- 1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?
- 2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?
- 3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?
- 4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?
- 5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?
- 6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?
- 7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?
- 8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?
- 9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?
- 10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?
- 11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?
- 12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?
- 13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?
Poišči informacije po področjih
1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?
Da, na Malti se morate za predložitev zadeve zglasiti na sodišču. Zagovornik (odvetnik) ali pravni zastopnik pri sodišču vloži vlogo in plača ustrezno takso. Če je treba zadevo predložiti višjemu sodišču, mora vložnik tožbe zapriseči.
2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?
Ne, zadeva se lahko sodišču predloži kadar koli. Vendar ima nasprotna stranka pravico, da se na kateri koli stopnji sodnega postopka sklicuje na zastaranje.
3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?
Tožnik mora biti med obravnavami navzoč v sodni dvorani. V njegovi odsotnosti ga zastopa odvetnik ali pravni zastopnik. Če stranke ni na Malti, se na Malti imenuje pooblaščenec, da se lahko sodni postopek nadaljuje v odsotnosti stranke.
4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?
Čeprav ima Malta samo eno sodno stavbo, je ta razdeljena na več različnih sodišč, in sicer glede na predmet zadeve, vrednost tožnikovega zahtevka in kraj njegovega stalnega prebivališča. Različna sodišča na Malti so navedena v nadaljevanju:
(a) civilno sodišče (oddelek za družinske zadeve) (Qorti Ċivili (Sezzjoni tal-Familja)) – obravnava vse zahtevke v zvezi z družino, kot so postopek za prenehanje življenjske skupnosti, razveza zakonske zveze, preživninske zadeve, ugotavljanje očetovstva in razveljavitev zakonske zveze;
(b) mirovno sodišče (oddelek za družinske zadeve za otok Gozo) (Qorti tal-Maġistrati (Għawdex Sezzjoni Familja)) – kot v točki (a) zgoraj, le da se pri tem sodišču vložijo tožbe zoper osebe, ki prebivajo na otoku Gozo ali imajo tam stalno prebivališče;
(c) prvi senat civilnega sodišča (ustavnosodna pristojnost) (Prim’ Awla tal-Qorti Ċivili (sede Kostituzzjonali)) – obravnava ustavnopravne zadeve;
(d) mirovno sodišče (Malta) (Qorti tal-Maġistrati (Malta)) – obravnava in odloča v izključno civilnih zadevah v zvezi z vsemi zahtevki, ki ne presegajo 15 000 EUR, zoper osebe, ki prebivajo na otoku Malta ali imajo tam stalno prebivališče, in drugimi zahtevki, določenimi v malteškem pravu;
(e) mirovno sodišče za otok Gozo (nižja pristojnost za otok Gozo) (Qorti tal-Maġistrati (Għawdex Inferjuri)) – kot v točki (d) zgoraj, le da se na to sodišče obrnejo osebe, ki želijo vložiti tožbo zoper osebo, ki prebiva na otoku Gozo ali ima tam stalno prebivališče. Ima tudi pristojnosti nepravdnega oddelka civilnega sodišča;
(f) prvi senat civilnega sodišča (Prim’ Awla tal-Qorti Ċivili) – obravnava in odloča v izključno civilnih zadevah v zvezi z vsemi zahtevki, ki presegajo 15 000 EUR, ter zadevah (ne glede na vrednost zahtevka), ki se nanašajo na nepremičnine ali služnosti, stvarna bremena ali druge pravice na nepremičninah, vključno z morebitnimi zahtevki za prisilno razlastitev ali deložacijo iz nepremičnin, v mestu ali na podeželju, ki jih imajo v najemu ali v njih prebivajo osebe s stalnim ali običajnim prebivališčem na območju krajevne pristojnosti tega sodišča;
(g) mirovno sodišče (otok Gozo) (višja pristojnost) (splošni oddelek) (Qorti tal-Maġistrati (Għawdex Sezzjoni Superjuri Ġenerali)) – kot v točki (f), le da se na to sodišče obrnejo osebe, ki želijo vložiti tožbo zoper osebo, ki prebiva na otoku Gozo ali ima tam stalno prebivališče;
(h) prvi senat civilnega sodišča za nepravdne zadeve (Prim’ Awla tal-Qorti Ċivili, Ġurisdizzjoni Volontarja) – to sodišče obravnava nepravdne zadeve, kot so odprtje tajnih oporok, skrbništvo in posvojitev. Poleg tega to sodišče odobri ali dovoli sklenitev pogodb. Dovoli tudi sprejetje določb, ki se lahko po zakonu sprejmejo samo na podlagi predhodne odobritve ali dovoljenja.
Poleg navedenih sodišč deluje tudi več razsodišč. Razsodišče za spore majhne vrednosti (Tribunal tat-Talbiet iż-Żgħar) (ki obravnava in odloča o vseh denarnih zahtevkih, ki ne presegajo 5 000 EUR), razsodišče za upravne spore (Tribunal ta’ Reviżjoni Amministrattiva) in delovno sodišče (Tribunal Industrijali). Na Malti deluje tudi center za arbitražo (Ċentru tal-Arbitraġġ), ki zagotavlja arbitražne storitve. Malteško pravo določa, da morajo stranke v nekaterih okoliščinah nujno izvesti arbitražo (obvezna arbitraža). Z obvezno arbitražo se rešujejo spori v zvezi z etažno lastnino in prometom motornih vozil.
Vsa navedena sodišča so sodišča prve stopnje in hkrati redna sodišča. Zoper odločbe teh sodišč je zato mogoče vložiti pritožbo pri pritožbenem sodišču (Qorti tal-Appell). Pritožbe zoper odločbe razsodišč za spore majhne vrednosti, centra za arbitražo ali mirovnih sodišč je treba vložiti pri pritožbenem sodišču v okviru njegove nižje pristojnosti (odloča sodnik posameznik). Pritožbe zoper odločbe prvega senata civilnega sodišča je treba vložiti pri pritožbenem sodišču v okviru njegove višje pristojnosti (odloča senat treh sodnikov). Pritožbe zoper odločbe prvega senata civilnega sodišča (ustavnosodna pristojnost) je treba vložiti pri ustavnem sodišču (Qorti Kostituzzjonali), pritožbe zoper odločbe mirovnega sodišča (otok Gozo) v okviru nižje in višje pristojnosti pa se na Malti vedno vložijo pri pritožbenem sodišču.
5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?
Glej odgovor na vprašanje 4.
6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?
Za vložitev tožbe pri nižjih sodiščih je nujno zastopanje po odvetniku ali pravnem zastopniku. Če se tožba vloži pri višjih sodiščih, je obvezno zastopanje po obeh, odvetniku in pravnem zastopniku.
7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?
V tajništvu sodišča.
8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?
Tožba mora biti sestavljena v malteškem jeziku. Vložiti jo je treba pisno, in sicer jo mora odvetnik ali pravni zastopnik vložiti osebno.
Če je ena od strank tuji državljan, je mogoče vložiti tudi zahtevek za izvedbo postopka v angleščini.
Na Malti tožbe ni mogoče vložiti po elektronski pošti ali telefaksu.
9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?
Ob predložitvi zadeve centru za arbitražo ali razsodišču za spore majhne vrednosti je treba izpolniti zahtevane obrazce. Za vložitev tožbe pri mirovnem sodišču ali prvem senatu civilnega sodišča pa obrazcev ni. Če se tožba vloži pri prvem senatu civilnega sodišča, mora vloga nujno vsebovati:
(a) v ločenih in oštevilčenih odstavkih jasno in nedvoumno navedbo predmeta spora, da se poudari zahtevek in navede, katera dejstva je tožnik osebno poznal;
(b) razlog za zahtevek;
(c) zahtevek ali zahtevke, ki morajo biti oštevilčeni, in
(d) v vsaki zapriseženi tožbi mora biti neposredno pod naslovom sodišča razločno in čitljivo navedeno naslednje obvestilo:
„Prejemnik te zaprisežene tožbe, vložene zoper njega, mora v dvajsetih (20) dneh po njeni vročitvi, tj. datumu prejema, vložiti zapriseženi odgovor na tožbo. Če v predpisanem roku v skladu z zakonom ne bo vložen pisni zapriseženi odgovor na tožbo, bo sodišče v zadevi razsodilo na podlagi zakona.
Zato je v interesu prejemnika te zaprisežene tožbe, da se nemudoma posvetuje z odvetnikom, da bo lahko med obravnavo zadeve podal svoja stališča.“;
(e) taka dokumentacija, kot je potrebna v podporo zahtevku, se predloži skupaj z zapriseženo tožbo;
(f) zaprisežena tožba se potrdi s prisego pred tajnikom sodišča ali pravnim zastopnikom, imenovanim za pooblaščenca za vodenje podaje prisege, in sicer na podlagi odloka o pooblaščencih za vodenje podaje prisege (poglavje 79);
(g) tožnik skupaj z izjavo navede tudi imena prič, ki jih namerava poklicati, pri čemer za vsako od njih navede dejstva in dokaze, ki jih namerava dokazati z njihovo izpovedbo;
(h) tožba se vroči tožencu.
10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?
Da, ob vložitvi tožbe je treba plačati ustrezno takso. Znesek takse je odvisen od vrste zadeve in/ali vrednosti zahtevka.
11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?
Da, osebe brez sredstev lahko zaprosijo za pravno pomoč. Prošnja za pravno pomoč se vloži pri prvem senatu civilnega sodišča. Za pravno pomoč je mogoče zaprositi tudi ustno pri odvetnikih, ki ponujajo brezplačno pravno pomoč. Za dodelitev pravne pomoči morajo biti izpolnjena nekatera merila, in sicer mora prosilec pred tajnikom sodišča priseči, če zaprosi ustno, pa pred odvetnikom za brezplačno pravno pomoč:
(a) da meni, da ima upravičene razloge za začetek postopka ali obrambo, nadaljevanje postopka ali za to, da je stranka v postopku;
(b) da razen predmeta spora nima nobenega premoženja, katerega neto vrednost bi bila 6 988,12 EUR, pri čemer niso vključene vsakodnevne življenjske potrebščine, za katere se upravičeno šteje, da jih prosilec in njegova družina nujno potrebujejo, ter da njegovi letni dohodki ne presegajo nacionalne minimalne plače, ki je določena za osebe, stare 18 let ali več.
12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?
Po vložitvi tožbe sodišče določi narok za obravnavo. Tožnika in toženca obvesti o datumu prve obravnave (vabilo na narok). Ali je bil v neki zadevi že razpisan narok ali ne, je mogoče preveriti tudi na spletišču sodišč. Stranke ne prejmejo nobenega potrdila o tem, ali je bila tožba vložena pravilno ali ne, opozoriti pa je treba, da tajnik sodišča ne bo sprejel zaprisežene tožbe, ki ne vsebuje navedb iz odgovora na vprašanje 9.
13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?
Tožniku se vroči vabilo na narok. Datum za naslednji narok se razpiše med tekočo obravnavo. Nekatere informacije o zadevi so na voljo na spletišču sodišč.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.