Bruselj I (prenovitev)

Latvija

Vsebino zagotavlja
Latvija

ISKANJE PRISTOJNIH SODIŠČ/ORGANOV

Z iskalnikom boste lahko poiskali sodišče(-a)/organ(-e), pristojne za posamezen evropski pravni akt. Opozorilo: čeprav si prizadevamo zagotoviti točnost rezultatov, nekateri izjemni primeri v zvezi z ugotavljanjem pristojnosti morda niso zajeti.

Latvija

Brussels I recast


*obvezen vnos

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

Sodelovanje tretjih oseb v civilnem postopku urejajo členi 78 do 81 zakona o civilnem postopku. V skladu s prvim odstavkom člena 78 zakona je tretja oseba v civilnem postopku fizična ali pravna oseba, na katere pravice ali obveznosti, povezane z eno od strank v postopku, bi lahko vplivala sodba v zadevi. Namen vključitve tretje osebe v sodni postopek je v celoti razjasniti dejansko stanje v zadevi in zagotoviti učinkovitost postopka, tako da se navedeni tretji osebi omogoči, da predloži pojasnila in navede svoje mnenje o vloženih zahtevkih. Če oseba, ki bi lahko bila tretja oseba v zadevi, ne intervenira, s tem ne izgubi pravice, da svoje interese uveljavlja na drug način ali v drugi zadevi. Vendar je treba upoštevati, da intervencija tretje osebe v zadevi lahko vpliva na odločitev o glavnem zahtevku. To je na primer pomembno v primeru obravnavanja poznejšega zahtevka, saj iz latvijskih nacionalnih predpisov o civilnem postopku izhaja, da se lahko poznejši zahtevek preuči šele po preučitvi prvotnega zahtevka, sodišče pa ne more znova presojati dejanskega stanja, ugotovljenega v obrazložitvi odločbe o prvotnem zahtevku.

Tretje osebe lahko v zadevi intervenirajo, dokler ni končan postopek v glavni stvari pred sodiščem prve stopnje. K sodelovanju v postopku so lahko tudi pozvane na zahtevo ene od strank ali tožilca. Tretje osebe so glede na naravo in stopnjo svojega interesa: (a) tretje osebe s samostojnim zahtevkom ali (b) tretje osebe brez samostojnega zahtevka.

Tretje osebe, ki uveljavljajo samostojni zahtevek v zvezi s predmetom spora, lahko intervenirajo na podlagi predloga: njihov samostojni zahtevek je načeloma usmerjen tako proti tožencu kot tudi proti tožniku. Imajo iste pravice in obveznosti kot tožnik (glej člen 79 zakona o civilnem postopku). Položaj tretje osebe s samostojnim zahtevkom se od položaja stranke, ki podpira tožnika, ali sotožnika razlikuje po tem, da navedeni stranki nimata zahtevkov druga proti drugi, medtem ko bi bila z ugoditvijo zahtevku tretje osebe načeloma izključena ugoditev zahtevku tožnika.

Tretje osebe, ki ne uveljavljajo samostojnega zahtevka v zvezi s predmetom spora, lahko intervenirajo v podporo tožniku ali tožencu, če bi lahko sodna odločba v zadevi vplivala na pravice ali obveznosti intervenienta v razmerju do ene od strank v postopku. Tretje osebe, ki ne uveljavljajo samostojnega zahtevka, imajo enake procesne pravice in obveznosti kot stranke v postopku, razen pravice do spremembe utemeljitve ali predmeta zahtevka, povečanja ali zmanjšanja zahtevka, umika zahtevka, priznanja zahtevka, sklenitve poravnave ali zahteve za izvršitev sodne odločbe. V vlogah za poziv tretjih oseb in vlogah tretjih oseb za intervencijo v podporo tožniku ali tožencu morajo biti navedeni razlogi za poziv tretje osebe ali dopustitev intervencije tretje osebe v zadevi (člen 80 zakona o civilnem postopku). Tretje osebe, ki ne uveljavljajo samostojnega zahtevka, običajno intervenirajo v zadevah, v katerih bi lahko ena od strank pozneje od njih zahtevala odškodnino bodisi v povezanih zadevah bodisi v zadevah, v katerih lahko tretja oseba pozneje sama vloži tožbo, odvisno od odločitve o prvotni tožbi.

Posledično iz določb členov 78 do 81 zakona o civilnem postopku izhaja, da je sodna odločba v zadevi, v kateri intervenira tretja oseba, zavezujoča za tretjo osebo in izvršljiva zoper njo (ali pa lahko tretja oseba zahteva izvršitev sodne odločbe) samo v primerih, ko je tretja oseba predložila samostojni zahtevek. Vsekakor pa ima sodna odločba pravne učinke za tretjo osebo v tem smislu, da je dejansko stanje, ugotovljeno v navedeni sodni odločbi, zavezujoče v zvezi s katerim koli poznejšim zahtevkom, ki temelji na prvotnem postopku.

Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve

Sodne in zunajsodne odločbe so izvršljive, ko postanejo pravnomočne, razen če so v skladu z zakonom ali sodno odločbo izvršljive takoj. Če je določen rok za prostovoljno izvršitev sodne odločbe in sodna odločba ni izvršena, sodišče po izteku roka za prostovoljno izvršitev izda sklep o izvršbi. Registrirani sodni izvršitelji so pooblaščeni, da začnejo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

Sklep o izvršbi tožniku na njegovo zahtevo izda sodišče, ki obravnava zadevo. Za vsako sodno odločbo se izda en sklep o izvršbi. Če je treba sodno odločbo izvršiti v različnih krajih, če je del sodne odločbe izvršljiv takoj ali če je sodna odločba izdana v korist več tožnikov ali zoper več tožencev, bo sodišče na zahtevo tožnika izdalo več sklepov o izvršbi. Če je izdanih več sklepov o izvršbi, mora biti v vsakem od njih natančno naveden kraj izvršbe ali del sodne odločbe, ki ga je treba izvršiti v skladu z navedenim sklepom, v primeru solidarne izterjave pa mora biti naveden tudi toženec, zoper katerega je treba izvesti izterjavo na podlagi sklepa o izvršbi.

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

V Latviji pri okrožnem ali mestnem sodišču (rajona (pilsētas) tiesa), na območju pristojnosti katerega je treba izvršiti sodne odločbe.

Zahtevo za priznanje ali zavrnitev priznanja (člen 36(2) in člen 45) je treba vložiti pri okrožnem (ali mestnem) sodišču, na območju pristojnosti katerega je treba sodno odločbo izvršiti, ali pri okrožnem (ali mestnem) sodišču, na območju pristojnosti katerega ima toženec prijavljeno stalno prebivališče. Če stalno prebivališče ni prijavljeno, se zahteva vloži pri sodišču, na območju pristojnosti katerega ima toženec stalno prebivališče ali registrirani naslov.

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

V Latviji pri regionalnem sodišču (apgabaltiesā) prek okrožnega (ali mestnega) sodišča, ki je izdalo sodno odločbo.

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

Se ne uporablja.

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Se ne uporablja.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

V Latviji:

drugi odstavek člena 27 zakona o civilnem postopku, v skladu s katerim se lahko tožba, če toženčev kraj stalnega prebivališča ni znan ali če toženec nima stalnega prebivališča v Latviji, vloži pri sodišču v kraju, kjer ima nepremično premoženje, ali pri sodišču v kraju njegovega zadnjega znanega stalnega prebivališča;

tretji odstavek člena 28 istega zakona, v skladu s katerim lahko tožnik tožbo zaradi osebne poškodbe vloži pri sodišču v kraju svojega stalnega prebivališča ali v kraju, kjer je utrpel poškodbo;

peti odstavek člena 28 istega zakona, v skladu s katerim se lahko tožba za izterjavo premoženja ali nadomestilo njegove vrednosti vloži tudi pri sodišču v kraju tožnikovega prijavljenega stalnega prebivališča;

šesti odstavek istega zakona, v skladu s katerim se lahko pomorski zahtevki vložijo tudi pri sodišču v kraju zasega toženčevega plovila;

deveti odstavek člena 28 istega zakona, v skladu s katerim lahko tožnik tožbo, ki izhaja iz delovnega razmerja, vloži pri sodišču v kraju svojega prijavljenega stalnega prebivališča ali v kraju zaposlitve.

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

V skladu s členom 640 zakona o civilnem postopku odločbo o priznanju in izvršitvi tuje sodne odločbe ali odločbo o zavrnitvi zahteve izda sodnik posameznik na podlagi vložene zahteve in priloženih dokumentov v desetih dneh po vložitvi zahteve in brez vabila strankam.

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Sporazum z dne 11. novembra 1992 med Republiko Latvijo, Republiko Estonijo in Republiko Litvo o pravni pomoči in pravnih razmerjih.
  • Sporazum z dne 23. februarja 1994 med Republiko Latvijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah.
Zadnja posodobitev: 25/06/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.