tajništvo vodi evidenco (seznam dokumentov v zvezi z naroki) za vse zadeve. Vpis na seznam dokumentov v zvezi z naroki je veljaven samo, če se izvede najpozneje dan pred datumom, določenim za narok, za katerega je bil vročen sodni poziv. Splošni seznam dokumentov v zvezi z naroki je javen (člen 719 zakonika o sodiščih). Toženci lahko torej preverijo, ali je bila zadeva, zaradi katere so bili pozvani na sodišče, uvrščena na splošni seznam dokumentov v zvezi z naroki.
V primeru prostovoljnega sodelovanja v postopku lahko stranke ali njihovi odvetniki sodno tajništvo zaprosijo, naj njihovo zadevo uvrsti na seznam dokumentov v zvezi z naroki.
Pri vlogah inter partes mora vložnik ali njegov odvetnik vložiti vlogo v sodnem tajništvu ali jo poslati sodnemu tajniku s priporočeno pošto s povratnico v toliko izvodih, kolikor je zainteresiranih strank (člen 1034d zakonika o sodiščih).
Pri enostranskih vlogah mora vlogo v dvojniku vložiti odvetnik pri sodišču, ki naj o njej odloča. Vloži se tudi v sodnem tajništvu (člen 1027 zakonika o sodiščih).
Glede uporabe jezikov je treba uporabiti zakon z dne 15. junija 1935 o uporabi jezikov v pravosodnih zadevah (wet van 15 juni 1935 op het gebruik de talen in gerechtszaken) (objavljen v Uradnem listu Belgije Moniteur belge/Belgisch Staatsblad z dne 22. junija 1935). Ta zakon ureja uporabo jezikov na belgijskih civilnih in gospodarskih sodiščih.
Načeloma je izbira jezika določena z lokacijo pristojnega sodišča. V skladu s členom 42 navedenega zakona obstajajo tri jezikovna območja, in sicer francosko, nizozemsko in nemško. Obstaja pa tudi dvojezično somestje Bruselj (francosko/nizozemsko), ki za namene uporabe zakona vključuje naslednje občine: Anderlecht, Auderghem, Berchem-Sainte-Agathe, Bruselj, Etterbeek, Evere, Forest, Ganshoren, Ixelles, Jette, Koekelberg, Molenbeek-Saint-Jean, Saint-Gilles, Saint-Josse-ten-Noode, Schaerbeek, Uccle, Watermael-Boitsfort, Woluwé-Saint-Lambert in Woluwé-Saint-Pierre.
V nekaterih okoliščinah se lahko zadeva vloži pri sodišču, ki uporablja drug jezik postopka. Pod nekaterimi pogoji se lahko, načeloma ob začetku postopka, zahteva sprememba jezika postopka.
Besedilo zahtevka: zahtevek, predložen s sodnim pozivom, z vlogo inter partes ali enostransko vlogo, mora biti v pisni obliki in v skladu z določenimi postopkovnimi zahtevami. Ko je zadeva vpisana na splošni seznam dokumentov v zvezi z naroki sodišča, sodni tajnik odpre spis postopka. Ta se pošlje sodišču, pri katerem je vložena tožba; kadar gre za pritožbo pri sodišču druge stopnje ali kasacijskem sodišču, se pošlje tudi v sodno tajništvo višjega sodišča.
Za zdaj še ni mogoče vložiti tožbe po telefaksu ali elektronski pošti.
Zakonodaja ne določa predhodno natisnjenih obrazcev za začetek postopkov. Vendar mora tožba vsebovati določene informacije; če niso navedene, je tožba po zakonu nična in neveljavna.
Sodni poziv, vloga inter partes in enostranska vloga morajo biti v skladu z določenimi zakonskimi zahtevami iz zakonika o sodiščih, sicer so nični in neveljavni. Elementi, ki morajo biti vključeni, se večinoma nanašajo na osebne podatke udeleženih strank, predmet vloge, določitev pristojnega sodišča in datum sodne obravnave.
Sodni poziv mora tako med drugim vsebovati naslednje podatke (člena 43 in 702 zakonika o sodiščih):
Vloga inter partes (člen 1034b zakonika o sodiščih) mora vsebovati:
Enostranska vloga mora vsebovati naslednje podatke (člen 1026 zakonika o sodiščih):
V primeru prostovoljnega sodelovanja v postopku prve stopnje (na sodišču prve stopnje, delovnem, gospodarskem, mirovnem sodišču ali sodišču za prekrške v zvezi s civilnimi tožbami) lahko stranke tožbo vložijo s skupno vlogo. To vlogo morajo na koncu podpisati in datirati, sicer je nična in neveljavna. Tožba se vloži pri sodnem tajniku ali pošlje s priporočeno pošiljko sodnemu tajništvu. Vložitev vloge pri sodnem tajniku ali njeno pošiljanje s priporočeno pošiljko se šteje za vročitev. Vloga se po plačilu takse za vpis zadeve na seznam, kjer je to ustrezno, vpiše na seznam dokumentov v zvezi z naroki. Na zahtevo strank ali ene od strank ali če sodišče meni, da je to potrebno, sodišče določi datum obravnave, ki se opravi v 15 dneh od vložitve vloge. Sodni tajnik nato z navadnim pismom povabi stranke in, kjer je ustrezno, njihove odvetnike k udeležbi na obravnavi, ki jo je določilo sodišče (člen 706 zakonika o sodiščih).
Dejansko je treba sodišču plačati stroške.
Vložnik mora ob vložitvi vloge plačati prispevek iz člena 4(2) zakona z dne 19. marca 2017 o vzpostavitvi proračunskega sklada za sekundarno pravno pomoč (Wet van 19 maart 2017 tot instelling van een begrotingsfonds voor tweedelijnsrechtsbijstand), ki trenutno znaša 20 EUR.
Stranke morajo med postopkom plačati nekatere stroške v zvezi s postopkom, ki so odvisni od postopkov, ki jih določi sodišče (preiskovalni ukrepi, nagrade in stroški izvedencev, potni stroški itd.).
Ob koncu postopka sodišče neuspeli stranki ali, če te ni, tožniku naloži plačilo takse za načrtovanje, katere višina se med posameznimi zadevami razlikuje. Zneski te takse so določeni v členu 2691 zakonika o taksah za registracijo in hipoteke ter sodnih taksah (Wetboek der registratie-, hypotheek- en griffierechten):
Nekatere zadeve so oproščene takse za načrtovanje, zlasti tiste, ki spadajo v pristojnost delovnih sodišč, ter tiste, ki se nanašajo na stečaj in sodno reorganizacijo.
Poleg tega se stroški v dokončni odločbi načeloma naložijo neuspeli stranki, kjer je ustrezno po uradni dolžnosti, v skladu s členom 1017 zakonika o sodiščih. Te stroške je treba plačati ali povrniti nasprotni stranki. Stroški v zvezi s postopkom zajemajo (člen 1018 zakonika o sodiščih):
(Tematski sklop „Pravna pomoč“.)
Tožba je dejansko vložena, ko je vpisana na splošni seznam dokumentov v zvezi z naroki, kar velja tudi za prostovoljno sodelovanje v postopku.
Tožbe na podlagi vloge in v postopku za izdajo začasne odredbe se vpišejo na poseben seznam dokumentov v zvezi z naroki, ki potrjuje, da so bile vložene.
Udeležene stranke ne prejmejo potrdila, lahko pa preverijo splošni seznam dokumentov v zvezi z naroki, da se prepričajo, ali je bila zadeva vpisana na seznam. Ko je tožba vpisana na seznam, mora sodišče o njej odločiti.
Na splošno informacije o poteku postopka stranki zagotovi njen odvetnik, če jo zastopa odvetnik. Informacije je mogoče pridobiti tudi v sodnem tajništvu sodišča, pri katerem je tožba vložena. Sodni poziv vsebuje tudi informacije o datumu naroka in sodišču, pri katerem postopek poteka.
V prvi fazi so dane posebne informacije o prvem naroku.
V primeru sodnega poziva sodni izvršitelj obvesti vložnika o datumu prvega naroka, ki pomeni prvo fazo postopka.
V primeru vloge inter partes ali prostovoljnega sodelovanja v postopku stranke obvesti sodni tajnik.
V primeru enostranske vloge naroka ni. Vendar lahko sodni tajnik vložnika pozove na narok, če mu želi sodnik zastaviti kakršno koli vprašanje.
V drugi fazi je zadeva pripravljena za sojenje. Vsaki stranki je dan zakonsko določen rok (člen 747(1) zakonika o sodiščih) za predložitev dokumentov in ugotovitev (pisne utemeljitve in obrambne navedbe). Če ti roki niso upoštevani, se lahko v skladu s členom 747(2) zakonika o sodiščih izrečejo sankcije.
Ko je zadeva pripravljena za sojenje in uvodna procesna dejanja, stranke predlagajo, naj se določi datum glavne obravnave. Časovni okvir, v katerem je mogoče določiti dan glavne obravnave, je odvisen od delovne obremenitve sodišča in časa, ki ga lahko sodišče nameni za obravnavo zadeve. Zaradi postopkovnih vprašanj, ki se pojavijo v nekaterih zadevah (izvedenska mnenja, zaslišanje strank in prič itd.), je težko vnaprej določiti skupno trajanje postopka. Ne nazadnje je mogoče postopek tudi prekiniti, odložiti ali iz postopkovnih razlogov ustaviti.
Ob koncu obravnave so razprave končane, sodišče pa se posvetuje o zadevi. Načeloma mora sodišče v skladu s členom 770 zakonika o sodiščih odločbo razglasiti v enem mesecu po posvetovanju o zadevi.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.