- ISKANJE PRISTOJNIH SODIŠČ/ORGANOV
- Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.
- Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve
- Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)
- Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve
- Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva
- Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami
- Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe
- Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe
- Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe
Poišči informacije po področjih
Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.
Se ne uporablja.
Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve
Izvršba v civilnih in gospodarskih zadevah
Oblike neposredne izvršbe so tiste, ki se nanašajo na predmet obveznosti, ugotovljene z izvršilnim naslovom, tj. rubež premičnega/nepremičnega premoženja in izvršba obveznosti izvedbe ali opustitve dejanja. V primeru izvršbe obveznosti izvedbe dejanja pravo razlikuje med obveznostjo, ki jo lahko izpolni tudi oseba/subjekt, ki ni dolžnik, in obveznostjo intuitu personae.
Posredna izvršba se nanaša na načine pridobitve denarnega zneska, ki je predmet sklepa o izvršbi, s prisilno prodajo dolžnikovega premoženja (rubež denarnega zneska ali zaseg, ki mu sledi prodaja premoženja).
Obveznosti, ki so predmet izvršbe, so denarne obveznosti, predaja premoženja ali predaja njegove uporabe, rušenje stavbe / opustitev nasada / ustavitev del itd.
Organi, pristojni za izvršbo
Sodne odločbe in druge izvršilne naslove izvršuje sodni izvršitelj, ki deluje na območju pristojnosti pritožbenega sodišča, kjer se nahaja nepremično premoženje (v primeru zasega nepremičnega premoženja) ali (v primeru zasega premičnega premoženja) kjer ima dolžnik stalno prebivališče ali se nahaja premoženje.
Rubež na podlagi zahteve upnika opravi sodni izvršitelj, ki ima urad na območju pristojnosti pritožbenega sodišča, kjer ima stalno prebivališče dolžnik/tretja oseba, pri kateri se opravi rubež, ali v primeru rubeža na bančnih računih, kjer ima sedež zadevna kreditna institucija.
Izvršilno sodišče je okrajno sodišče, na območju pristojnosti katerega ima dolžnik stalno prebivališče. Izvršilno sodišče obravnava zahteve za razglasitev izvršljivosti, ugovore zoper izvršbo itd.
Pogoji, pod katerimi se lahko izda izvršilni naslov ali izvršljiva sodba
Izvršba se lahko opravi samo na podlagi sodne odločbe (pravnomočne sodbe, začasno izvršljive odločbe) ali drugega pisnega akta (notarske javne listine, dolžniškega vrednostnega papirja, arbitražne odločbe itd.).
Ko sodni izvršitelj prejme predlog za izvršbo, ki ga vloži upnik, ga vpiše v register in lahko izda odločbo o razglasitvi izvršljivosti, brez vabila strankam. Odločba se vroči upniku. Če je predlog zavrnjen, lahko upnik v 15 dneh od datuma vročitve vloži pritožbo pri izvršilnem sodišču.
Sodni izvršitelj nato pri sodišču predlaga razglasitev izvršljivosti in sodišču predloži upnikov predlog, izvršilni naslov, odločbo in dokazilo o plačilu taks. Odločba o predlogu se izda na seji, zaprti za javnost, brez vabila strankam. Sodišče lahko predlog zavrne, če: spada v pristojnost drugega organa; sodba ni izvršilni naslov; dokument ne izpolnjuje vseh formalnih zahtev; terjatev ni gotova, v fiksnem znesku in zapadla; dolžnik uživa imuniteto pred izvršbo; instrument vsebuje določbe, ki jih ni mogoče izvršiti, itd. Pritožba zoper sodno odločbo o ugoditvi predlogu ni mogoča, lahko pa je sodna odločba predmet revizije, če se izpodbija sama izvršba. Upnik lahko pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi predloga vloži v 15 dneh po njeni vročitvi.
Nacionalno združenje sodnih izvršiteljev (Uniunea Națională a Executorilor Judecătorești) s soglasjem ministra za pravosodje določi in posodablja najnižje takse za izvedene storitve.
Postopek se lahko začne, če je dolžnik vabljen.
Predmet in narava izvršilnih ukrepov
Predmet izvršbe so lahko dolžnikovi prihodki, zneski na bančnih računih, premično in nepremično premoženje itd.
Po opredelitvi premičnega premoženja se to zarubi. Če dolgovani znesek ni plačan, sodni izvršitelj zarubljeno premoženje proda na javni dražbi ali neposredno itd.
Zarubijo se lahko vsi denarni zneski, ki jih dolžniku dolguje tretja oseba. Vsi zarubljeni denarni zneski in premoženje se zamrznejo od datuma, ko je sodni nalog za rubež poslan tretji osebi, pri kateri se opravi rubež. Od zamrznitve do popolnega poplačila obveznosti tretja oseba, pri kateri se opravi rubež, ne sme izvesti nobenega drugega plačila. Sicer se lahko zadeva predloži izvršilnemu sodišču, da potrdi rubež. Dokončna odločba o potrditvi ima učinek prenosa terjatve in pomeni izvršilni naslov zoper tretjo osebo, pri kateri se opravi rubež. Po potrditvi rubeža mora tretja oseba, pri kateri se opravi rubež, izvesti polog ali plačilo v okviru zadevnega zneska. Če tega ne stori, se začne izvršba.
Kar zadeva izvršbo na nepremičnem premoženju, če dolžnik ne poravna svojega dolga, sodni izvršitelj začne postopek prodaje po vročitvi razglasitve izvršljivosti in njenem vpisu v zemljiško knjigo.
Veljavni rok je šest mesecev po datumu za izpolnitev kakršnega koli izvršilnega ukrepa, če je upnik dovolil, da se ta rok izteče, ne da bi sprejel kakršen koli drug ukrep izterjave. Zastaralni rok je tri leta.
Možnost pritožbe zoper odločbo o odobritvi takega ukrepa
Zoper konkretno izvršbo se lahko vloži pritožba. Če se izvršba opravi v skladu s sodno odločbo, je dolžnik ne more izpodbijati s sklicevanjem na dejanske/pravne razloge, ki bi jih lahko navedel v postopku pred sodiščem prve stopnje ali pritožbenim sodiščem.
Pristojno sodišče je izvršilno sodišče.
Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od datuma, ko: je bil pritožnik seznanjen z izvršilnim instrumentom; je bila zadevna stranka obveščena o odreditvi rubeža; je bilo dolžniku vročeno vabilo ali ko je bil seznanjen s prvim izvršilnim instrumentom.
Če sodišče ugodi pritožbi zoper izvršbo, razveljavi sklep o izvršbi, zoper katerega je vložena pritožba, in odredi ustavitev izvršbe ali izvršitve izvršilnega akta. Če je pritožba zavrnjena, bo moral pritožnik morda plačati odškodnino za škodo, povzročeno zaradi zamude pri izvršbi.
Med čakanjem na rezultat ugovora zoper izvršbo ali drugega predloga v zvezi z izvršbo lahko pristojno sodišče na zahtevo zadevne stranke in samo iz upravičenih razlogov odloži izvršbo. Odložitev je mogoče zahtevati hkrati z ugovorom zoper izvršbo ali z ločeno zahtevo.
Odločbo o ugovoru je mogoče izpodbijati samo s pritožbo.
Omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki
Nekateri predmeti in premoženje so izvzeti. Izvzeto premično premoženje vključuje: nujne predmete za osebno uporabo/gospodinjske predmete; verske predmete; predmete, ki jih nujno potrebujejo invalidne osebe ali ki so namenjeni negi bolnikov; hrano za tri mesece; gorivo za ogrevanje za tri zimske mesece; osebna pisma, fotografije, slike itd.
Dolžnikova plača/pokojnina se lahko zarubi do ene polovice takega neto mesečnega dohodka v primeru preživninskih obveznosti in do ene tretjine za druge vrste obveznosti.
Če je tak dohodek nižji od nacionalne neto minimalne plače, se lahko zarubi samo znesek, ki presega polovico minimalne plače.
Dohodki, izvzeti iz izvršbe, so: državna nadomestila in otroški dodatki, izplačila za nego bolnega otroka, dajatve za materinstvo, dodatki v primeru smrti, državne štipendije, dnevnice itd.
Pomembni povezavi
Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)
Za zahteve za zavrnitev priznanja, zahteve za odločitev, da ni razlogov za zavrnitev priznanja, in zahteve za zavrnitev razglasitve izvršljivosti so pristojna okrožna sodišča[1] (člen 1 člena I4 izredne vladne uredbe št. 119/2006 o ukrepih, potrebnih za izvajanje nekaterih predpisov Skupnosti od datuma pristopa Romunije k EU, odobrene z zakonom št. 191/2007, kakor je bil spremenjen, in člen 95(1) zakona št. 134/2010 o zakoniku o civilnem postopku, ponovno objavljenega, kakor je bil spremenjen).
______
[1] V skladu s členom 2 člena I4 izredne vladne uredbe št. 119/2006 o ukrepih, potrebnih za izvajanje nekaterih predpisov Skupnosti od datuma pristopa Romunije k EU, odobrene z zakonom št. 191/2007, kakor je bil spremenjen, se lahko zahteve na podlagi člena 54 Uredbe (EU) št. 1215/2012, ki se nanašajo na prilagoditev ukrepa ali odredbe, določene v sodbi, sodne poravnave, ki je bila potrjena ali sklenjena, ali javnih listin, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane v drugi državi članici EU, vložijo v zadevah, katerih predmet je zavrnitev priznanja, odločitev, da ni razlogov za zavrnitev priznanja, ali zavrnitev izvršitve ali ločeno. Za zahteve za prilagoditev ukrepa ali odredbe, ki se vložijo ločeno, so pristojna okrožna sodišča.
Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve
V Romuniji: pritožbeno sodišče (Curtea de apel).
Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva
V Romuniji: vrhovno kasacijsko sodišče (Înalta Curte de Casație și Justiție).
Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami
Se ne uporablja.
Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe
V Romuniji: členi 1066–1082 pod naslovom I: „Mednarodna pristojnost romunskih sodišč“ v knjigi VII: „Mednarodni civilni postopek“ zakona št. 134/2010 o zakoniku o civilnem postopku.
Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe
Se ne uporablja.
Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe
- Pogodba med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Romunijo o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana 3. decembra 1958 v Sofiji
- Pogodba med Češko republiko in Romunijo o pravni pomoči v civilnih zadevah, podpisana 11. julija 1994 v Bukarešti
- Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Kraljevino Grčijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana 19. oktobra 1972 v Bukarešti
- Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Italijansko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana 11. novembra 1972 v Bukarešti
- Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Francosko republiko o pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 5. novembra 1974 v Parizu
- Pogodba med Romunijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih zadevah, podpisana 15. maja 1999 v Bukarešti
- Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (veljavna v skladu z izjavo o nasledstvu, ki sta jo deponirali Slovenija in Hrvaška) o pravni pomoči, podpisana 18. oktobra 1960 v Beogradu
- Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in Češko republiko (veljavna v skladu z izjavo o nasledstvu, ki jo je deponirala Slovaška) o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana 25. oktobra 1958 v Pragi
- Konvencija med Romunijo in Kraljevino Španijo o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 17. novembra 1997 v Bukarešti
- Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana 7. oktobra 1958 v Bukarešti
- Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Republiko Avstrijo o pravni pomoči v civilnem in družinskem pravu ter veljavnosti in vročanju pisanj in k njej priloženi protokol, podpisana 17. novembra 1965 na Dunaju
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.