Brussels I Regulation (recast)

National information and online forms concerning Regulation No. 1215/2012

General information

Regulation 1215/2012 seeks to facilitate access to justice, in particular by providing the rules on the jurisdiction of the courts and the rules on a rapid and simple recognition and enforcement of judgments in civil and commercial matters given in the Member States.

The Regulation replaces Regulation 44/2001 (the Brussels I Regulation) which, however, continues to apply to proceedings instituted before Regulation 1215/2012 comes into application on 10 January 2015 (for further details see Article 66 of Regulation 1215/2012).

The Regulation applies between all Member States of the European Union including Denmark which has concluded the 2005 Agreement between the European Community and the Kingdom of Denmark on jurisdiction and the recognition and enforcement of judgments in civil and commercial matters. The necessary legislative amendments in Denmark already entered into force on 1 June 2013.

The Regulation determines the courts of which Member State have jurisdiction to decide on a civil and commercial dispute where there is an international element.

The Regulation further provides that a judgment given in a Member State shall be recognised in the other Member States without any special procedure being required.

A judgment given in a Member State and enforceable in that State shall be enforced in another Member State without any declaration of enforceability being required.

The Regulation provides for two forms, namely, the certificate concerning a judgment and the certificate concerning an authentic instrument/court settlement.

In accordance with the Regulation, the Member States have notified the competent courts to which the application for refusal of enforcement has to be submitted and the courts competent to deal with the appeals. Please select the relevant country's flag to obtain detailed national information.

In accordance with Article 26(2), for certain matters, the court shall, before assuming jurisdiction, ensure that the defendant is informed of his right to contest the jurisdiction of the court and of the consequences of entering or not entering an appearance". For that purpose, the European Judicial Network in civil and commercial matters established a non-mandatory standard text PDF (192 Kb) en containing the information which the court could use to fulfil its obligation to provide to the defendant with the information pursuant to Article 26(2) of the Regulation.

The European e-Justice Portal provides you with information concerning the application of the Regulation and a user-friendly tool for filling in the forms.

Related links

Regulation (EU) No 1215/2012 of the European Parliament and of the Council of 12 December 2012 on jurisdiction and the recognition and enforcement of judgments in civil and commercial matters

Agreement between the European Community and the Kingdom of Denmark on jurisdiction and the recognition and enforcement of judgments in civil and commercial matters, OJ, 2005 11 16, L299.

Last update: 06/10/2020

This page is maintained by the European Commission. The information on this page does not necessarily reflect the official position of the European Commission. The Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice with regard to copyright rules for European pages.

Bruselj I (prenovitev) - Belgija

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

Ni relevantno

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

- v Belgiji: sodišče prve stopnje (tribunal de première instance)

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

– V Belgiji:
(a) kar zadeva pravno sredstvo tožene stranke: sodišče prve stopnje (tribunal de première instance);
(b) kar zadeva pravno sredstvo tožeče stranke: pritožbeno sodišče (cour d’appel).

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

- v Belgiji: kasacijsko sodišče (Cour de Cassation)

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Ni relevantno

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

Jih ni

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

Ni relevantno

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Konvencija med Belgijo in Francijo o pristojnosti, veljavnosti in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin, podpisana v Parizu 8. julija 1899,
  • Konvencija med Belgijo in Nizozemsko o pristojnosti, stečaju in veljavnosti ter izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin, podpisana v Bruslju 28. marca 1925,
  • Konvencija med Združenim kraljestvom in Kraljevino Belgijo o vzajemnem izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah s protokolom, podpisana v Bruslju 2. maja 1934,
  • Konvencija med Nemčijo in Belgijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Bonnu 30. junija 1958,
  • Konvencija med Belgijo in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana na Dunaju 16. junija 1959,
  • Konvencija med Belgijo in Italijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter drugih izvršljivih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Rimu 6. aprila 1962,
  • Pogodba med Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom o pristojnosti, stečaju in veljavnosti ter izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin, podpisana v Bruslju 24. novembra 1961, kolikor velja.
Zadnja posodobitev: 10/01/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Bruselj I (prenovitev) - Bolgarija

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

Ni relevantno.

Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve

Neposredno izvrševanje v skladu z Uredbo (EU) št. 1215/2012 ureja člen 622a zakonika o civilnem postopku:

„Člen 622a (nov, uradni list št. 50/2015)

(1) za izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici Evropske unije, ni potreben sklep o izvršbi.

(2) Sodni izvršitelj opravi izvršitev na zahtevo zadevne stranke na podlagi izvoda sodne odločbe iz druge države članice Evropske unije, ki jo overi sodišče, ki jo je izdalo, ter potrdila, izdanega v skladu s členom 53 Uredbe (EU) št. 1215/2012.

(3) Če sodni izvršitelj ugotovi, da ukrepa ali odredbe ni mogoče izvršiti pod pogoji in v skladu s tem zakonikom, odredi nadomestno izvršitev.

(4) Sodna odločba, izdana v drugi državi članici Evropske unije, s katero se odrejajo začasni ukrepi, vključno z ukrepi zavarovanja, je izvršljiva v skladu z odstavkoma 1 in 2. Če je bil ukrep odrejen, ne da bi bil toženec vabljen pred sodišče, je treba predložiti dokaz o vročitvi sodne odločbe.

(5) Sodni izvršitelj pri opravljanju izvršitve dolžniku vroči izvod potrdila iz odstavka 2 in ga povabi k prostovoljni izpolnitvi. Potrdilu mora biti priložen izvod sodne odločbe, izdane v drugi državi članici Evropske unije, če dolžniku izvod ni bil vročen.

(6) Dolžnik lahko v enem mesecu od vročitve vloži zahtevo za zavrnitev izvršitve. Če je potreben prevod sodne odločbe, ta rok miruje, dokler se dolžniku ne zagotovi prevod.

(7) Katera koli stranka se lahko pritoži zoper prilagoditev ukrepa ali odredbe iz člena 436.“

Za zadeve v zvezi z izvršilnimi postopki, ki jih Uredba (EU) št. 1215/2012 ne ureja, se uporabljajo splošna pravila iz petega dela (Izvršilni postopek) zakonika o civilnem postopku.

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

Vloga na podlagi člena 36(2) ali člena 45(4) se vloži pri okrožnem sodišču, ki je krajevno pristojno za stalni ali registrirani naslov nasprotne stranke, ali, če navedena stranka nima stalnega ali registriranega naslova v Bolgariji, za stalni ali registrirani naslov zadevne stranke. Če tudi zadevna stranka nima stalnega ali registriranega naslova v Bolgariji, se vloga vloži pri sodišču mesta Sofija. (Člen 622 zakonika o civilnem postopku).

Vloga na podlagi člena 47(1) se vloži pri okrožnem sodišču, ki je krajevno pristojno za stalni ali registrirani naslov dolžnika ali za kraj izvršitve. (Člen 622b zakonika o civilnem postopku).

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

– V Bolgariji: pritožbeno sodišče v Sofiji (Софийски апелативен съд). Pravno sredstvo se vloži pri okrožnem sodišču, ki je izdalo odločbo o zavrnitvi izvršitve ali odločbo z ugotovitvijo, da ni razlogov za zavrnitev priznanja.

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

Nadaljnja pravna sredstva zoper odločitve pritožbenega sodišča v Sofiji se vložijo pri vrhovnem kasacijskem sodišču. (Člen 623(6) zakonika o civilnem postopku).

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Ni relevantno.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

Bolgarska sodišča in drugi organi imajo mednarodno sodno pristojnost v primerih, ko je tožeča ali tožena stranka bolgarski državljan ali pravna oseba, registrirana v Republiki Bolgariji (člen 4(1)(2) zakonika o mednarodnem zasebnem pravu).

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

Ni relevantno.

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Konvencija med Bolgarijo in Belgijo o nekaterih pravnih zadevah, podpisana v Sofiji 2. julija 1930,
  • Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo o vzajemni pravni pomoči, podpisan v Sofiji 23. marca 1956 in še vedno veljaven med Bolgarijo, Slovenijo in Hrvaško,
  • Pogodba med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Romunijo o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Sofiji 3. decembra 1958,
  • Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Varšavi 4. decembra 1961,
  • Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Sofiji 16. maja 1966,
  • Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisan v Atenah 10. aprila 1976,
  • Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Češkoslovaško socialistično republiko o pravni pomoči in ureditvi odnosov v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Sofiji 25. novembra 1976,
  • Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Republiko Ciper o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisan v Nikoziji 29. aprila 1983,
  • Sporazum med vlado Ljudske republike Bolgarije in vlado Francoske republike o vzajemni pravni pomoči v civilnih zadevah, podpisan v Sofiji 18. januarja 1989,
  • Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Italijansko republiko o pravni pomoči in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisan v Rimu 18. maja 1990,
  • Sporazum med Republiko Bolgarijo in Kraljevino Španijo o vzajemni pravni pomoči v civilnih zadevah, podpisan v Sofiji 23. maja 1993,
  • Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Republiko Avstrijo o pravni pomoči v civilnih zadevah in pisanjih, podpisan v Sofiji 20. oktobra 1967.
Zadnja posodobitev: 26/11/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Bruselj I (prenovitev) - Češka

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

Ni relevantno.

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

Stvarno pristojna so okrajna sodišča.

Krajevna pristojnost okrajnega sodišča se določi, kot sledi:

  1. Kadar je izvršitev sodne odločbe že odrejena, je krajevno pristojno sodišče, ki je izdalo in izvršilo odredbo. Pravila glede nacionalne pristojnosti, ki urejajo sodno izvrševanje, so določena v Zakonu št. 99/1963, Zakonik o civilnem postopku (člen 252).
  2. Kadar je bil že odrejen rubež (exekuce), je krajevno pristojno sodišče, ki je odredilo rubež (izvršilno sodišče (exekuční soud)). Pravila za določitev izvršilnega sodišča so določena v Zakonu št. 120/2001 o sodnih izvršiteljih in izvršilnih dejanjih (Zakon o izvršbi (exekuční řád)) (člen 45).
  3. Kadar izvršitev sodne odločbe ali rubež nista odrejena, je za postopek pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršitev odločbe (glej točko 1 zgoraj) ali ki bi bilo izvršilno sodišče (glej točko 2 zgoraj).

Seznam vseh okrajnih sodišč, vključno s posodobljenimi kontaktnimi podatki, je na voljo na Povezava se odpre v novem oknuspletišču Ministrstva za pravosodje.

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

Pravno sredstvo se vloži pri sodišču, katerega odločba se izpodbija. (To sodišče pravno sredstvo odstopi sodišču, ki je pristojno za njegovo reševanje).

V postopkih s pravnimi sredstvi so stvarno pristojna okrožna sodišča. Krajevno pristojno je okrožno sodišče, na območju katerega je okrajno sodišče, ki je na prvi stopnji odločalo o zahtevi za zavrnitev izvršitve (ali v postopku za priznanje ali zavrnitev priznanja).

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

Uporabijo se lahko samo izredna pravna sredstva, in sicer:

  • ničnostna tožba (žaloba pro zmatečnost) v skladu s členom 229 in naslednjimi Zakona št. 99/1963, Zakonik o civilnem postopku;
  • predlog za obnovo postopka (žaloba na obnovu řízení) v skladu s členom 228 in naslednjimi Zakona št. 99/1963, Zakonik o civilnem postopku;
  • zahtevek za revizijo (dovolání) v skladu s členom 236 in naslednjimi Zakona št. 99/1963, Zakonik o civilnem postopku.

Vsa navedena izredna pravna sredstva se vložijo pri sodišču, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji o zahtevi za zavrnitev izvršitve (ali v postopku za priznanje ali zavrnitev priznanja).

Za odločanje o zahtevkih za revizijo (řízení o dovolání) je pristojno vrhovno sodišče. Za predloge za obnovo postopka (řízení na obnovu řízení) je pristojno sodišče, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji. Za ničnostne tožbe (řízení o žalobě pro zmatečnost) je v nekaterih primerih pristojno sodišče, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji, v nekaterih primerih pa pritožbeno sodišče (glej člen 235a Zakona št. 99/1963, Zakonik o civilnem postopku).

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Slovaščina.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

Zakon št. 91/2012 o mednarodnem zasebnem pravu, zlasti člen 6.

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

Ni relevantno.

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Češkoslovaško socialistično republiko o pravni pomoči in ureditvi odnosov v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah (Sofija, 25. november 1976),
  • Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Republiko Ciper o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Nikozija, 23. april 1982),
  • Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Atene, 22. oktober 1980),
  • Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Kraljevino Španijo o pravni pomoči ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah (Madrid, 4. maj 1987),
  • Pogodba med vlado Češkoslovaške socialistične republike in vlado Republike Francije o pravni pomoči ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih, družinskopravnih in gospodarskih zadevah (Pariz, 10. maj 1984),
  • Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči in ureditvi pravnih razmerij v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah (Bratislava, 28. marec 1989),
  • Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Italijansko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Praga, 6. december 1985),
  • Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Ljudsko republiko Poljsko o pravni pomoči in ureditvi pravnih razmerij v civilnih, družinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah (Varšava, 21. december 1987), v smislu Pogodbe med Češko republiko in Republiko Poljsko o spremembah in dopolnitvah Pogodbe med Češkoslovaško socialistično republiko in Ljudsko republiko Poljsko o pravni pomoči in ureditvi pravnih razmerij v civilnih, družinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisane v Varšavi 21. decembra 1987 (Mojmírovce, 30. oktober 2003),
  • Konvencija med Češkoslovaško republiko in Portugalsko o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb (Lizbona, 23. november 1927),
  • Konvencija o pravni pomoči v civilnih zadevah med Češko republiko in Romunijo (Bukarešta, 11. julij 1994),
  • Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo o urejanju pravnih odnosov v civilnih, rodbinskih in kazenskih zadevah (Beograd, 20. januar 1964),
  • Pogodba med Češko republiko in Slovaško republiko o pravni pomoči pravosodnih organov in o ureditvi nekaterih pravnih razmerij v civilnih in kazenskih zadevah (Praga 29. oktober 1992).
Zadnja posodobitev: 07/05/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Bruselj I (prenovitev) - Nemčija

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

1. Kako se lahko na splošno opiše obvestilo drugega o pravdi?

Obvestilo drugega o pravdi je uradna obvestitev tretje osebe o tekoči pravdi. Opravi se z vložitvijo vloge pri sodišču, ki se uradno vroči tretji osebi. Ta se odloči, ali se bo spustila v postopek ali ne. Tudi če se tretja oseba spusti v postopek, ne postane stranka v postopku, temveč intervenient, čigar izjave in dejanja zlasti ne smejo biti v nasprotju z izjavami in dejanji glavne stranke. Intervenientu se ne sme naložiti plačilo nobenih stroškov.

2. Kateri so glavni učinki sodnih odločb na osebe, ki so prejele obvestilo drugega o pravdi?

Izhodišče obvestila drugega o pravdi je, da se stranka v postopku (v glavni stvari) boji, da v postopku ne bo uspela, po drugi strani pa lahko pričakuje, da bo v tem primeru proti tretji osebi lahko uveljavljala jamstveni ali odškodninski zahtevek. V interesu stranke, ki drugega obvesti o pravdi, je torej, da v postopku v glavni stvari uspe (pri čemer ji lahko koristi, če se intervenient spusti v postopek) ali da si (v primeru neuspeha v postopku v glavni stvari) z uspehom v nadaljnjem postopku zagotovi, da tretja oseba proti njej ne more uveljavljati odškodninskih zahtevkov.

Če se tretja oseba spusti v postopek na strani stranke, ki jo je obvestila o pravdi, mora sprejeti pravdo v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Navaja lahko razloge in opravlja procesna dejanja, če niso v nasprotju z razlogi in dejanji glavne stranke. Če tretja oseba zavrne spustitev v postopek ali se ne izjavi, se postopek nadaljuje ne glede na tretjo osebo. Zaradi obvestila o pravdi tretja oseba v nadaljnjem postopku, ki ga stranka, ki jo je obvestila, začne proti njej, ne more trditi, da je bila v postopku v glavni stvari sprejeta napačna odločitev. To pomeni, da je v korist stranke, ki drugega obvesti o pravdi, nadaljnji postopek vezan na izid postopka v glavni stvari.

3. Obvestilo drugega o pravdi nima učinkov v zvezi s pravno presojo v postopku v glavni stvari.

4. Vezanosti na izid postopka v glavni stvari ni, če intervenient zaradi stanja pravde v času njegovega vstopa vanjo ali zaradi izjav in dejanj glavne stranke ni mogel navajati svojih razlogov.

5. Obvestilo drugega o pravdi učinkuje ne glede na to, ali se tretja oseba spusti v postopek v glavni stvari ali ne.

6. Obvestilo drugega o pravdi ne vpliva na razmerje med tretjo osebo in nasprotno stranko stranke, ki je tretjo osebo obvestila o pravdi, razen če se tretja oseba odloči, da se bo spustila v postopek na strani nasprotne stranke.

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

– v Nemčiji: „Landgericht“.

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

– v Nemčiji: „Oberlandesgericht“.

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

– v Nemčiji: „Bundesgerichtshof“.

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

n. r.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

– v Nemčiji: člen 23 zakona o civilnem postopku (Zivilprozessordnung).

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

– v Nemčiji: člen 68 in členi 72 do 74 zakona o civilnem postopku.

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Konvencija med Nemčijo in Italijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 9. marca 1936 v Rimu,
  • Konvencija med Nemčijo in Belgijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 30. junija 1958 v Bonnu,
  • Konvencija med Nemčijo in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 6. junija 1959 na Dunaju,
  • Konvencija med Združenim kraljestvom in Zvezno republiko Nemčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 14. julija 1960 v Bonnu,
  • Konvencija med Nizozemsko in Nemčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter drugih izvršljivih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 30. avgusta 1962 v Haagu,
  • Konvencija med Nemčijo in Grčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 4. novembra 1961 v Atenah,
  • Konvencija med Španijo in Zvezno republiko Nemčijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav ter izvršljivih javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 14. novembra 1983 v Bonnu.
Zadnja posodobitev: 28/06/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Bruselj I (prenovitev) - Estonija

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

1) Kako se lahko na splošno opiše obvestilo drugega o pravdi?

V skladu z estonskim procesnim pravom lahko tretja oseba sodeluje v postopku z vložitvijo samostojne vloge ali brez nje. Če se spor pred sodiščem reši v škodo določene stranke v postopku, lahko navedena stranka vloži tožbo zoper tretjo osebo, da se razbremeni obveznosti, ki izhaja iz domnevne kršitve pogodbe, obveznosti nadomestila škode ali obveznosti plačila odškodnine, ali pa pri sodišču, ki vodi postopek, do zaključka predhodnega postopka oziroma do izteka roka za vložitev zahtevka v pisnem postopku vloži vlogo za pridružitev tretje osebe postopku, če pričakuje, da bo tretja oseba vložila takšen zahtevek zoper njo. Po zaključku predhodnega postopka se lahko predlog za pridružitev tretje osebe postopku vloži le s soglasjem drugih strank v postopku ali sodišča. Sodišče udeležbo tretje osebe po koncu predhodnega postopka dovoli le, če obstaja tehten razlog za nepravočasno vložitev predloga in če bi po njegovem mnenju udeležba tretje osebe koristila za rešitev zadeve. Sodišče tretji osebi vroči obvestilo, nasprotno stranko obvesti o takem obvestilu in jima določi rok za predložitev stališč. Če obvestilo izpolnjuje pravne zahteve in stranka utemelji pridružitev tretje osebe, sodišče odredi, naj se tretja oseba pridruži postopku. V skladu z estonskim procesnim pravom je tretja oseba, ki ne vloži samostojne vloge, stranka v postopku, če ni ena od ostalih strank v postopku (tožnik ali toženec). Če se izkaže, da je bila tretja oseba neupravičeno pridružena postopku ali je neupravičeno intervenirala, lahko sodišče odredi, naj se izloči iz postopka. Tretja oseba, ki ne vloži samostojne vloge in je pridružena postopku ali vstopi vanj na strani tožnika ali toženca, bi načeloma morala podpirati stališče zadevne stranke v postopku, tj. predložiti trditve v podporo navedeni stranki, in imeti interes, da navedena stranka uspe. Tretja oseba, ki ne vloži samostojne vloge, lahko izvede vsa postopkovna dejanja, razen tistih, ki jih lahko izvedeta samo tožnik ali toženec; to zajema tudi pritožbo zoper odločbe, sprejete v zadevi. Vloga, pritožba ali procesno dejanje tretje osebe ima pravne učinke na postopek le, če ni v nasprotju z vlogo, pritožbo ali dejanjem tožnika ali toženca, na strani katerega tretja oseba sodeluje v postopku. Glede vložitve pritožbe ali izvedbe drugega postopkovnega koraka se za tretjo osebo uporabljajo enaki roki kot za tožnika ali toženca, na strani katerega sodeluje v postopku, razen če zakon določa drugače.

2) Kateri so glavni učinki sodnih odločb na osebe, ki so prejele obvestilo drugega o pravdi?

Če stranka z vlogo zahteva pridružitev tretje osebe postopku, sodišče pa tega ne stori ali pa je tretja oseba iz postopka izločena, sodba v glavni stvari tretje osebe pravno ne zavezuje.

Če stranka z vlogo zahteva pridružitev tretje osebe postopku in se ta postopku pridruži, se tretja oseba glede tožnika ali toženca, na strani katerega je vstopila v postopek ali na strani katerega je bila pridružena postopku, v postopkih, ki sledijo postopku v glavni stvari, ne more sklicevati na dejstvo, da je sodba v postopku napačna ali da so bila dejstva napačno ugotovljena. Če stranka v postopku začne postopek zoper tretjo osebo, ki ne vloži samostojne vloge, in se sklicuje na predhodni postopek, lahko tretja oseba prav tako vloži ugovor, ki ga je v postopku vložila kot tretja oseba in ki nasprotuje izjavam stranke. Tretja oseba lahko ugovarja tudi, da ni mogla vložiti vloge, ugovora, dokaza ali pritožbe, ker je v postopek vstopila ali mu je bila pridružena prepozno ali ker vloge, ugovora, dokaza ali pritožbe ni mogla predložiti zaradi izjav ali dejanj tožnika oziroma toženca, na strani katerega je sodelovala v postopku. Ugovarja lahko tudi, da tožnik ali toženec namenoma ali iz velike malomarnosti ni vložil vloge, ugovora, dokaza ali pritožbe, ona pa za to ni vedela.

3) Ali obstaja zavezujoč učinek v zvezi s pravno presojo v postopku v glavni stvari?

Če je stranka z vlogo zahtevala pridružitev tretje osebe postopku, sodišče pa tega ni storilo ali pa je bila tretja oseba iz postopka izločena, sodba v glavni stvari ni pravno zavezujoča, kar zajema tudi pravno presojo.

4) Ali obstaja zavezujoč učinek v zvezi z ugotovljenimi dejstvi, ki jih tretja oseba ni mogla izpodbijati v postopku v glavni stvari, na primer zato, ker jih stranki nista izpodbijali?

Dejstva, ki jih ugotovi sodišče, niso pravno zavezujoča za tretjo osebo, če jih ta ni mogla izpodbijati, ker jim druge stranke niso ugovarjale, ali če se stranka, v korist katere je bila tretja oseba pridružena postopku, ni strinjala z dejstvi, ki jih je izpodbijala tretja oseba.

5) Ali obvestilo drugega o pravdi učinkuje ne glede na to, ali se tretja oseba pridruži postopku v glavni stvari ali ne?

V skladu z estonskim procesnim pravom je tretjo osebo mogoče vključiti v postopek, lahko pa v postopku tudi intervenira z lastnim zahtevkom. Sodišče s sklepom odloči, ali bo dovolilo vključitev tretje osebe v postopek ali njeno intervencijo v postopku. Zoper sklep, s katerim sodišče tretji osebi dovoli ali zavrne intervencijo v postopku, jo vključi v postopek ali ji vključitev zavrne ali tretjo osebo izloči iz postopka, lahko stranka ali tretja oseba vloži pritožbo. Zoper odločbe okrožnega sodišča o pritožbah zoper odločbe okrajnih sodišč ni mogoče vložiti pritožbe pred vrhovnim sodiščem.

6) Ali obvestilo drugega o pravdi vpliva na razmerje med tretjo osebo in nasprotno stranko stranke, ki je tretjo osebo obvestila o pravdi?

Če je stranka z vlogo zahtevala pridružitev tretje osebe postopku, sodišče pa tega ni storilo, to ne vpliva na razmerje med stranko, ki je vložila vlogo, in njeno nasprotno stranko.

Če stranka z vlogo zahteva pridružitev tretje osebe postopku in se ta postopku pridruži, se tretja oseba glede tožnika ali toženca, na strani katerega je vstopila v postopek ali na strani katerega je bila pridružena postopku, v postopkih, ki sledijo postopku v glavni stvari, ne more sklicevati na dejstvo, da je sodba v postopku napačna ali da so bila dejstva napačno ugotovljena.

Pridružitev tretje osebe, ki ne vloži samostojne vloge, in posledice take pridružitve urejata člena 214 in 216 zakonika o civilnem postopku.

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

Okrajno sodišče.

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

Okrožno sodišče prek okrajnega sodišča, zoper odločbo katerega se vlaga pravno sredstvo.

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

Vrhovno sodišče.

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Angleščina.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

Člen 86 (pristojnost glede na kraj, v katerem je premoženje) zakonika o civilnem postopku, če zahtevek ni povezan s tem premoženjem osebe. Člen 100 (zahtevek za prenehanje uporabe standardnih pogojev) zakonika o civilnem postopku, če je treba tožbo vložiti pri sodišču, na območju krajevne pristojnosti katerega se je standardni pogoj uporabljal.

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

Členi 212–216 zakonika o civilnem postopku.

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Sporazum med Republiko Litvo, Republiko Estonijo in Republiko Latvijo o pravni pomoči in pravnih razmerjih, podpisan v Talinu 11. novembra 1992.
  • Sporazum med Republiko Estonijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Talinu 27. novembra 1998.
Zadnja posodobitev: 29/03/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Bruselj I (prenovitev) - Francija

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

Ni relevantno.

Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve

Glej razdelek „Izvršilni postopek za sodne odločbe“.

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

V primeru zahteve za zavrnitev izvršitve sodnik za izvršbe pri splošnem sodišču (juge de l'exécution du tribunal judiciaire), saj se ta zahteva lahko vloži le v okviru izpodbijanja izvršbe;

v primeru zahteve za odločitev, da ni razlogov za zavrnitev priznanja, iz člena 36(2), in zahteve za zavrnitev priznanja (člen 45), splošno sodišče (tribunal judiciaire), kadar gre za odločanje o glavni stvari.

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

– V Franciji: pritožbeno sodišče (Cour d'appel). Krajevno pristojno pritožbeno sodišče se določi glede na sodišče, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji.

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

– V Franciji: kasacijsko sodišče (Cour de Cassation).

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Ni relevantno.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

– V Franciji: člena 14 in 15 Civilnega zakonika (Code civil).

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

Ni relevantno.

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Konvencija med Belgijo in Francijo o sodni pristojnosti, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, arbitražnih odločb in verodostojnih listin, podpisana v Parizu 8. julija 1899;
  • Sporazum med vlado Ljudske republike Bolgarije in vlado Francoske republike o vzajemni pravni pomoči v civilnih zadevah, podpisan v Sofiji 18. januarja 1989;
  • Sporazum med vlado Francoske republike in vlado Češkoslovaške socialistične republike o medsebojni pravni pomoči ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih, družinskopravnih in gospodarskih zadevah, podpisan v Parizu 10. maja 1984;
  • Konvencija med Francijo in Španijo o priznavanju in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Parizu 28. maja 1969;
  • Sporazum v obliki izmenjave not z dne 25. februarja 1974 o razlagi členov 2 in 17 Konvencije med Francijo in Španijo o priznavanju in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisane v Parizu 28. maja 1969;
  • Konvencija med vladama Socialistične federativne republike Jugoslavije in Republike Francije o priznanju in izvršitvi sodnih odločb v civilnih in trgovinskih zadevah, podpisana v Parizu 18. maja 1971;
  • Konvencija med Ljudsko republiko Madžarsko in Francosko republiko o pravni pomoči v civilnem in družinskem pravu, o priznavanju in izvrševanju odločb ter o pravni pomoči v kazenskih zadevah in izročitvi, podpisana v Budimpešti dne 31. julija 1980;
  • Konvencija med Francijo in Italijo o izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Rimu 3. junija 1930;
  • Konvencija med Francijo in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana na Dunaju 15. julija 1966;
  • Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Francosko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Parizu 5. novembra 1974.
Zadnja posodobitev: 28/03/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Bruselj I (prenovitev) - Hrvaška

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

Tretje osebe, ki niso stranke v sporu, so obveščene o pravdi, s čimer se jim sporoči, da lahko ima sprejeta sodba posredne pravne učinke nanje. Če mora tožnik ali toženec tretjo osebo obvestiti o pravdi, da s tem doseže nek civilnopravni učinek, lahko to stori kadar koli pred izdajo pravnomočne odločbe v postopku, tako da pri civilnem sodišču vloži vlogo ter navede razloge in stanje postopka. Stranka, ki je tretjo osebo obvestila o pravdi, tega dejstva nato ne more uporabiti za to, da zahteva prekinitev postopka, podaljšanje roka ali odlog naroka.

Tretja oseba, ki ima pravni interes za uspeh ene od strank v pravdi, se taki stranki lahko pridruži, ni pa tega zavezana storiti. Če se navedena tretja oseba odloči spustiti v postopek, predloži izjavo o intervenciji, bodisi na naroku bodisi s pisno vlogo, ki se vroči obema strankama. Tretja oseba, ki se spusti v postopek, ne postane stranka postopka, ampak pridobi status intervenienta, ki mora sprejeti stanje pravde, kakršno je v času, ko se ji pridruži; dejanja intervenienta ne smejo nasprotovati dejanjem stranke, ki se ji je pridružil.

V hrvaškem pravu obstajajo tri vrste intervenienta: navadni intervenient, intervenient s statusom enotnega sospornika (pravni učinek sodbe se enako nanaša na intervenienta in stranko v postopku) in intervenient sui generis (vstop državnega odvetnika in centrov za socialno delo v postopek). Če vrsta intervenienta ni navedena, se domneva, da gre za navadnega intervenienta.

Pravnomočna odločba, sprejeta v pravdi, o kateri je bila tretja oseba obveščena ali v kateri je sodelovala kot intervenient, ima na navedeno tretjo osebo poseben pravni učinek, ki se običajno imenuje učinek intervencije. Tretje osebe lahko navedeni učinek preprečijo, če uspešno vložijo ugovor exceptio male gesti vel conducti processus. Če se torej zoper tretjo osebo, ki je bila obveščena o zadevni pravdi ali ki je v njej sodelovala, začne nova pravda, se v njej pri reševanju spora s stranko, ki se ji je v predhodni pravdi pridružila, ne more sklicevati na to, da spor, kot je bil predstavljen sodišču v predhodnem postopku, ni bil pravilno rešen. Pravnomočna odločba pa na intervenienta nima absolutnega učinka.

Zato velja, da se, če je stranka opravila procesna dejanja, za katera je vedela, da bodo poslabšala njen procesni položaj, ali če ni opravila procesnih dejanj, za katera je na podlagi trditev, ki so ji bile na voljo, vedela, da bi lahko izboljšala njen procesni položaj, ali če je zmanjšala procesni pomen procesnih dejanj svojega intervenienta, ki bi lahko bila koristna, ali če je sprejela ukrepe, ki so bili z njimi v nasprotju, lahko učinek intervencije predhodno sprejete pravnomočne odločbe v sporu med stranko, ki se ji je intervenient pridružil, in njeno nasprotno stranko glede predhodnega intervenienta izpodbija.

Predvideva se, da je bilo intervenientu omogočeno, da v pravdi sprejme kakršne koli ukrepe, ki bi lahko prispevali k pozitivni rešitvi spora, razen če v zvezi z ugovorom, ki ga je vložil nekdanji intervenient, ni bilo ugotovljeno drugače.

Obvestilo ima postopkovne in civilnopravne posledice. Stranka, ki je dala obvestilo, se lahko v poznejši pravdi zoper tretjo osebo, ki je bila o pravdi obveščena, sklicuje na učinek intervencije pravnomočne sodbe, ne glede na to, ali se je tretja oseba pridružila pravdi kot intervenient (na primer če se povzročitelj škode ni pridružil pravdi med oškodovancem in zavarovateljem kot intervenient, kljub temu da ga je zavarovatelj prosil, naj to stori, taka tretja oseba v nobenem postopku, ki ga zoper njo začne zavarovatelj, ne more vložiti ugovora, ki bi ga lahko vložila v pravdi med zavarovateljem in oškodovancem). Obvestilo vpliva tudi na prekinitev teka zastaralnega roka, odlog zapadlosti in vložitev zahtevka zaradi odgovornosti na podlagi napake na stvari.

Dejstvo, da je tretja oseba prejela obvestilo o pravdi, ne vpliva na razmerje med tretjo osebo in nasprotno stranko stranke, ki se ji intervenient pridruži, razen kadar se tretja oseba odloči pridružiti pravdi kot intervenient.

Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve

Postopek izvršbe v Republiki Hrvaški ureja zakon o izvršbi (Ovršni zakon) (Narodne novine (NN; uradni list Republike Hrvaške), št. 112/12, 25/13, 93/14, 55/16, 73/17; v nadaljnjem besedilu: zakon o izvršbi).

Zakon določa postopke, na podlagi katerih sodišče opravi izvršbo zahtevkov z uporabo instrumentov za izvršbo (postopek izvršbe (ovršni postupak)). Finančna agencija (Financijska agencija; v nadaljnjem besedilu: agencija FINA), ki je pravna oseba, ki opravlja izvršbo na podlagi zakona o izvršbi in zakona o izvršbi na finančnih sredstvih, delodajalci, hrvaški inštitut za pokojninsko zavarovanje in drugi organi, ki jih določa zakon, prav tako sodelujejo v postopku izvršbe.

Za odreditev izvršbe so stvarno pristojna občinska sodišča (općinski sudovi), razen kadar je ta pristojnost izrecno dodeljena drugemu sodišču, organu ali osebi. Sodišča, ki so pristojna odrediti izvršbo, so pristojna tudi za obravnavo pritožb zoper sklepe o izvršbi ali druge odločbe, ki so jih sprejela na podlagi predloga za izvršbo. Krajevna pristojnost, opredeljena v zakonu o izvršbi, je izključna (npr. krajevna pristojnost za izdajo odločbe na podlagi predloga za izvršbo na nepremičnini in za izvedbo take izvršbe pripada sodišču, na ozemlju katerega je nepremičnina).

Postopke izvršbe na prvi in drugi stopnji vodi sodnik posameznik, ki tudi sprejema ustrezne odločbe, razen kadar zakon o izvršbi določa, da postopek vodi in odločitve sprejema notar.

Postopek začne izvršilni upnik, ki na podlagi izvršilne listine pri pristojnem sodišču vloži predlog za izvršbo. Izjema od tega pravila je, kadar izvršilni upnik pri agenciji FINA predloži zahtevo za neposredno poplačilo na podlagi izvršilne listine (npr. pravnomočne sodne odločbe). To je dovoljeno le v primeru izvršbe pri izvršilnem dolžniku na podlagi denarnega zahtevka (neposredno poplačilo denarnega zahtevka). V takem primeru agencija FINA namesto izdaje sklepa o izvršbi izvršilnemu dolžniku pošlje kopijo upnikove zahteve z vsemi informacijami.

Predmet izvršbe so premičnine in pravice, na katerih zakon omogoča izvršbo za izvršitev zahtevka. Izvršilna sredstva so izvršilni ukrepi, ukrepi zavarovanja ali sistem takih ukrepov, s katerimi se zahtevek v skladu z zakonom izvrši ali zavaruje.

Sodišče odredi izvršbo s sredstvi in na predmetih, navedenih v predlogu za izvršbo. Če se predlaga več izvršilnih sredstev ali predmetov izvršbe, sodišče na podlagi zahteve izvršilnega dolžnika omeji izvršbo na le nekatere od navedenih sredstev ali predmetov, če ti zadostujejo za izvršitev zahtevka.

Vprašanje, ali je lahko posamezna premičnina oziroma pravica predmet izvršbe oziroma ali je izvršba na posamezni premičnini ali pravici omejena, se obravnava glede na okoliščine v trenutku vložitve predloga za izvršbo.

Člen 212 zakona o izvršbi določa posebna pravila glede izvršbe na sredstvih, ki so izvzeta iz izvršbe ali na katerih je izvršba omejena, člena 241 in 242 zakona o izvršbi pa določata posebna pravila o izvzetju iz izvršbe in omejitvi izvršbe na premoženju pravnih oseb. Eno od osnovnih načel izvršilnega postopka je, da kadar sodišče izvaja izvršilne ukrepe ali ukrepe zavarovanja, mora pri tem upoštevati dostojanstvo izvršilnega dolžnika in zagotoviti, da so škodljivi učinki izvršbe na izvršilnega dolžnika čim manjši.

Zoper sklep na prvi stopnji je mogoča pritožba, razen če zakon o izvršbi ne določa drugače. Dovoljena pritožba, pravočasno vložena zoper sodno odločbo glede izvršbe na podlagi izvršilne listine, ne zadrži izvršbe. Pritožbo je treba vložiti v osmih dneh od dneva vročitve odločbe na prvi stopnji, razen če zakon o izvršbi ne določa drugače, oziroma v treh dneh v primeru sporov glede menic ali čekov.

Vsi zahtevki, potrjeni s pravnomočno sodno odločbo, odločbo drugega pristojnega javnega organa, poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ali notarsko listino, zastarajo po desetih letih, vključno s tistimi, glede katerih zakon v drugačnih okoliščinah določa krajši zastaralni rok.

Zahtevki, ki niso potrjeni s pravnomočno sodno odločbo, odločbo drugega pristojnega javnega organa, s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ali notarsko listino, zastarajo po petih letih, razen če zakon ne določa drugače.

Periodične terjatve, ki zapadejo letno ali v krajšem roku, ne glede na to, ali gre za akcesorne periodične terjatve, kot so zahtevki v zvezi z obrestmi, ali periodične terjatve, ki se nanašajo na samo pravico, kot so preživninski zahtevki, zastarajo v treh letih od datuma, ko zapadejo v plačilo. Enako velja za anuitete, s katerimi se glavnica in obresti plačujejo v enakih, predhodno določenih periodičnih zneskih, ne pa tudi za poplačila na obroke ali druge primere delne izpolnitve.

Pravica, iz katere izhaja periodična terjatev, zastara po petih letih od datuma, ko zapade najstarejša neizpolnjena terjatev. Pravica do preživljanja na podlagi zakona ne zastara.

Medsebojne terjatve, ki izhajajo iz gospodarskih pogodb za prodajo blaga in storitev, tj. pogodb za prodajo blaga in storitev, sklenjenih med trgovcem in osebo javnega prava, ter zahtevki za nadomestilo stroškov, nastalih na podlagi takih pogodb, zastarajo po treh letih. Zastaralni rok velja posebej za vsak primer, ko se dobavi blago, izvedejo dela ali opravijo storitve. Zahtevki glede najemnin zastarajo po treh letih, ne glede na to, ali se plačujejo periodično ali v celotnem znesku. Zahtevki za odškodnino zaradi škode zastarajo v treh letih po tem, ko je žrtev izvedela za škodo in osebo, ki jo je povzročila. V vsakem primeru taki zahtevki zastarajo v petih letih po nastanku škode. Če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem in za kazenski pregon velja daljši zastaralni rok, odškodninski zahtevek zoper odgovorno osebo zastara takrat, ko zastara kazenski pregon.

Po enem letu zastarajo zahtevki, ki se nanašajo na dobavo električne in toplotne energije, plina, vode, dimnikarske storitve in storitve čiščenja, če je bila storitev opravljena za potrebe gospodinjstva, zahtevki radijske postaje ali radijske in televizijske postaje za uporabo radijskega in televizijskega sprejemnika. Zastaralni rok enega leta se uporablja tudi za zahtevke ponudnikov poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev za uporabo telefonov in poštnih predalčnikov, druge zahtevke navedenih ponudnikov storitev, ki se nanašajo na zneske, ki zapadejo vsake tri mesece ali pogosteje, in zahtevke, ki se nanašajo na naročnine na medije, pri čemer se rok šteje od konca obdobja, za katerega je bila zadevna publikacija naročena.

Zahtevki imetnika zavarovalne police ali tretje osebe na podlagi pogodbe o življenjskem zavarovanju zastarajo po petih letih, zahtevki na podlagi drugih zavarovalnih pogodb pa po treh letih, šteto od prvega dne po koncu koledarskega leta, v katerem je zahtevek nastal. Zahtevki zavarovatelja na podlagi zavarovalne pogodbe zastarajo po treh letih. Zastaralni rok zahtevka, ki ga lahko zavarovatelj vloži zoper tretjo osebo, ki je odgovorna za uresničitev tveganja, začne teči in se izteče hkrati z zastaralnim rokom zahtevka zavarovane osebe zoper tretjo osebo.

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

V Republiki Hrvaški se civilne zadeve predložijo pristojnim občinskim sodiščem, gospodarske zadeve pa pristojnim gospodarskim sodiščem.

Vsa občinska sodišča so pristojna za odločanje o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb tujih sodišč.

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

V Republiki Hrvaški se pritožba zoper odločbo o vlogi za zavrnitev izvršbe v civilnih zadevah vloži pri županijskem sodišču prek pristojnega občinskega sodišča, v gospodarskih zadevah pa pri visokem gospodarskem sodišču prek pristojnega gospodarskega sodišča.

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

V skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja, ne obstajajo sodišča, pri katerih bi bilo mogoče vložiti nadaljnjo pritožbo.

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Ni relevantno.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

V zvezi s pristojnostjo v civilnih in gospodarskih zadevah člen 46 zakona o mednarodnem zasebnem pravu (Zakon o međunarodnom privatnom pravu) (Narodne novine (NN; uradni list Republike Hrvaške), št. 101/17), ki velja od 29. januarja 2019, določa, da so v sporih z mednarodnim elementom pristojna hrvaška sodišča. V tej določbi je izrecno navedeno, da se Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012) uporablja znotraj področja uporabe navedene uredbe, obenem pa je ta uporaba razširjena na primere, ki vključujejo državljane tretjih držav. Odstavek 3 navedenega člena omogoča odločitev, da ima pristojnost sodišče tretje države, razen če ima izključno pristojnost hrvaško sodišče ali sodišče druge države članice Evropske unije.

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

V Republiki Hrvaški obvestilo drugega o pravdi ureja člen 211 zakonika o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku).

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Bolgarijo z dne 23. marca 1956 o vzajemni pravni pomoči.
  • Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Češkoslovaško socialistično republiko z dne 20. januarja 1964 o urejanju pravnih odnosov v civilnih, rodbinskih in kazenskih zadevah.
  • Konvencija med vladama Socialistične federativne republike Jugoslavije in Republike Francije z dne 18. maja 1971 o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in trgovskih stvareh.
  • Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Kraljevino Grčijo z dne 18. junija 1959 o vzajemnem priznanju in izvršitvi sodnih odločb.
  • Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Madžarsko z dne 7. marca 1968 o vzajemnem pravnem prometu.
  • Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Poljsko z dne 6. februarja 1960 o pravnem prometu v civilnih in kazenskih zadevah.
  • Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Romunijo z dne 18. oktobra 1960 o pravni pomoči.
  • Konvencija med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo o vzajemni pravni pomoči v civilnih in upravnih zadevah, podpisana v Rimu 3. decembra 1960.
  • Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu, podpisana na Dunaju 16. decembra 1954.
  • Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško z dne 7. februarja 1994 o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah.
Zadnja posodobitev: 29/07/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Bruselj I (prenovitev) - Ciper

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

Ni relevantno.

Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve

Podroben opis postopkov je na voljo v oddelku Postopki za izvrševanje sodnih odločb.

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

Na Cipru: okrožna sodišča (Eparchiaká Dikastíria)

Okrožno sodišče v Nikoziji

  • Charalambos Mouskos Street, 1405 Nikozija, Ciper
  • Telefon: (+357) 22865518
  • Telefaks: (+357) 22304212 / 22805330
  • E-pošta: Povezava se odpre v novem oknuchief.reg@sc.judicial.gov.cy

Okrožno sodišče v Limasolu

  • 8 Lord Byron Avenue, P.O. Box 54619, 3726 Limasol, Ciper
  • Telefon: (+357) 25806100 / 25806128
  • Telefaks: (+357) 25305311
  • E-pošta: Povezava se odpre v novem oknuchief.reg@sc.judicial.gov.cy

Okrožno sodišče v Larnaki

  • Artemidos Avenue, 6301 Larnaka, P.O. Box 40107, Ciper
  • Telefon: (+357) 24802721
  • Telefaks: (+357) 24802800
  • E-pošta: Povezava se odpre v novem oknuchief.reg@sc.judicial.gov.cy

Okrožno sodišče v Pafosu

  • Križišče Neophytou in Nicos Nicolaides, 8100 Pafos, P.O. Box 60007, Ciper
  • Telefon: (+357) 26802601
  • Telefaks: (+357) 26306395
  • E-pošta: Povezava se odpre v novem oknuchief.reg@sc.judicial.gov.cy

Okrožno sodišče v Famagusti

  • 2 Sotiras Street, Megaro Tzivani, 5286 Paralimni, Ciper
  • Telefon: (+357) 23730950 / 23742075
  • Telefaks: (+357) 23741904
  • E-pošta: Povezava se odpre v novem oknuchief.reg@sc.judicial.gov.cy

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

Na Cipru: Vrhovno sodišče Cipra (Anótato Dikastírio Kýprou)

Vrhovno sodišče

  • Charalambos Mouskos Street, 1404 Nikozija, Ciper
  • Telefon: (+357) 22865741
  • Telefaks: (+357) 22304500
  • E-pošta: Povezava se odpre v novem oknuchief.reg@sc.judicial.gov.cy

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

Na Cipru: Vrhovno sodišče Cipra (Anótato Dikastírio Kýprou)

Vrhovno sodišče

  • Charalambos Mouskos Street, 1404 Nikozija, Ciper
  • Telefon: (+357) 22865741
  • Telefaks: (+357) 22304500
  • E-pošta: Povezava se odpre v novem oknuchief.reg@sc.judicial.gov.cy

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

– Na Cipru: grščina in angleščina.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

– Na Cipru: člen 21 Zakona o sodiščih (Zakon št. 14/60).

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

Ni relevantno.

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Pogodba iz leta 1982 med Češkoslovaško socialistično republiko in Republiko Ciper o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah,
  • Konvencija iz leta 1981 med Republiko Ciper in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah,
  • Konvencija iz leta 1984 med Republiko Ciper in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih, gospodarskih in kazenskih zadevah,
  • Sporazum iz leta 1983 med Republiko Ciper in Ljudsko republiko Bolgarijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah,
  • Pogodba iz leta 1984 med Republiko Ciper in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (katere naslednica je med drugim Slovenija),
  • Konvencija iz leta 1996 med Republiko Ciper in Republiko Poljsko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah.
Zadnja posodobitev: 08/11/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Bruselj I (prenovitev) - Latvija

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

Sodelovanje tretjih oseb v civilnem postopku urejajo členi 78 do 81 zakona o civilnem postopku. V skladu s prvim odstavkom člena 78 zakona je tretja oseba v civilnem postopku fizična ali pravna oseba, na katere pravice ali obveznosti, povezane z eno od strank v postopku, bi lahko vplivala sodba v zadevi. Namen vključitve tretje osebe v sodni postopek je v celoti razjasniti dejansko stanje v zadevi in zagotoviti učinkovitost postopka, tako da se navedeni tretji osebi omogoči, da predloži pojasnila in navede svoje mnenje o vloženih zahtevkih. Če oseba, ki bi lahko bila tretja oseba v zadevi, ne intervenira, s tem ne izgubi pravice, da svoje interese uveljavlja na drug način ali v drugi zadevi. Vendar je treba upoštevati, da intervencija tretje osebe v zadevi lahko vpliva na odločitev o glavnem zahtevku. To je na primer pomembno v primeru obravnavanja poznejšega zahtevka, saj iz latvijskih nacionalnih predpisov o civilnem postopku izhaja, da se lahko poznejši zahtevek preuči šele po preučitvi prvotnega zahtevka, sodišče pa ne more znova presojati dejanskega stanja, ugotovljenega v obrazložitvi odločbe o prvotnem zahtevku.

Tretje osebe lahko v zadevi intervenirajo, dokler ni končan postopek v glavni stvari pred sodiščem prve stopnje. K sodelovanju v postopku so lahko tudi pozvane na zahtevo ene od strank ali tožilca. Tretje osebe so glede na naravo in stopnjo svojega interesa: (a) tretje osebe s samostojnim zahtevkom ali (b) tretje osebe brez samostojnega zahtevka.

Tretje osebe, ki uveljavljajo samostojni zahtevek v zvezi s predmetom spora, lahko intervenirajo na podlagi predloga: njihov samostojni zahtevek je načeloma usmerjen tako proti tožencu kot tudi proti tožniku. Imajo iste pravice in obveznosti kot tožnik (glej člen 79 zakona o civilnem postopku). Položaj tretje osebe s samostojnim zahtevkom se od položaja stranke, ki podpira tožnika, ali sotožnika razlikuje po tem, da navedeni stranki nimata zahtevkov druga proti drugi, medtem ko bi bila z ugoditvijo zahtevku tretje osebe načeloma izključena ugoditev zahtevku tožnika.

Tretje osebe, ki ne uveljavljajo samostojnega zahtevka v zvezi s predmetom spora, lahko intervenirajo v podporo tožniku ali tožencu, če bi lahko sodna odločba v zadevi vplivala na pravice ali obveznosti intervenienta v razmerju do ene od strank v postopku. Tretje osebe, ki ne uveljavljajo samostojnega zahtevka, imajo enake procesne pravice in obveznosti kot stranke v postopku, razen pravice do spremembe utemeljitve ali predmeta zahtevka, povečanja ali zmanjšanja zahtevka, umika zahtevka, priznanja zahtevka, sklenitve poravnave ali zahteve za izvršitev sodne odločbe. V vlogah za poziv tretjih oseb in vlogah tretjih oseb za intervencijo v podporo tožniku ali tožencu morajo biti navedeni razlogi za poziv tretje osebe ali dopustitev intervencije tretje osebe v zadevi (člen 80 zakona o civilnem postopku). Tretje osebe, ki ne uveljavljajo samostojnega zahtevka, običajno intervenirajo v zadevah, v katerih bi lahko ena od strank pozneje od njih zahtevala odškodnino bodisi v povezanih zadevah bodisi v zadevah, v katerih lahko tretja oseba pozneje sama vloži tožbo, odvisno od odločitve o prvotni tožbi.

Posledično iz določb členov 78 do 81 zakona o civilnem postopku izhaja, da je sodna odločba v zadevi, v kateri intervenira tretja oseba, zavezujoča za tretjo osebo in izvršljiva zoper njo (ali pa lahko tretja oseba zahteva izvršitev sodne odločbe) samo v primerih, ko je tretja oseba predložila samostojni zahtevek. Vsekakor pa ima sodna odločba pravne učinke za tretjo osebo v tem smislu, da je dejansko stanje, ugotovljeno v navedeni sodni odločbi, zavezujoče v zvezi s katerim koli poznejšim zahtevkom, ki temelji na prvotnem postopku.

Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve

Sodne in zunajsodne odločbe so izvršljive, ko postanejo pravnomočne, razen če so v skladu z zakonom ali sodno odločbo izvršljive takoj. Če je določen rok za prostovoljno izvršitev sodne odločbe in sodna odločba ni izvršena, sodišče po izteku roka za prostovoljno izvršitev izda sklep o izvršbi. Registrirani sodni izvršitelji so pooblaščeni, da začnejo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

Sklep o izvršbi tožniku na njegovo zahtevo izda sodišče, ki obravnava zadevo. Za vsako sodno odločbo se izda en sklep o izvršbi. Če je treba sodno odločbo izvršiti v različnih krajih, če je del sodne odločbe izvršljiv takoj ali če je sodna odločba izdana v korist več tožnikov ali zoper več tožencev, bo sodišče na zahtevo tožnika izdalo več sklepov o izvršbi. Če je izdanih več sklepov o izvršbi, mora biti v vsakem od njih natančno naveden kraj izvršbe ali del sodne odločbe, ki ga je treba izvršiti v skladu z navedenim sklepom, v primeru solidarne izterjave pa mora biti naveden tudi toženec, zoper katerega je treba izvesti izterjavo na podlagi sklepa o izvršbi.

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

V Latviji pri okrožnem ali mestnem sodišču (rajona (pilsētas) tiesa), na območju pristojnosti katerega je treba izvršiti sodne odločbe.

Zahtevo za priznanje ali zavrnitev priznanja (člen 36(2) in člen 45) je treba vložiti pri okrožnem (ali mestnem) sodišču, na območju pristojnosti katerega je treba sodno odločbo izvršiti, ali pri okrožnem (ali mestnem) sodišču, na območju pristojnosti katerega ima toženec prijavljeno stalno prebivališče. Če stalno prebivališče ni prijavljeno, se zahteva vloži pri sodišču, na območju pristojnosti katerega ima toženec stalno prebivališče ali registrirani naslov.

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

V Latviji pri regionalnem sodišču (apgabaltiesā) prek okrožnega (ali mestnega) sodišča, ki je izdalo sodno odločbo.

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

Se ne uporablja.

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Se ne uporablja.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

V Latviji:

drugi odstavek člena 27 zakona o civilnem postopku, v skladu s katerim se lahko tožba, če toženčev kraj stalnega prebivališča ni znan ali če toženec nima stalnega prebivališča v Latviji, vloži pri sodišču v kraju, kjer ima nepremično premoženje, ali pri sodišču v kraju njegovega zadnjega znanega stalnega prebivališča;

tretji odstavek člena 28 istega zakona, v skladu s katerim lahko tožnik tožbo zaradi osebne poškodbe vloži pri sodišču v kraju svojega stalnega prebivališča ali v kraju, kjer je utrpel poškodbo;

peti odstavek člena 28 istega zakona, v skladu s katerim se lahko tožba za izterjavo premoženja ali nadomestilo njegove vrednosti vloži tudi pri sodišču v kraju tožnikovega prijavljenega stalnega prebivališča;

šesti odstavek istega zakona, v skladu s katerim se lahko pomorski zahtevki vložijo tudi pri sodišču v kraju zasega toženčevega plovila;

deveti odstavek člena 28 istega zakona, v skladu s katerim lahko tožnik tožbo, ki izhaja iz delovnega razmerja, vloži pri sodišču v kraju svojega prijavljenega stalnega prebivališča ali v kraju zaposlitve.

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

V skladu s členom 640 zakona o civilnem postopku odločbo o priznanju in izvršitvi tuje sodne odločbe ali odločbo o zavrnitvi zahteve izda sodnik posameznik na podlagi vložene zahteve in priloženih dokumentov v desetih dneh po vložitvi zahteve in brez vabila strankam.

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Sporazum z dne 11. novembra 1992 med Republiko Latvijo, Republiko Estonijo in Republiko Litvo o pravni pomoči in pravnih razmerjih.
  • Sporazum z dne 23. februarja 1994 med Republiko Latvijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah.
Zadnja posodobitev: 25/04/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Bruselj I (prenovitev) - Litva

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

1. Kako se lahko na splošno opiše obvestilo drugega o pravdi?

Člena 46 in 47 litovskega zakonika o civilnem postopku (Lietuvos Respublikos civilinio proceso kodeksas) določata, kdaj lahko tretje osebe vložijo samostojne zahtevke glede predmeta spora in kdaj ne.

Tretje osebe, ki vložijo samostojne zahtevke glede predmeta spora, se lahko postopku pridružijo le na lastno pobudo. Take tretje osebe so neodvisni udeleženci v zadevi in niso ne na strani tožnika ne na strani toženca. Postopku se lahko pridružijo vse do začetka faze zaključnih besed v postopku.

Če lahko sodba v posamezni zadevi vpliva na pravice ali obveznosti tretjih oseb, ki ne vložijo samostojnega zahtevka glede predmeta spora, se lahko te postopku pridružijo na strani tožnika ali toženca vse do začetka faze zaključnih besed v postopku. Postopku se lahko pridružijo tudi na podlagi obrazložene zahteve strank ali na pobudo sodišča.

Tretje stranke so obveščene o zadevi in povabljene k sodelovanju v postopku pred litovskim sodiščem tako, da jim je poslan poziv ali obvestilo, kar zajema tudi pošiljanje izvoda tožbe. V skladu s členom 133(1) zakonika o civilnem postopku so stranke, ki sodelujejo v postopku (tudi tretje osebe) obveščene s pozivi ali obvestili o datumu in kraju sodnega naroka ali o posameznih postopkovnih ukrepih. Obveščanje tretjih oseb o zadevi je naloga sodišča in ne strank; stranke v svojih vlogah zgolj navedejo, da bi se morale postopku pridružiti tudi druge osebe.

Tretje osebe, ki vložijo samostojne zahtevke, imajo enake pravice in obveznosti, kot tožnik.

Tretje osebe, ki ne vložijo samostojnega zahtevka, imajo enake procesne pravice (vključno s pravico do povrnitve stroškov) in obveznosti kot stranka, razen pravice do spremembe pravne podlage in predmeta zahtevka, zvišanja ali znižanja zahtevka, umika zahtevka, priznanja zahtevka ali sklenitve poravnave. Prav tako nimajo pravice zahtevati izvršbe sodbe. Tretje osebe, ki ne vložijo samostojnega zahtevka, ne smejo ravnati v nasprotju z interesi stranke, na strani katere so se pridružile postopku.

2. Kateri so glavni učinki sodnih odločb na osebe, ki so prejele obvestilo drugega o pravdi?

Sodelovanje tretjih oseb, ki vložijo samostojne zahtevke, omogoča izdajo sodbe o več povezanih sporih o istem predmetu v eni zadevi, saj zoper tretje osebe, ki so vložile samostojne zahtevke, ni mogoče začeti nadaljnjih postopkov (oziroma take tretje osebe ne morejo začeti nadaljnjih postopkov zoper istega toženca), saj se šteje, da je bil spor med navedenimi strankami o navedenem predmetu že rešen. Če je bila oseba obveščena, da se lahko potekajočemu sodnemu postopku pridruži kot tretja oseba tako, da vloži samostojen zahtevek, vendar se postopku ni pridružila, se lahko zoper navedeno osebo v prihodnosti glede istega predmeta začne ločen postopek. Prva sodba pa ne sme vplivati na pravice in obveznosti osebe, ki se ni pridružila postopku kot tretja oseba.

Sodišče ob izdaji sodbe ne sme hkrati razsoditi tudi o pravicah in obveznostih tretje osebe, ki ni vložila samostojnega zahtevka zoper stranko, s katero ima pomembno pravno razmerje. Posledično sodba v zadevi, ki se nanaša na tretje osebe, ki niso vložile samostojnega zahtevka, ni ovira za nov postopek zoper tretjo osebo iz prvotnega postopka, ki ni vložila samostojnega zahtevka. V takem primeru pa ima prvotna sodba status predhodne odločbe, kar pomeni, da če se začne nov postopek med istimi strankami (npr. odškodninska tožba), v njem ni treba obravnavati okoliščin, ki so bile že ugotovljene v pravnomočni sodbi v predhodnem postopku (člen 182(2) zakona o civilnem postopku).

Če oseba ni bila obveščena o možnosti, da se pridruži postopku kot tretja oseba, bodisi s predložitvijo samostojnega zahtevka bodisi brez nje, ali če je bila oseba o tem obveščena in se postopku ni pridružila, sodba pa se nanaša tudi na njene materialne pravice in obveznosti, je to lahko razlog za ponovitev postopka. Običajno velja, da če se oseba ni pridružila postopku, zadevna sodba nanjo nima učinka predhodne odločbe.

3. Ali obstaja zavezujoč učinek v zvezi s pravno presojo v postopku v glavni stvari?

Glej odgovor na vprašanje 2.

4. Ali obstaja zavezujoč učinek v zvezi z ugotovljenimi dejstvi, ki jih tretja oseba ni mogla izpodbijati v postopku v glavni stvari, na primer zato, ker jih stranki nista izpodbijali?

Glej odgovor na vprašanje 2.

5. Ali obvestilo drugega o pravdi učinkuje ne glede na to, ali se tretja oseba pridruži postopku v glavni stvari ali ne?

Ne. Sodba v prvem postopku v glavni stvari ne vpliva na pravice in obveznosti osebe, ki je bila obveščena o postopku, vendar se mu ni pridružila kot tretja oseba. Če oseba ni bila obveščena o možnosti, da se pridruži postopku kot tretja oseba, bodisi s predložitvijo samostojnega zahtevka bodisi brez nje, ali če je bila oseba o tem obveščena in se postopku ni pridružila, sodba pa se nanaša tudi na njene materialne pravice in obveznosti, je to lahko razlog za ponovitev postopka.

6. Ali obvestilo drugega o pravdi vpliva na razmerje med tretjo osebo in nasprotno stranko stranke, ki je tretjo osebo obvestila o pravdi?

Glej odgovor na vprašanje 2.

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

V Litvi je to pritožbeno sodišče Litve (Lietuvos apeliacinis teismas).

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

V Litvi je to pritožbeno sodišče Litve (Lietuvos apeliacinis teismas).

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

V Litvi je to kasacijska pritožba pri vrhovnem sodišču Litve (Lietuvos Aukščiausiasis Teismas).

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Ni relevantno.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

V Litvi: členi 783(3), 787 in 789(3) zakonika o civilnem postopku (Lietuvos Respublikos civilinio proceso kodeksas).

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

V Litvi: člena 46 in 47 zakonika o civilnem postopku (Lietuvos Respublikos civilinio proceso kodeksas).

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Sporazum med Republiko Litvo, Republiko Estonijo in Republiko Latvijo o pravni pomoči in pravnih razmerjih, podpisan v Talinu 11. novembra 1992.
  • Sporazum med Republiko Litvo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskih, delovnih in kazenskih zadevah, podpisan v Varšavi 26. januarja 1993.
Zadnja posodobitev: 27/02/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Bruselj I (prenovitev) - Luksemburg

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

Ni relevantno.

Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve

Glej nacionalni informativni list za Luksemburg Postopki za izvrševanje sodnih odločb – Luksemburg“, ki ga je na portalu e-pravosodje objavila Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah.

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

Za zahtevke za zavrnitev izvršitve zahtevke za priznanje in zahtevke za zavrnitev priznanja je pristojen predsednik okrožnega sodišča (Tribunal d’arrondissement), ki odloča v postopku izdaje začasne odredbe:

Tribunal d'arrondissement de Luxembourg (okrožno sodišče v Luxembourgu)

Cité judiciaire

L-2080 Luxembourg

Telefon:   +352 4759812625

Telefaks: +352 4759812421

Tribunal d'arrondissement de Diekirch (okrožno sodišče v Diekirchu)

Palais de Justice

Place Guillaume

L-9237 Diekirch

Telefon:   +352 8032141

Telefaks: +352 807119

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

Cour de cassation (kasacijsko sodišče):

Cité judiciaire

L-2080 Luxembourg

Telefon: (+352) 47 59 81-2369/2373

Telefaks: (+352) 47 59 81-2773

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Za Luksemburg sta sprejemljiva francoski in nemški jezik.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

– Člena 14 in 15 Civilnega zakonika (Code civil)

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

Ni relevantno.

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Konvencija med Luksemburgom in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 29. julija 1971 v Luxembourgu,
  • Pogodba med Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom o pristojnosti, stečaju in veljavnosti ter izvršljivosti sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin, podpisana 24. novembra 1961 v Bruslju, kolikor velja.
Zadnja posodobitev: 09/03/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Bruselj I (prenovitev) - Madžarska

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

(1) Pomen obvestila drugega o pravdi v madžarskem civilnem procesnem pravu

Neuspešna stranka, ki želi vložiti zahtevek zoper tretjo osebo ali zoper katero je tretja oseba vložila zahtevek, lahko navedeni tretji osebi pošlje obvestilo. Obvestilo drugega o pravdi lahko pošlje tožnik, toženec, intervenient ali obveščena tretja oseba.

(2) Roki za pošiljanje obvestila drugega o pravdi kot procesnega akta:

Toženec lahko vloži obvestilo drugega o pravdi v 30 dneh po prejemu zahtevka, tožnik pa v 30 dneh po tem, ko je obveščen o materialnem nasprotnem zahtevku. Ta določba po analogiji velja tudi za spremembe priznanih zahtevkov in za nasprotne zahtevke.

Oseba, ki vstopi v postopek po začetku pravde, tj. intervenient ali obveščena tretja oseba, lahko vloži obvestilo drugega o pravdi v 30 dneh od vstopa v postopek. V posebno resnih zadevah (pri katerih sporni znesek presega 400 milijonov HUF), je rok za predložitev izjav stranke, ki pošlje obvestilo, in obveščene tretje osebe 15 dni in ne 30 dni. Izjava, ki jo stranka, ki pošlje obvestilo, predloži po izteku roka, je nična, povedano drugače, sodišče torej šteje, da ni bila vložena.

(3) Pošiljanje obvestila drugega o pravdi:

Stranka, ki pošlje obvestilo drugega o pravdi, ima pri tem dve obveznosti. Prvič, stranka, ki pošlje obvestilo, ga mora zadevni tretji osebi poslati pisno, navesti razloge zanj in priložiti kratek povzetek stanja postopka. Drugič, obvestilo drugega o pravdi se predloži sodišču, pisno ali ustno na naroku, pri čemer se navedejo razlogi zanj. Stranka, ki pri sodišču vloži obvestilo drugega o pravdi, mora priložiti listine, ki dokazujejo, da je obveščena tretja oseba prejela obvestilo, in dokazilo o datumu prejema.

Če obveščena tretja oseba v 30 dneh od prejema obvestila, za katerega je stranka, ki je poslala obvestilo, predložila dokaze, sodišču ne pošlje izjave o pridružitvi postopku, se šteje, da obvestila drugega o pravdi ni sprejela. Izjava, predložena po izteku roka, je nična.

Če obveščena tretja oseba sprejme obvestilo drugega o pravdi, se lahko stranki, ki je poslala obvestilo, pridruži kot intervenient. To lahko sporoči pisno ali ustno na naroku.

Priznanje intervencije obveščene tretje osebe in njenega pravnega statusa urejajo pravila o intervencijah.

(4) Pravne posledice obvestila drugega o pravdi:

Če obveščena tretja oseba sprejme obvestilo drugega o pravdi, se lahko stranki, ki je poslala obvestilo, pridruži kot intervenient (povabljena stranka). Glede intervenientov madžarsko civilno procesno pravo opredeljuje dva različna položaja:

– če pravni učinek sodbe ne zajema pravnega razmerja med intervenientom in nasprotno stranko, lahko intervenient (predhodno obveščena tretja oseba) samostojno izvede vsa pravna dejanja, ki jih lahko izvede stranka, ki jo intervenient podpira, razen sklenitve poravnave, priznanja pravic in odpovedi pravicam. Dejanja intervenienta imajo učinek le, če jih ne izvede stranka, ki jo intervenient podpira, in če niso v nasprotju z dejanji take stranke;

– če na podlagi veljavne zakonodaje pravni učinek sodbe zajema tudi pravno razmerje med intervenientom in nasprotno stranko, lahko intervenient (predhodno obveščena tretja oseba) samostojno izvede vsa pravna dejanja, ki jih lahko izvede stranka, ki jo intervenient podpira, razen sklenitve poravnave, priznanja pravic in odpovedi pravicam, taka dejanja pa imajo učinek tudi, če so v nasprotju z dejanji stranke, ki jo intervenient podpira. Sodišče pri obravnavi zadeve presoja učinek takih nasprotujočih si dejanj in pri tem upošteva tudi druge vidike zadeve.

Vprašanje, ali pravni učinek sodbe zajema tudi razmerje med intervenientom in nasprotno stranko, pa ni stvar sodne presoje, ampak izhaja izključno iz pravnih določb.

Ena od njih je člen 32(2) Zakona LXII iz leta 2009 o obveznem avtomobilskem zavarovanju odgovornosti do tretjih oseb, ki določa: „Področje uporabe katere koli pravno zavezujoče sodbe, s katero se zavrne odškodninski zahtevek oškodovanca, zajema tudi imetnika police ter v primerih iz člena 35(1) tudi prevoznika in voznika, če sodišče tako odloči v pravdi med oškodovancem in zavarovalnico, posrednikom pri poravnavi zahtevka, nacionalnim uradom ali vodjo odškodninskega sklada.“ (Zgoraj navedeni člen 35(1) določa: „Oškodovanec lahko zahtevek vloži pri vodji odškodninskega sklada in zahteva odškodnino za izgubo ali poškodbo, ki jo je na ozemlju Madžarske povzročilo nezavarovano motorno vozilo v nasprotju z obveznostmi glede zavarovanja, ali motorno vozilo, ki ga je uporabljal neznani voznik, ali neznano vozilo, ali med obdobjem prekinitve veljavnosti iz člena 26, ob upoštevanju izjem iz člena 36. Vodja odškodninskega sklada pokrije zahtevke do omejitve zneskov iz člena 13(1). Vodja odškodninskega sklada prav tako zagotovi odškodnino oškodovancu za vsakršno izgubo, ki jo povzroči motorno vozilo, ki ni bilo dano v uporabo ali ki je bilo izločeno iz uporabe.“).

Sprejem obvestila drugega o pravdi ne pomeni, da obveščena tretja oseba priznava obveznosti do stranke, ki pošlje obvestilo. Pravnega razmerja med stranko, ki pošlje obvestilo, in obveščeno tretjo osebo ni mogoče določiti v postopku v glavni stvari (v katerega je bila obveščena tretja oseba povabljena).

Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve

Svetujemo uporabo obrazca postopki za izvrševanje sodnih odločb.

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

Na Madžarskem so to okrožna sodišča (Járásbíróság) na sedežu regionalnega sodišča (Törvényszék). V okraju Pešta je to okrožno sodišče Buda, v Budimpešti pa osrednje okrožno sodišče Buda.

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

Na Madžarskem: regionalna sodišča (Törvényszék). V Budimpešti: regionalno sodišče prestolnice Budimpešte (Fővárosi Törvényszék).

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

– Na Madžarskem: Kuria (z vložitvijo revizije pri sodišču prve stopnje, ki je izdalo sporno odločbo).

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Ni relevantno.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

– Na Madžarskem: člen 57 zakonske uredbe št. 13 iz leta 1979 o mednarodnem zasebnem pravu.

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

– Na Madžarskem: členi od 58 do 60 (glede obvestila drugega o pravdi) zakona III iz leta 1952 o zakoniku o civilnem postopku.

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Sporazum med Ljudsko republiko Madžarsko in Ljudsko republiko Bolgarijo o pravni pomoči v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah, podpisan v Sofiji 16. maja 1966.
  • Konvencija med Republiko Ciper in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Budimpešti 30. novembra 1981.
  • Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči in ureditvi pravnih razmerij v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah, ki je bila podpisana v Bratislavi 28. marca 1989 in še vedno velja v zvezi s Češko in Slovaško republiko.
  • Konvencija med Ljudsko republiko Madžarsko in Francosko republiko o pravni pomoči v civilnem in družinskem pravu, o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter o pravni pomoči v kazenskih zadevah in o izročitvi, podpisana v Budimpešti 31. julija 1980.
  • Konvencija med Ljudsko republiko Madžarsko in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Budimpešti 8. oktobra 1979.
  • Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Madžarsko o vzajemnem pravnem prometu, podpisana v Beogradu 7. marca 1968, v zvezi z Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo.
  • Konvencija med Ljudsko republiko Poljsko in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah, podpisana v Budimpešti 6. marca 1959.
  • Pogodba med Ljudsko republiko Madžarsko in Ljudsko republiko Romunijo o pravni pomoči v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah, podpisana v Bukarešti 7. oktobra 1958.
Zadnja posodobitev: 13/04/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Bruselj I (prenovitev) - Avstrija

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

(1) Kako se lahko na splošno opiše obvestilo drugega o pravdi?

Obvestilo drugega o pravdi je uradno obvestilo o odprti ali tekoči pravdi, ki ga ena od strank v postopku pošlje tretji osebi, ki do takrat še ni sodelovala v postopku. Obvestilo lahko vsebuje prošnjo za sodelovanje v pravdi. Stranka, ki pošlje obvestilo, sodišču predloži ustrezno pisno listino, ki jo sodišče nato uradno vroči tretji osebi. Tretja oseba se na podlagi obvestila drugega o pravdi ni zavezana spustiti v pravdo, ampak se lahko svobodno odloči, ali se bo postopku pridružila, in če se bo, na strani katere stranke. Tretja oseba, ki se pridruži postopku, ne postane stranka v sporu, ampak intervenient, katerega izjave in dejanja ne smejo biti v nasprotju z izjavami in dejanji glavne stranke. Od intervenienta ni mogoče zahtevati plačila kakršnih koli stroškov. Če pa je glavna stranka v postopku uspešna, je intervenient upravičen do povračila stroškov od nasprotne stranke.

Oseba, ki je imela na podlagi obvestila drugega o pravdi možnost vplivati na potek postopka kot intervenient, lahko, tudi če v postopku ni sodelovala kot intervenient, vloži odškodninski zahtevek iz razlogov slabega vodenja postopka le glede tistega dela sodnega postopka, ki je potekal, preden se mu je pridružila, ali glede materialnih vprašanj, ki jih ni mogla preprečiti niti kot intervenient, ali, če se postopku ni pridružila kot intervenient, ki jih kot taka ne bi mogla preprečiti. Intervenient lahko s podporo stranki, na strani katere se pridruži postopku, prispeva k uspehu navedene stranke v postopku in se s tem izogne naknadnim postopkom zoper sebe ali vsaj izboljša svoj položaj v takem postopku.

(2) Kateri so glavni učinki sodnih odločb na osebe, ki so prejele obvestilo drugega o pravdi?

Predpostavka obvestila drugega o pravdi je, da se ena stranka v odprti zadevi boji neugodnega izida, hkrati pa pričakuje, da bi lahko v primeru neugodnega izida vložila zahtevek zoper tretjo osebo. Stranka, ki pošlje obvestilo drugega o pravdi, ima torej interes, da ne izgubi prvotne pravde (pri čemer ji intervenient lahko pomaga), če jo izgubi, pa ima interes, da si povrne škodo z uspehom v naknadnem postopku zoper tretjo osebo.

Hkrati stranka, ki pošlje obvestilo drugega o pravdi, s tem prepreči obveščeni tretji osebi, da bi v naknadnem postopku vložila odškodninski zahtevek zoper njo zaradi slabega vodenja prvotnega postopka. Tretja oseba, ki prejme obvestilo drugega o pravdi in ima na podlagi tega možnost vplivati na izid postopka, lahko vloži odškodninski zahtevek na podlagi slabega vodenja postopka le glede tistega dela sodnega postopka, ki je potekal, preden se mu je pridružila, ali glede materialnih vprašanj, ki jih ni mogla oziroma ne bi mogla preprečiti kot intervenient. Intervenient lahko predloži vloge in procesne listine, če s tem ne nasprotuje glavni stranki. V primeru naknadnega postopka med glavno stranko in intervenientom se učinki pravnomočne sodbe v prvotnem postopku razširijo tudi na intervenienta ali osebe, ki se postopku niso pridružile, čeprav so bile vanj povabljene, tako da navedene osebe kot stranke v naknadnem postopku ne morejo vlagati nobenih vlog, ki nasprotujejo ključnim elementom sodbe iz prvotnega postopka.

(3) Obvestilo drugega o pravdi nima zavezujočega učinka na odločanje o pravnih vprašanjih v postopku v glavni stvari.

(4) Izid prvotnega postopka ni zavezujoč, če intervenient ni mogel vlagati vlog zaradi stanja postopka v trenutku intervencije ali zaradi izjav in dejanj glavne stranke (na primer, ker navedena stranka ni zatrjevala nekaterih dejstev ali navedb).

(5) Kot je navedeno zgoraj, učinki obvestila drugega o pravdi veljajo ne glede na to, ali se je tretja oseba pridružila postopku (v glavni stvari) kot intervenient ali ne.

(6) Obvestilo drugega o pravdi nima nobenega učinka na razmerje med tretjo osebo in nasprotno stranko stranke, ki je obvestilo poslala, razen če se tretja oseba postopku pridruži na strani take nasprotne stranke.

Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve

Več informacij je na voljo na avstrijski strani portala evropskega e-pravosodja pod naslovi „Predložitev zadeve sodišču“, „Izvršba sodb“ in „Postopki za izvrševanje sodnih odločb“ na naslednjem naslovu URL.

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

– V Avstriji: okrožno sodišče (Bezirksgericht), pred katerim poteka izvršilni postopek. V primeru vlog za izdajo odločbe, da ni razlogov za zavrnitev priznanja (člen 36(2)), in v primeru vlog za zavrnitev priznanja (člen 45) je pristojno sodišče okrožno sodišče na območju, kjer je stranka, ki jo sodba zavezuje, registrirana ali ustanovljena.

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

– V Avstriji: višje regionalno sodišče (Landesgericht) prek okrožnega sodišča (Bezirksgericht), pred katerim poteka izvršilni postopek.

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

– V Avstriji: vrhovno sodišče (Oberste Gerichtshof) prek okrožnega sodišča (Bezirksgericht), pred katerim poteka izvršilni postopek.

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Nemščina je edini dopustni jezik.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

– V Avstriji: člen 99 zakona o sodni pristojnosti (Jurisdiktionsnorm).

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

– V Avstriji: člen 21 zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung).

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Konvencija med Nemčijo in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana na Dunaju 6. junija 1959.
  • Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Republiko Avstrijo o pravni pomoči v civilnih zadevah in pisanjih, podpisan v Sofiji 20. oktobra 1967.
  • Konvencija med Belgijo in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana na Dunaju 16. junija 1959.
  • Konvencija med Združenim kraljestvom in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana na Dunaju 14. julija 1961, s Protokolom o spremembah, podpisanim v Londonu 6. marca 1970.
  • Konvencija med Nizozemsko in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Haagu 6. februarja 1963.
  • Konvencija med Francijo in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana na Dunaju 15. julija 1966.
  • Konvencija med Luksemburgom in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Luxembourgu 29. julija 1971.
  • Konvencija med Italijo in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, sodnih poravnav ter javnih listin, podpisana v Rimu 16. novembra 1971.
  • Konvencija med Avstrijo in Švedsko o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana v Stockholmu 16. septembra 1982.
  • Konvencija med Avstrijo in Španijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav ter izvršljivih javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana na Dunaju 17. februarja 1984.
  • Konvencija med Finsko in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana na Dunaju 17. novembra 1986.
  • Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu, podpisana na Dunaju 16. decembra 1954.
  • Konvencija med Ljudsko republiko Poljsko in Republiko Avstrijo o vzajemnih odnosih v civilnih zadevah in o dokumentih, podpisana na Dunaju 11. decembra 1963.
  • Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Republiko Avstrijo o pravni pomoči v civilnem in družinskem pravu ter veljavnosti in vročanju pisanj, in k njej priloženi protokol, podpisana na Dunaju 17. novembra 1965.
Zadnja posodobitev: 02/02/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Bruselj I (prenovitev) - Poljska

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

1. Kako se lahko na splošno opiše obvestilo drugega o pravdi?

Na Poljskem obvestilo drugega o pravdi urejata člena 84 in 85 zakonika o civilnem postopku. Na Poljskem se koncept imenuje „przypozwanie“. V okviru tega lahko stranka morebitno nasprotno stranko v naknadnem postopku pozove, naj se pridruži sedanjemu postopku, saj bi lahko tretja oseba na podlagi neugodne odločbe za stranko zoper njo vložila zahtevek (ki bi izhajal na primer iz sporazuma o garanciji). Stranka v ta namen predloži vlogo, ki se vroči tretji osebi, ki lahko nato navede, da se želi postopku pridružiti kot stranski intervenient.

2. Kateri so glavni učinki sodnih odločb na osebe, ki so prejele obvestilo drugega o pravdi?

Zaradi prejema obvestila drugega o pravdi zadevna tretja oseba samodejno še ne postane stranka v odprtem postopku. Postopku se pridruži kot stranski intervenient (členi od 76 do 78 zakonika o civilnem postopku). Stranski intervenient lahko prevzame mesto stranke, ki se ji je pridružil, če se vse stranke postopka s tem strinjajo. V nasprotnem primeru ima sodba neposredni učinek (vendar v primeru obvestila drugega o pravdi le, če je skladna z naravo spornega razmerja ali ustreznimi pravnimi določbami).

3. Ali obstaja zavezujoč učinek v zvezi s pravno presojo v postopku v glavni stvari?

Če se tretja oseba kljub pozivu ne pridruži postopku, v katerem koli naknadnem postopku izgubi možnost sklicevanja na neustreznost prvotnega postopka (člen 82 v povezavi s členom 85 zakonika o civilnem postopku).

4. Ali obstaja zavezujoč učinek v zvezi z ugotovljenimi dejstvi, ki jih tretja oseba ni mogla izpodbijati v postopku v glavni stvari, na primer zato, ker jih stranki nista izpodbijali?

Pošiljanje obvestila drugega o pravdi in sodelovanje take tretje osebe v postopku je tudi v njenem interesu, saj lahko pripomore k doseganju pozitivnega izida, zaradi česar kakršni koli naknadni postopki niso več potrebni.

5. Ali obvestilo drugega o pravdi učinkuje ne glede na to, ali se tretja oseba pridruži postopku v glavni stvari ali ne?

Če se tretja oseba kljub pozivu ne pridruži postopku, v katerem koli naknadnem postopku izgubi možnost sklicevanja na neustreznost prvotnega postopka (člen 82 v povezavi s členom 85 zakonika o civilnem postopku).

6. Ali obvestilo drugega o pravdi vpliva na razmerje med tretjo osebo in nasprotno stranko stranke, ki je tretjo osebo obvestila o pravdi?

Če se pozvana oseba pridruži postopku, postane stranski intervenient in lahko ob soglasju strank prevzame mesto stranke, ki se ji je pridružila.

Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve

Člen 74: opis nacionalnih pravil in postopkov glede izvršbe je na voljo v informativnem listu Procedury służące wykonaniu orzeczenia (Postopki za izvrševanje sodnih odločb).

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

Okrožno sodišče (sąd okręgowy) glede na prebivališče ali sedež dolžnika ali, če takega sodišča ni, okrožno sodišče, na območju katerega poteka postopek izvršbe ali se izvršba že opravlja.

V primeru zahteve za zavrnitev priznanja:

Okrožno sodišče (sąd okręgowy), pristojno za zadevo, v kateri se je odločilo s sodno odločbo, ali v okrožju katerega ima sedež pristojno okrajno sodišče (sąd rejonowy) ali, če tega ni, okrožno sodišče v Varšavi.

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

Pritožbeno sodišče (sąd apelacyjny) prek okrožnega sodišča (sąd okręgowy).

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

Vrhovno sodišče (Sąd Najwyższy) prek pritožbenega sodišča (sąd apelacyjny).

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Ni relevantno.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

Člen 11037(4) in člen 1110 zakonika o civilnem postopku, kolikor določata pristojnost poljskih sodišč izključno na podlagi ene od naslednjih okoliščin, ki se nanašajo na tožnika: poljsko državljanstvo, stalno prebivališče, običajno prebivališče ali statutarni sedež na Poljskem.

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

Člena 84 in 85 zakonika o civilnem postopku, ki urejata obvestilo drugega o pravdi.

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Konvencija med Ljudsko republiko Poljsko in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah, podpisana v Budimpešti 6. marca 1959.
  • Konvencija med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Poljsko o pravnem prometu v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Varšavi 6. februarja 1960 in sedaj veljavna med Poljsko in Slovenijo ter med Poljsko in Hrvaško.
  • Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah, podpisan v Varšavi 4. decembra 1961.
  • Konvencija med Ljudsko republiko Poljsko in Republiko Avstrijo o vzajemnih odnosih v civilnih zadevah in o dokumentih, podpisana na Dunaju 11. decembra 1963.
  • Konvencija med Ljudsko republiko Poljsko in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Atenah 24. oktobra 1979.
  • Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Ljudsko republiko Poljsko o pravni pomoči in ureditvi pravnih razmerij v civilnih, družinskih, delovnih in kazenskih zadevah, podpisana v Varšavi 21. decembra 1987 in še vedno veljavna med Poljsko in Češko republiko ter med Poljsko in Slovaško.
  • Konvencija med Ljudsko republiko Poljsko in Italijansko republiko o pravni pomoči ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana v Varšavi 28. aprila 1989.
  • Sporazum med Republiko Poljsko in Republiko Litvo o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskih, delovnih in kazenskih zadevah, podpisan v Varšavi 26. januarja 1993.
  • Sporazum med Republiko Latvijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskih, delovnih in kazenskih zadevah, podpisan v Rigi 23. februarja 1994.
  • Konvencija med Republiko Ciper in Republiko Poljsko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Nikoziji 14. novembra 1996.
  • Sporazum med Republiko Estonijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, delovnih in kazenskih zadevah, podpisan v Talinu 27. novembra 1998.
  • Pogodba med Romunijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih zadevah, podpisana v Bukarešti 15. maja 1999.
Zadnja posodobitev: 28/02/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Bruselj I (prenovitev) - Portugalska

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

Se ne uporablja.

Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve

Tožba za izvršbo je tožba, ki jo upnik ali stranka, ki predlaga izvršbo, vloži zoper dolžnika ali toženca in s katero sodišču predlaga izvršbo obveznosti, do izpolnitve katere je upravičena. Tožba za izvršbo temelji na predpostavki, da je bila zadevna pravica predhodno ugotovljena ali priznana z izvršilnim naslovom. Namen take tožbe je zagotoviti prisilno izpolnitev obveznosti s posredovanjem države. V izvršilnem naslovu so predstavljena pravna dejstva, na katerih temelji zahteva stranke, ki predlaga izvršbo, zagotavlja pa tudi stopnjo gotovosti, potrebno za uporabo prisilnih ukrepov zoper toženca. V skladu z zakonikom o civilnem postopku (Código de Processo Civil) so izvršilni naslovi naslednji:

(a) obsodilne sodbe: obsodilna sodba je izvršilni naslov šele, ko postane pravnomočna, razen če ima pritožba zoper njo zgolj devolutivni učinek. Odločbe arbitražnega sodišča (tribunal arbitral) so izvršljive pod enakimi pogoji kot odločbe rednih sodišč (člen 47 zakona št. 63/2011 z dne 14. decembra 2011);

(b) listine, ki jih sestavi ali overi notar ali kateri koli drug organ ali strokovnjak, pooblaščen za to, in v katerih je ugotovljena ali priznana kakršna koli obveznost: to vključuje javne listine (listine, ki jih v skladu s pravnimi formalnostmi sestavijo javni organi v okviru svojih pooblastil ali dejavnosti, ki jim jo je dodelil notar ali drug javni uslužbenec, ki ga je pooblastila država) in overjene listine (listine, ki jih sestavijo posamezniki in nato overijo pri notarju ali drugem organu ali strokovnjaku z enakovrednimi pooblastili);

(c) dolžniški vrednostni papirji, tudi nezavarovani, če so dejstva, na katerih temeljijo razmerja, navedena v samem dokumentu ali predlogu za izvršbo: na primer menica, zadolžnica ali ček;

(d) listine, ki postanejo izvršljive na podlagi posebne določbe: na primer začasne odredbe, opremljene s potrdilom o izvršljivosti (členi 6–8 uredbe z zakonsko močjo št. 32/2003 z dne 17. februarja 2003 in členi 7–21 uredbe z zakonsko močjo št. 269/98 z dne 1. septembra 1998).

Da se lahko obveznost izvrši, mora biti gotova (tj. njena narava mora biti določena – an debeatur), zapadla (tj. je že zapadla ali zapade samodejno, ko dolžnik prejme zahtevo) in likvidna (tj. njen znesek mora biti določen – quantum debeatur).

Uporabljajo se različne oblike postopka glede na namen izvršbe (plačilo določenega zneska, izročitev določenega predmeta, izpolnitev ali neizpolnitev določenega dejanja). Kadar je z zakonom določen posebni izvršilni postopek (npr. izvršilni postopek za preživninske obveznosti), se uporabi tovrstni postopek. V vseh primerih, ko se ne uporablja posebna oblika postopka, se uporabi splošni izvršilni postopek. Splošni izvršilni postopek je lahko skrajšani ali običajni, odvisno od namena izvršbe in vrste izvršilnega naslova.

Pristojni organi za izvršbo so sodni izvršitelji in sodišča (sodnik in sodno tajništvo). Sodni izvršitelj izvaja vse izvršilne dejavnosti, ki niso dodeljene sodnemu tajništvu ali ne spadajo v pristojnost sodnika, kot so sodni pozivi, uradna obvestila, objave, vpogledi v podatkovne zbirke, rubeži in njihov vpis, poravnave in plačila. Sodnik izvaja vsa procesna dejanja, za katera velja načelo sodnikove prerogative ali ki posegajo v temeljne pravice strank ali tretjih oseb. Sodno tajništvo skrbi za upravne vidike in zagotavlja pravilni potek izvršilnih postopkov.

Kar zadeva omejitve izvršbe zaradi zaščite dolžnika, je treba navesti, da je običajni izvršilni ukrep v zvezi s plačilom določenega zneska rubež. To vključuje pravni zaseg premoženja, ki pripada stranki, zoper katero se predlaga izvršba, zaradi prodaje navedenega premoženja in uporabe izkupička od prodaje za izpolnitev obveznosti, ki se izvršuje. Načeloma je lahko predmet izvršbe vse zarubljivo premoženje, ki pripada dolžniku in s katerim se v skladu z materialnim pravom odgovarja za neporavnani dolg. Vendar so določeno zarubljivo premoženje ali pravice po zakonu v celoti ali delno izključeni iz dolžnikovega premoženja na podlagi absolutne ali relativne imunitete pred rubežem ali popolne ali delne imunitete pred rubežem. Poleg tega mora biti rubež omejen na premoženje, potrebno za plačilo dolga, ki se izvršuje, in kritje predvidljivih stroškov, povezanih z izvršbo.

Zakonik o civilnem postopku določa omejitve izvršbe na podlagi prekluzije in zastaranja. Te omejitve so podlaga za ugovor proti izvršbi s procesnim dejanjem, imenovanim „ugovor izvršbi z rubežem“, vendar samo če prekluzija ali zastaranje nastopi po zaključku razprave v okviru ugotovitvene tožbe.

Na splošno vse odtujljive pravice ali pravice, ki po zakonu niso izvzete, zastarajo, če se ne uveljavljajo v roku, določenem z zakonom.

Sodišče zastaranja ne more ugotoviti po uradni dolžnosti. Nanj se mora sklicevati oseba, ki ji to koristi, njen zastopnik ali državno tožilstvo (Ministério Público).

Ko se zastaralni rok izteče, lahko upravičenec (tj. dolžnik) zavrne izpolnitev obveznosti ali kakor koli ugovarja uresničevanju pravice, ki je zastarala.

Običajni zastaralni rok je 20 let, vendar so določeni tudi krajši roki. Zastaralni rok se lahko pretrga ali zadrži. Razlika je v tem, da se zastaranje zadrži po zakonu in neodvisno od želje upnika, medtem ko je za pretrganje potreben ukrep upnika v ta namen.

Kar zadeva trajanje pretrganja zastaralnega roka zaradi poziva, uradnega obvestila ali enakovrednega akta ali arbitražnega dogovora, začne nov zastaralni rok teči šele, ko odločba, s katero se konča postopek, postane pravnomočna.

Ko se zastaralni rok izteče, lahko upravičenec zavrne izpolnitev obveznosti ali kakor koli ugovarja uresničevanju pravice, ki je zastarala. Vendar če dolžnik dejanje v zvezi z obveznostjo, ki je zastarala, izpolni prostovoljno, ne more naknadno zahtevati vrnitve v prvotno stanje, tudi če ni vedel za zastaranje.

Na zastaranje se lahko sklicujejo samo upniki in tretje osebe z legitimnim interesom za razglasitev zastaranja, tudi če se mu je dolžnik odpovedal. V primeru odpovedi zastaranju se lahko upniki na zastaranje sklicujejo samo, če so izpolnjeni pogoji, ki so v civilnem pravu določeni za zahtevke za izpodbijanje pravnih dejanj (actio pauliana). Če se dolžnik v primeru vložitve obtožbe ne sklicuje na zastaralne roke in je obsojen, pravnomočna odločba ne vpliva na priznano pravico njegovih upnikov.

Kar zadeva prekluzijo, če je treba na podlagi zakona ali volje strank pravico uveljavljati v določenem roku, se uporabljajo pravila o prekluziji, razen če ni v zakonu izrecno navedeno zastaranje. Prekluzija se lahko prepreči le z izvedbo dejanja, ki mu je z zakonom ali pogodbo dodeljen preventivni učinek, v roku, določenem z zakonom ali pogodbo.

Vložitev ugotovitvene tožbe ali tožbe za izvršbo prepreči prekluzijo, ne da bi bilo treba dolžniku vročiti obvestilo. Prekluzivni rok se lahko zadrži ali pretrga le v primerih, določenih z zakonom, in če zakon ne določa nobenega drugega posebnega datuma, začne prekluzivni rok teči od trenutka, ko se lahko pravice zakonito uveljavljajo. Sodišče o prekluziji presodi po uradni dolžnosti, nanjo pa se je mogoče sklicevati v kateri koli fazi postopka, če se nanaša na neodtujljive pravice. Če se izvršba začne na podlagi odtujljivih pravic, se mora na prekluzijo sklicevati oseba, ki ji to koristi (načeloma dolžnik/stranka, zoper katero se predlaga izvršba).

Dodatne in podrobnejše informacije so na voljo na strani Postopki za izvrševanje sodnih odločb – Portugalska.

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

Za obravnavanje zahtev iz členov 36(2), 45(4) in 47(1) in odločanje o njih so pristojna naslednja sodišča:

– osrednji civilni oddelek (Juízo Central Cível) pristojnega okrožnega sodišča, če obstaja, ali

– lokalni civilni oddelek (Juízo Local Cível), ali če nič od tega ne obstaja, lokalni oddelek s splošno pristojnostjo (Juízo Local de Competência Genérica) pristojnega okrožnega sodišča.

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

Pravna sredstva zoper odločitve o zahtevah za zavrnitev izvršitve v skladu s členom 49(2) je treba vložiti pri pritožbenem sodišču (Tribunal da Relação).

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

Vsa nadaljnja pravna sredstva je treba vložiti pri vrhovnem sodišču (Supremo Tribunal de Justiça).

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Se ne uporablja. Sprejemljiva je le portugalščina.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

Pravila o nacionalni pristojnosti iz členov 5(2) in 6(2) so:

člen 63(1) zakonika o civilnem postopku, ki določa ekstrateritorialno pristojnost sodišč, zlasti sodišča v kraju sedeža podružnice, agencije, urada, delegacije ali predstavništva (če se nahaja na Portugalskem), če je vložen zahtevek za vročitev na sedežu (če se nahaja v tujini), ter

člen 10 zakonika o postopku v sporih iz delovnih razmerij (Código de Processo do Trabalho), ki določa ekstrateritorialno pristojnost sodišč, zlasti sodišča na območju kraja stalnega prebivališča tožnika v postopku v zvezi s pogodbo o zaposlitvi, ki ga zaposleni začne zoper delodajalca.

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

Se ne uporablja.

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

Konvencija med Češkoslovaško republiko in Portugalsko o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, podpisana 23. novembra 1927 v Lizboni.

Zadnja posodobitev: 14/03/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Bruselj I (prenovitev) - Romunija

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

Se ne uporablja.

Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve

Izvršba v civilnih in gospodarskih zadevah

Oblike neposredne izvršbe so tiste, ki se nanašajo na predmet obveznosti, ugotovljene z izvršilnim naslovom, tj. rubež premičnega/nepremičnega premoženja in izvršba obveznosti izvedbe ali opustitve dejanja. V primeru izvršbe obveznosti izvedbe dejanja pravo razlikuje med obveznostjo, ki jo lahko izpolni tudi oseba/subjekt, ki ni dolžnik, in obveznostjo intuitu personae.

Posredna izvršba se nanaša na načine pridobitve denarnega zneska, ki je predmet sklepa o izvršbi, s prisilno prodajo dolžnikovega premoženja (rubež denarnega zneska ali zaseg, ki mu sledi prodaja premoženja).

Obveznosti, ki so predmet izvršbe, so denarne obveznosti, predaja premoženja ali predaja njegove uporabe, rušenje stavbe / opustitev nasada / ustavitev del itd.

Organi, pristojni za izvršbo

Sodne odločbe in druge izvršilne naslove izvršuje sodni izvršitelj, ki deluje na območju pristojnosti pritožbenega sodišča, kjer se nahaja nepremično premoženje (v primeru zasega nepremičnega premoženja) ali (v primeru zasega premičnega premoženja) kjer ima dolžnik stalno prebivališče ali se nahaja premoženje.

Rubež na podlagi zahteve upnika opravi sodni izvršitelj, ki ima urad na območju pristojnosti pritožbenega sodišča, kjer ima stalno prebivališče dolžnik/tretja oseba, pri kateri se opravi rubež, ali v primeru rubeža na bančnih računih, kjer ima sedež zadevna kreditna institucija.

Izvršilno sodišče je okrajno sodišče, na območju pristojnosti katerega ima dolžnik stalno prebivališče. Izvršilno sodišče obravnava zahteve za razglasitev izvršljivosti, ugovore zoper izvršbo itd.

Pogoji, pod katerimi se lahko izda izvršilni naslov ali izvršljiva sodba

Izvršba se lahko opravi samo na podlagi sodne odločbe (pravnomočne sodbe, začasno izvršljive odločbe) ali drugega pisnega akta (notarske javne listine, dolžniškega vrednostnega papirja, arbitražne odločbe itd.).

Ko sodni izvršitelj prejme predlog za izvršbo, ki ga vloži upnik, ga vpiše v register in lahko izda odločbo o razglasitvi izvršljivosti, brez vabila strankam. Odločba se vroči upniku. Če je predlog zavrnjen, lahko upnik v 15 dneh od datuma vročitve vloži pritožbo pri izvršilnem sodišču.

Sodni izvršitelj nato pri sodišču predlaga razglasitev izvršljivosti in sodišču predloži upnikov predlog, izvršilni naslov, odločbo in dokazilo o plačilu taks. Odločba o predlogu se izda na seji, zaprti za javnost, brez vabila strankam. Sodišče lahko predlog zavrne, če: spada v pristojnost drugega organa; sodba ni izvršilni naslov; dokument ne izpolnjuje vseh formalnih zahtev; terjatev ni gotova, v fiksnem znesku in zapadla; dolžnik uživa imuniteto pred izvršbo; instrument vsebuje določbe, ki jih ni mogoče izvršiti, itd. Pritožba zoper sodno odločbo o ugoditvi predlogu ni mogoča, lahko pa je sodna odločba predmet revizije, če se izpodbija sama izvršba. Upnik lahko pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi predloga vloži v 15 dneh po njeni vročitvi.

Nacionalno združenje sodnih izvršiteljev (Uniunea Națională a Executorilor Judecătorești) s soglasjem ministra za pravosodje določi in posodablja najnižje takse za izvedene storitve.

Postopek se lahko začne, če je dolžnik vabljen.

Predmet in narava izvršilnih ukrepov

Predmet izvršbe so lahko dolžnikovi prihodki, zneski na bančnih računih, premično in nepremično premoženje itd.

Po opredelitvi premičnega premoženja se to zarubi. Če dolgovani znesek ni plačan, sodni izvršitelj zarubljeno premoženje proda na javni dražbi ali neposredno itd.

Zarubijo se lahko vsi denarni zneski, ki jih dolžniku dolguje tretja oseba. Vsi zarubljeni denarni zneski in premoženje se zamrznejo od datuma, ko je sodni nalog za rubež poslan tretji osebi, pri kateri se opravi rubež. Od zamrznitve do popolnega poplačila obveznosti tretja oseba, pri kateri se opravi rubež, ne sme izvesti nobenega drugega plačila. Sicer se lahko zadeva predloži izvršilnemu sodišču, da potrdi rubež. Dokončna odločba o potrditvi ima učinek prenosa terjatve in pomeni izvršilni naslov zoper tretjo osebo, pri kateri se opravi rubež. Po potrditvi rubeža mora tretja oseba, pri kateri se opravi rubež, izvesti polog ali plačilo v okviru zadevnega zneska. Če tega ne stori, se začne izvršba.

Kar zadeva izvršbo na nepremičnem premoženju, če dolžnik ne poravna svojega dolga, sodni izvršitelj začne postopek prodaje po vročitvi razglasitve izvršljivosti in njenem vpisu v zemljiško knjigo.

Veljavni rok je šest mesecev po datumu za izpolnitev kakršnega koli izvršilnega ukrepa, če je upnik dovolil, da se ta rok izteče, ne da bi sprejel kakršen koli drug ukrep izterjave. Zastaralni rok je tri leta.

Možnost pritožbe zoper odločbo o odobritvi takega ukrepa

Zoper konkretno izvršbo se lahko vloži pritožba. Če se izvršba opravi v skladu s sodno odločbo, je dolžnik ne more izpodbijati s sklicevanjem na dejanske/pravne razloge, ki bi jih lahko navedel v postopku pred sodiščem prve stopnje ali pritožbenim sodiščem.

Pristojno sodišče je izvršilno sodišče.

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od datuma, ko: je bil pritožnik seznanjen z izvršilnim instrumentom; je bila zadevna stranka obveščena o odreditvi rubeža; je bilo dolžniku vročeno vabilo ali ko je bil seznanjen s prvim izvršilnim instrumentom.

Če sodišče ugodi pritožbi zoper izvršbo, razveljavi sklep o izvršbi, zoper katerega je vložena pritožba, in odredi ustavitev izvršbe ali izvršitve izvršilnega akta. Če je pritožba zavrnjena, bo moral pritožnik morda plačati odškodnino za škodo, povzročeno zaradi zamude pri izvršbi.

Med čakanjem na rezultat ugovora zoper izvršbo ali drugega predloga v zvezi z izvršbo lahko pristojno sodišče na zahtevo zadevne stranke in samo iz upravičenih razlogov odloži izvršbo. Odložitev je mogoče zahtevati hkrati z ugovorom zoper izvršbo ali z ločeno zahtevo.

Odločbo o ugovoru je mogoče izpodbijati samo s pritožbo.

Omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki

Nekateri predmeti in premoženje so izvzeti. Izvzeto premično premoženje vključuje: nujne predmete za osebno uporabo/gospodinjske predmete; verske predmete; predmete, ki jih nujno potrebujejo invalidne osebe ali ki so namenjeni negi bolnikov; hrano za tri mesece; gorivo za ogrevanje za tri zimske mesece; osebna pisma, fotografije, slike itd.

Dolžnikova plača/pokojnina se lahko zarubi do ene polovice takega neto mesečnega dohodka v primeru preživninskih obveznosti in do ene tretjine za druge vrste obveznosti.

Če je tak dohodek nižji od nacionalne neto minimalne plače, se lahko zarubi samo znesek, ki presega polovico minimalne plače.

Dohodki, izvzeti iz izvršbe, so: državna nadomestila in otroški dodatki, izplačila za nego bolnega otroka, dajatve za materinstvo, dodatki v primeru smrti, državne štipendije, dnevnice itd.

Pomembni povezavi

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.executori.ro/

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.just.ro/

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

Za zahteve za zavrnitev priznanja, zahteve za odločitev, da ni razlogov za zavrnitev priznanja, in zahteve za zavrnitev razglasitve izvršljivosti so pristojna okrožna sodišča[1] (člen 1 člena I4 izredne vladne uredbe št. 119/2006 o ukrepih, potrebnih za izvajanje nekaterih predpisov Skupnosti od datuma pristopa Romunije k EU, odobrene z zakonom št. 191/2007, kakor je bil spremenjen, in člen 95(1) zakona št. 134/2010 o zakoniku o civilnem postopku, ponovno objavljenega, kakor je bil spremenjen).

______

[1] V skladu s členom 2 člena I4 izredne vladne uredbe št. 119/2006 o ukrepih, potrebnih za izvajanje nekaterih predpisov Skupnosti od datuma pristopa Romunije k EU, odobrene z zakonom št. 191/2007, kakor je bil spremenjen, se lahko zahteve na podlagi člena 54 Uredbe (EU) št. 1215/2012, ki se nanašajo na prilagoditev ukrepa ali odredbe, določene v sodbi, sodne poravnave, ki je bila potrjena ali sklenjena, ali javnih listin, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane v drugi državi članici EU, vložijo v zadevah, katerih predmet je zavrnitev priznanja, odločitev, da ni razlogov za zavrnitev priznanja, ali zavrnitev izvršitve ali ločeno. Za zahteve za prilagoditev ukrepa ali odredbe, ki se vložijo ločeno, so pristojna okrožna sodišča.

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

V Romuniji: pritožbeno sodišče (Curtea de apel).

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

V Romuniji: vrhovno kasacijsko sodišče (Înalta Curte de Casație și Justiție).

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Se ne uporablja.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

V Romuniji: členi 1066–1082 pod naslovom I: „Mednarodna pristojnost romunskih sodišč“ v knjigi VII: „Mednarodni civilni postopek“ zakona št. 134/2010 o zakoniku o civilnem postopku.

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

Se ne uporablja.

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Pogodba med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Romunijo o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana 3. decembra 1958 v Sofiji
  • Pogodba med Češko republiko in Romunijo o pravni pomoči v civilnih zadevah, podpisana 11. julija 1994 v Bukarešti
  • Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Kraljevino Grčijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana 19. oktobra 1972 v Bukarešti
  • Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Italijansko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana 11. novembra 1972 v Bukarešti
  • Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Francosko republiko o pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 5. novembra 1974 v Parizu
  • Pogodba med Romunijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih zadevah, podpisana 15. maja 1999 v Bukarešti
  • Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (veljavna v skladu z izjavo o nasledstvu, ki sta jo deponirali Slovenija in Hrvaška) o pravni pomoči, podpisana 18. oktobra 1960 v Beogradu
  • Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in Češko republiko (veljavna v skladu z izjavo o nasledstvu, ki jo je deponirala Slovaška) o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana 25. oktobra 1958 v Pragi
  • Konvencija med Romunijo in Kraljevino Španijo o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 17. novembra 1997 v Bukarešti
  • Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana 7. oktobra 1958 v Bukarešti
  • Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Republiko Avstrijo o pravni pomoči v civilnem in družinskem pravu ter veljavnosti in vročanju pisanj in k njej priloženi protokol, podpisana 17. novembra 1965 na Dunaju
Zadnja posodobitev: 04/03/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Bruselj I (prenovitev) - Slovenija

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

1.) Kako se lahko na splošno opiše obvestilo drugega o pravdi:

Obvestilo drugega o pravdi („litis denuntiatio“) je uradna obvestitev tretje osebe o tekoči pravdi. Združi se lahko z vabilom tej osebi, naj vstopi v pravdo. Namen tega obvestila je, da si tožeča ali tožena stranka zagotovi pravice ali učinke, priznane s civilnim pravom. Stranka v postopku, ki želi drugega obvestiti o pravdi, pošlje obvestilo sodišču, ki ga nato vroči tretji osebi. Ta se odloči, ali se bo spustila v postopek ali ne. V skladu s slovensko zakonodajo sodišče ne odloči o tem, ali je zahtevek stranke za uradno obvestitev tretje osebe utemeljen. Tudi če se tretja oseba spusti v postopek, ne postane stranka v postopku in o njenem razmerju do strank v postopku v glavni stvari ni mogoče odločati v tej pravdi. Tretja oseba lahko podpre vsako stranko v postopku v glavni stvari. Če so pogoji izpolnjeni, se lahko spusti v postopek kot intervenient. Tako lahko prispeva k uspehu v pravdi in prepreči, da bi se proti njej začel nadaljnji (regresni) postopek, ali izboljša svoj položaj v takem nadaljnjem postopku. Tretja oseba ne more zahtevati, da bi se prekinila začeta pravda, podaljšali roki ali preložil narok.

2.) Kateri so glavni učinki sodnih odločb na osebe, ki so prejele obvestilo drugega o pravdi:

Obvestilo stranko, ki tretjo osebo obvesti o pravdi, varuje pred določenimi odškodninskimi zahtevki, ki bi jih sicer lahko pričakovala od tretje osebe. Tretja oseba, ki je na podlagi obvestila o pravdi imela možnost vplivati na izid pravde, načeloma ne more več vložiti odškodninskih zahtevkov, ki temeljijo na pomanjkljivem pravdanju stranke, ki jo je obvestila o pravdi. Če se naknadno med stranko, ki je tretjo osebo obvestila o pravdi, in osebo, ki je bila obveščena o postopku v glavni stvari, začne regresni postopek, ta oseba zoper stranko, ki jo je obvestila o pravdi, ne more uveljavljati argumentov ali dejstev, ki so v nasprotju z vsebinskimi (dejanskimi) elementi odločitve v postopku v glavni stvari.

3.) Ni zavezujočega učinka v zvezi s pravno presojo v postopku v glavni stvari.

4.) Prav tako ni zavezujočega učinka v zvezi z ugotovljenimi dejstvi, ki jih tretja oseba ni mogla izpodbijati v postopku v glavni stvari, na primer zato, ker jih stranki nista izpodbijali.

5.) Obvestilo drugega o pravdi učinkuje ne glede na to, ali se tretja oseba spusti v postopek v glavni stvari ali ne.

6.) Obvestilo drugega o pravdi ne vpliva na razmerje med tretjo osebo in nasprotno stranko stranke, ki je tretjo osebo obvestila o pravdi, razen če se tretja oseba odloči, da se bo spustila v postopek na strani nasprotne stranke.

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

- v Sloveniji: okrožno sodišče

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

- v Sloveniji: okrožno sodišče

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

- v Sloveniji: Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

- v Sloveniji: na naslednjih sodiščih je poleg slovenščine uradni jezik tudi eden od jezikov narodnih skupnosti:

  • Okrožno sodišče v Kopru: italijanščina;
  • Okrajno sodišče v Kopru: italijanščina;
  • Okrajno sodišče v Piranu: italijanščina;
  • Okrajno sodišče v Lendavi: madžarščina,

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

- v Sloveniji: člen 58 Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

- v Sloveniji: člen 204 Zakona o pravdnem postopku, ki ureja obvestilo drugega o pravdi

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem pravnem prometu, podpisana na Dunaju 16. decembra 1954,
  • Konvencija med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo o vzajemni pravni pomoči v civilnih in upravnih zadevah, podpisana v Rimu 3. decembra 1960,
  • Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Kraljevino Grčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, podpisan v Atenah 18. junija 1959,
  • Konvencija med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Poljsko o pravnem prometu v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Varšavi 6. februarja 1960,
  • Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Češkoslovaško socialistično republiko o ureditvi pravnih odnosov v civilnih, rodbinskih in kazenskih zadevah, podpisana v Beogradu 20. januarja 1964,
  • Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Ciper o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Nikoziji 19. septembra 1984,
  • Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Bolgarijo o vzajemni pravni pomoči, podpisan v Sofiji 23. marca 1956,
  • Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Romunijo o pravni pomoči, podpisana v Beogradu 18. oktobra 1960, in njen protokol,
  • Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Madžarsko o vzajemni pravni pomoči, podpisana v Beogradu 7. marca 1968,
  • Pogodba med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Zagrebu 7. februarja 1994,
  • Konvencija med vladama Socialistične federativne republike Jugoslavije in Republike Francije o priznanju in izvršitvi sodnih odločb v civilnih in trgovinskih zadevah, podpisana v Parizu 18. maja 1971.
Zadnja posodobitev: 02/02/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Bruselj I (prenovitev) - Slovaška

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

Se ne uporablja.

Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve

Pojdite na stran Postopki za izvrševanje sodnih odločb

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

– na Slovaškem: okrajno sodišče (Okresný súd)

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

– na Slovaškem: okrajno sodišče prek okrožnega sodišča, zoper odločitev katerega se vlaga pritožba.

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

– na Slovaškem: nadaljnje pravno sredstvo (dovolanie) pri vrhovnem sodišču Slovaške republike (Najvyšší súd Slovenskej republiky). Nadaljnja pravna sredstva je treba vložiti pri okrajnem sodišču (Okresný súd), zoper odločitev katerega je vložena pritožba.

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

– na Slovaškem: češčina.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

– na Slovaškem: členi 37 do 37e zakona št. 97/1963 o mednarodnem zasebnem pravu in poslovnik, ki se nanj nanaša.

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

Se ne uporablja.

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Češkoslovaško socialistično republiko o pravni pomoči in ureditvi odnosov v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Sofiji 25. novembra 1976.
  • Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Republiko Ciper o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Nikoziji 23. aprila 1982
  • Pogodba med Češko republiko in Slovaško republiko o pravni pomoči pravosodnih organov in o ureditvi nekaterih pravnih razmerij v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Pragi 29. oktobra 1992.
  • Pogodba med vlado Češkoslovaške socialistične republike in vlado Francoske republike o pravni pomoči ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih, družinskopravnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Parizu 10. maja 1984.
  • Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Atenah 22. oktobra 1980.
  • Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo o pravnih razmerjih v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Beogradu 20. januarja 1964.
  • Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči in ureditvi pravnih razmerij v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Bratislavi 28. marca 1989.
  • Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Ljudsko republiko Poljsko o pravni pomoči in ureditvi pravnih razmerij v civilnih, družinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Varšavi 21. decembra 1987.
  • Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in Češkoslovaško republiko o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Pragi 25. oktobra 1958.
  • Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Kraljevino Španijo o pravni pomoči, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana v Madridu 4. maja 1987.
  • Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Italijansko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Pragi 6. decembra 1985.
Zadnja posodobitev: 06/10/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.