Predložitev zadeve sodišču

1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Mediacija je postopek alternativnega reševanja sporov, s katerim se je v določenih primerih mogoče izogniti predložitvi zadeve sodišču.

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Zastaralni roki so odvisni od posameznega primera.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Glej „Katero sodišče je pristojno – Luksemburg“.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Glej „Katero sodišče je pristojno – Luksemburg“.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Glej „Katero sodišče je pristojno – Luksemburg“.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Odgovor na to vprašanje je odvisen od vrednosti in predmeta spora.

Čeprav zakon določa nekatere izjeme, na splošno velja naslednje:

• če je vrednost spora nižja od 15 000 EUR ali enaka temu znesku, zadevo navadno obravnavajo mirovna sodišča (juge de paix). Obravnave na teh sodiščih se lahko udeležite osebno ali pa vas zastopa odvetnik ali druga oseba, ki ste jo za to izrecno pooblastili (mandat);
• če vrednost spora presega 15 000 EUR, zadevo navadno obravnava okrožno sodišče (tribunal d'arrondissement). Pred tem sodiščem vas mora zastopati odvetnik pred sodiščem (avocat à la cour), razen v postopku za izdajo začasne odredbe (actions en référé), postopkih na področju gospodarskega prava, v katerih vam lahko pomaga ali vas zastopa odvetnik ali pa se obravnave udeležite sami, in postopkih pred sodnikom za družinske zadeve (juge aux affaires familiales), razen za razvezo zakonske zveze. Pred pritožbenim sodiščem, ki je del vrhovnega sodišča (cour supérieure de justice), vas mora zastopati odvetnik pred sodiščem;
• v nekaterih zadevah so ne glede na vrednost spora, tudi če ta presega 15 000 EUR, pristojna mirovna sodišča, med drugim v sporih med najemodajalcem in najemnikom ter pri preživninskih zahtevkih (pensions alimentaires), razen če so ti povezani z zahtevkom za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti. Običajno se zahtevek na mirovnem sodišču vloži s pozivom (citation), ki ga nasprotni stranki vroči sodni izvršitelj (huissier de justice). V tem primeru mora začetni procesni akt izpolnjevati nekatere formalne zahteve, s katerimi se zlasti zagotovi spoštovanje pravice do obrambe. V nekaterih primerih lahko stranke same vložijo tožbo, brez posredovanja sodnega izvršitelja, in sicer s pisno vlogo (requête), ki jo naslovijo na mirovno sodišče (gre za poenostavljeni postopek, ki je cenejši od postopka pred okrožnim sodiščem). Stranke se lahko v obeh primerih obravnave na sodišču udeležijo osebno ali pa jih zastopa odvetnik ali druga oseba, ki so jo za to izrecno pooblastile (mandat).

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, v katero od zgoraj navedenih kategorij spada vaša zadeva.

Če je vrednost spora nižja od 15 000 EUR ali enaka temu znesku, se lahko stranke obrnejo na krajevno pristojno mirovno sodišče bodisi neposredno s pisnim zahtevkom (requête) ali posredno s pozivom (citation), ki ga vroči sodni izvršitelj. Zahtevki se dejansko vložijo pri glavnem sodnem tajniku (greffier en chef).

Če vrednost spora presega 15 000 EUR, morajo stranke praviloma najeti odvetnika, ki bo poskrbel, da bo sodni izvršitelj v imenu njegove stranke nasprotni stranki vročil sodni poziv (assignation). Odvetnik bo vlogo za začetek postopka vložil pri krajevno pristojnem okrožnem sodišču ali vrhovnem sodišču.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Uporablja se lahko francoski, nemški ali luksemburški jezik, čeprav za nekatere vrste zadev veljajo posebne določbe.

Tožba se začne z vročitvijo sodnega poziva (assignation ali citation), razen v zadevah, v katerih zadostuje vložitev vloge, za katero ni določena obličnost, pri sodišču (requête). Sodne zahtevke je treba predložiti v pisni obliki, razen nekaterih redkih izjem v posebnih zadevah pred mirovnimi sodišči. Dokumenti, poslani po telefaksu ali elektronski pošti, niso sprejemljivi.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

V nekaterih zadevah (npr. predlogi za izdajo plačilnega naloga za denarne dolgove ali neplačane račune) se izpolnijo posebni obrazci. Praviloma morajo sodni pozivi na mirovno sodišče, zahtevki in sodni pozivi na okrožno sodišče ter pritožbe, vložene pri višjih sodiščih, vsebovati nekatere informacije in biti sestavljeni v predpisani obliki, drugače se štejejo za neveljavne. Vnaprej pripravljenih obrazcev za to ni.

Obstajajo tudi obrazci vlog na podlagi zakonodaje Unije. Med njimi so vloge za izdajo evropskih plačilnih nalogov na podlagi Uredbe (ES) št. 1896/2006 in vloge v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2007.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Stroški postopka se praviloma plačajo po koncu sodnega postopka. Sodišče lahko tudi odloči, da mora stranka, ki v postopku ni uspela, plačati nadomestilo za odvetniške stroške (indemnité de procédure) stranki, ki je v postopku uspela, če sodnik oceni, da ne bi bilo pravično, če bi morala zadnjenavedena stranka nositi vse stroške, ki so ji s tem nastali. Sodišče lahko eni ali več strankam v postopku naloži tudi plačilo varščine ali predujma (npr. če bi sodišče zaprosilo za izvedensko mnenje).

Nagrade, ki jih odvetnikom plačajo stranke, so stvar dogovora med njimi. V praksi se po navadi odvetniku plača predujem za nagrado.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Glej „Pravna pomoč – Luksemburg“.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

• Če tožnik pred sodiščem nastopi sam in je to dovoljeno z zakonom, ga bo sodišče obveščalo o teku postopka v njegovi zadevi.
• Če postopek v imenu stranke začne (ali mora začeti) njen odvetnik, bo sodišče o poteku postopka obveščalo odvetnika kot pravnega zastopnika stranke. Odvetnik lahko svojo stranko pouči o časovnem poteku dejanj, če so podrobnosti o tem na voljo ali jih je mogoče predvideti.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Glej odgovor na prejšnje vprašanje.

V okviru pisnih postopkov je rok za nastop pred sodiščem praviloma določen z zakonom. Roke lahko določi tudi sodišče, zlasti če želi osebno zaslišati katero od strank ali tretjo osebo. Zakonsko določeni roki se razlikujejo glede na sodišče in glede na to, ali tožena stranka prebiva v Luksemburgu ali v tujini. Pri ustnih postopkih mora tožnik načeloma toženi stranki sporočiti točen datum, ko se mora ta zglasiti na sodišču.

Sorodne povezave

http://www.legilux.lu/