

Poišči informacije po področjih
Mediacija je postopek alternativnega reševanja sporov, s katerim se je v določenih primerih mogoče izogniti predložitvi zadeve sodišču.
Zastaralni roki so odvisni od posameznega primera.
Glej „Katero sodišče je pristojno – Luksemburg“.
Glej „Katero sodišče je pristojno – Luksemburg“.
Glej „Katero sodišče je pristojno – Luksemburg“.
Odgovor na to vprašanje je odvisen od vrednosti in predmeta spora.
Čeprav zakon določa nekatere izjeme, na splošno velja naslednje:
Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, v katero od zgoraj navedenih kategorij spada vaša zadeva.
Če je vrednost spora nižja od 15 000 EUR ali enaka temu znesku, se lahko stranke obrnejo na krajevno pristojno mirovno sodišče bodisi neposredno s pisnim zahtevkom (requête) ali posredno s pozivom (citation), ki ga vroči sodni izvršitelj. Zahtevki se dejansko vložijo pri glavnem sodnem tajniku (greffier en chef).
Če vrednost spora presega 15 000 EUR, morajo stranke praviloma najeti odvetnika, ki bo poskrbel, da bo sodni izvršitelj v imenu njegove stranke nasprotni stranki vročil sodni poziv (assignation). Odvetnik bo vlogo za začetek postopka vložil pri krajevno pristojnem okrožnem sodišču ali vrhovnem sodišču.
Uporablja se lahko francoski, nemški ali luksemburški jezik, čeprav za nekatere vrste zadev veljajo posebne določbe.
Tožba se začne z vročitvijo sodnega poziva (assignation ali citation), razen v zadevah, v katerih zadostuje vložitev vloge, za katero ni določena obličnost, pri sodišču (requête). Sodne zahtevke je treba predložiti v pisni obliki, razen nekaterih redkih izjem v posebnih zadevah pred mirovnimi sodišči. Dokumenti, poslani po telefaksu ali elektronski pošti, niso sprejemljivi.
V nekaterih zadevah (npr. predlogi za izdajo plačilnega naloga za denarne dolgove ali neplačane račune) se izpolnijo posebni obrazci. Praviloma morajo sodni pozivi na mirovno sodišče, zahtevki in sodni pozivi na okrožno sodišče ter pritožbe, vložene pri višjih sodiščih, vsebovati nekatere informacije in biti sestavljeni v predpisani obliki, drugače se štejejo za neveljavne. Vnaprej pripravljenih obrazcev za to ni.
Obstajajo tudi obrazci vlog na podlagi zakonodaje Unije. Med njimi so vloge za izdajo evropskih plačilnih nalogov na podlagi Uredbe (ES) št. 1896/2006 in vloge v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2007.
Stroški postopka se praviloma plačajo po koncu sodnega postopka. Sodišče lahko tudi odloči, da mora stranka, ki v postopku ni uspela, plačati nadomestilo za odvetniške stroške (indemnité de procédure) stranki, ki je v postopku uspela, če sodnik oceni, da ne bi bilo pravično, če bi morala zadnjenavedena stranka nositi vse stroške, ki so ji s tem nastali. Sodišče lahko eni ali več strankam v postopku naloži tudi plačilo varščine ali predujma (npr. če bi sodišče zaprosilo za izvedensko mnenje).
Nagrade, ki jih odvetnikom plačajo stranke, so stvar dogovora med njimi. V praksi se po navadi odvetniku plača predujem za nagrado.
Glej „Pravna pomoč – Luksemburg“.
Glej odgovor na prejšnje vprašanje.
V okviru pisnih postopkov je rok za nastop pred sodiščem praviloma določen z zakonom. Roke lahko določi tudi sodišče, zlasti če želi osebno zaslišati katero od strank ali tretjo osebo. Zakonsko določeni roki se razlikujejo glede na sodišče in glede na to, ali tožena stranka prebiva v Luksemburgu ali v tujini. Pri ustnih postopkih mora tožnik načeloma toženi stranki sporočiti točen datum, ko se mora ta zglasiti na sodišču.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.