Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah

Češka

Vsebino zagotavlja
Češka

ISKANJE PRISTOJNIH SODIŠČ/ORGANOV

Z iskalnikom boste lahko poiskali sodišče(-a)/organ(-e), pristojne za posamezen evropski pravni akt. Opozorilo: čeprav si prizadevamo zagotoviti točnost rezultatov, nekateri izjemni primeri v zvezi z ugotavljanjem pristojnosti morda niso zajeti.

Češka

Evropski čezmejni postopki – evropski zaščitni ukrepi v civilnih zadevah


*obvezen vnos

Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

1. Začasna odredba za varstvo pred nasiljem v družini na podlagi zakona o posebnih sodnih postopkih

1.1 Zadevna zakonodaja

Posebne določbe za boj proti nasilju v družini so navedene v členih 751–753 zakona št. 89/2012, tj. civilnega zakonika, ki je na voljo tukaj. Postopkovna pravila, ki urejajo začasne postopke za varstvo pred nasiljem v družini, so določena v členih 400–414 zakona št. 292/2013 o posebnih sodnih postopkih, ki je na voljo tukaj.

Če zaradi fizičnega ali psihičnega nasilja nad zakoncem ali drugo osebo, ki živi z zakoncema v družinskem domu, postane za enega od zakoncev (še vedno poročenega ali razvezanega) neznosno, da bi si z drugim zakoncem delil hišo ali stanovanje, v katerem je družinski dom, lahko sodišče na predlog zadevnega zakonca za določeno obdobje omeji ali celo izključi pravico drugega zakonca, da prebiva v hiši ali stanovanju.

Začasna odredba za varstvo pred nasiljem v družini glede na svojo naravo in vsebino ter pogoje za njeno izdajo spada na področje uporabe Uredbe (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.

1.2 Upravičenci

(a) zakonca: ni nujno, da je nasilje usmerjeno samo proti zakoncu, ampak tudi proti drugi osebi, ki živi z zakoncema v družinskem domu;

(b) razvezana zakonca, ki si delita družinski dom;

(c) druge osebe, ki z zakoncema ali razvezanima zakoncema živijo v družinskem domu, ne glede na to, ali je nasilje usmerjeno proti tem drugim osebam ali proti še drugim zunajzakonskim osebam.

1.3 Vsebina

Nasprotni stranki se lahko zlasti naloži, naj:

(a) zapusti skupno gospodinjstvo in njegovo neposredno okolico ter se vzdrži zadrževanja v skupnem gospodinjstvu ali dostopa do njega;

(b) se vzdrži približevanja skupnemu gospodinjstvu ali predlagatelju in zadrževanja v njegovi bližini;

(c) se vzdrži srečanja s predlagateljem ali

(d) se vzdrži kakršnega koli zalezovanja in nadlegovanja predlagatelja.

1.4 Trajanje

Začasna odredba traja en mesec od datuma njene izvršljivosti. Zadevna odločba postane izvršljiva, ko je izdana, tj. njena izvršljivost ni pogojena z vročitvijo ali pravnomočnostjo odločbe.

Odločba se lahko v času, za katerega je bil izdana začasna odredba, večkrat izvrši. Če stranka, za katero velja obveznost, po izdaji odločbe na podlagi člena 493 zakona o posebnih sodnih postopkih krši svojo obveznost, da ne vstopa ali biva v skupnem gospodinjstvu, bo sodišče kadar koli in brez odlašanja ponovno izvršilo odločbo z izselitvijo stranke, za katero velja obveznost, iz skupnega gospodinjstva, in sicer na predlog upravičene stranke. V drugih primerih bo sodišče ravnalo v skladu s členom 351 zakona o civilnem postopku in stranki, za katero velja obveznost, zaradi kršitve obveznosti naložilo globo do 100 000 CZK.

1.5 Podaljšanje

Začasna odredba velja en mesec od datuma izvršljivosti odločbe in se lahko podaljša. Sodišče bo to storilo le na predlog.

Z vložitvijo ustreznega predloga za podaljšanje se trajanje začasne odredbe samodejno podaljša, dokler sodišče ne odloči o predlogu.

Skupno trajanje začasne odredbe je največ šest mesecev od datuma izvršljivosti.

1.6 Postopkovna pravila

Za odločanje je pristojno redno sodišče predlagatelja. Sodišče bo o zadevnem predlogu odločilo v 48 urah brez obravnave. Zoper odločbo je mogoče vložiti pritožbo. Na Češkem ni javnega registra začasnih odredb.

1.6.1 Bistveni elementi predloga

Predlog za izdajo začasne odredbe za varstvo pred nasiljem v družini mora vsebovati splošne elemente, ki se zahtevajo v predlogu, in navedbo dejstev, ki dokazujejo, da je sobivanje predlagatelja in nasprotne stranke v hiši ali stanovanju, kjer imata skupno gospodinjstvo, za predlagatelja neznosno zaradi fizičnega ali psihičnega nasilja nad predlagateljem, ali navedbo dejstev, ki dokazujejo, da je predlagatelj zalezovan ali nadlegovan.

1.6.2 Sodna taksa

Predlagatelj varstva pred nasiljem v družini je oproščen plačila sodne takse.

1.7 Kršitev

Organ, pristojen za sprejemanje pritožb v zvezi s kršitvijo začasne odredbe, je češka policija.

2. Začasne odredbe na podlagi zakonika o civilnem postopku

2.1 Zadevna zakonodaja

Členi 74–77a zakona št. 99/1963, tj. zakonika o civilnem postopku, ki je na voljo tukaj. Če sodišče ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, mora predlagatelju vedno odrediti, naj v določenem roku vloži predlog za začetek postopka o glavni stvari, saj je začasna odredba le začasna ureditev, dokler se zadeva ne reši z meritorno pravnomočno odločbo.

2.2 Upravičenci

Stranke v postopku o predlogu za izdajo začasne odredbe so v vsakem primeru predlagatelj in osebe, ki bi bili stranke v postopku o glavni stvari (člen 74(2) zakonika o civilnem postopku).

2.3 Vsebina

Primeri obveznosti, ki jih sodišče lahko naloži z začasno odredbo, so določeni v členu 76(1) zakonika o civilnem postopku. Člen 76(1)(e) je zlasti pomemben za namene izdaje potrdil v skladu z Uredbo (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, saj določa, da lahko sodišče z začasno odredbo stranki naloži, da nekaj stori, se nečesa vzdrži ali nekaj dopusti.

2.4 Trajanje

Sklep o začasni odredbi je izvršljiv po njegovi razglasitvi. Če do razglasitve ne pride, je izvršljiv, ko je vročen stranki, za katero velja obveznost.

Začasna odredba preneha veljati, če:

(a)      predlagatelj ne vloži predloga za začetek postopka o glavni stvari v roku, ki ga določa zakon ali ga določi sodišče;

(b)      predlogu za začetek postopka o glavni stvari ni bilo ugodeno;

(c)      predlogu za začetek postopka o glavni stvari je bilo ugodeno in je od izvršitve odločbe o zadevi preteklo 15 dni;

(d)      je čas trajanja odredbe potekel.

Sodišče lahko podaljša trajanje začasne odredbe.

2.5 Postopkovna pravila

Načeloma je za izdajo začasne odredbe pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o glavni stvari. Sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe odloči takoj in brez obravnave, najpozneje v sedmih dneh po vložitvi. Zoper odločbo je mogoče vložiti pritožbo. Na Češkem ni javnega registra začasnih odredb.

2.5.1 Bistveni elementi predloga

Predlog za izdajo začasne odredbe mora vsebovati splošne elemente, ki se zahtevajo v predlogu, ter imena, priimke in prebivališča strank in po potrebi njihovih zastopnikov, navedbo dejstev, ki kažejo, da je treba začasno urediti razmerje med strankama ali da obstaja bojazen, da bi lahko bila izvršitev sodne odločbe ogrožena, ter navedbo dejstev, ki utemeljujejo začasno odredbo; v predlogu mora biti jasno navedeno, kakšno začasno odredbo zahteva predlagatelj.

2.5.2 Sodna taksa

Taksa za vložitev predloga znaša 1 000 CZK.

2.6. Kršitev

Vsako pravno dejanje, ki ga opravi oseba, za katero velja obveznost na podlagi izreka izvršljivega sklepa o začasni odredbi, je nično, če krši obveznost iz izvršljivega sklepa o začasni odredbi. Sodišče bo ničnost upoštevalo po uradni dolžnosti.

3. Začasne odredbe na podlagi zakonika o kazenskem postopku

3.1 Zadevna zakonodaja

Pravne določbe, ki urejajo začasne odredbe, so navedene v členih 88b–88o zakona št. 141/1961 o kazenskem postopku (zakonik o kazenskem postopku), ki je na voljo tukaj.

Glede na njihovo naravo in vsebino se lahko šteje, da začasna odredba v skladu s členom 88d zakonika o kazenskem postopku (prepoved stikov z določenimi osebami) in členom 88e zakonika o kazenskem postopku (prepoved dostopa do doma) spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.

3.2 Upravičenci do varstva

Žrtev, bližnja oseba ali druga oseba (npr. priča).

3.3 Vsebina

3.3.1 Prepoved stikov z določenimi osebami

Prepoved stikov z določenimi osebami pomeni, da stranka, za katero velja obveznost, ne sme na noben način stopiti v stik z žrtvijo, bližnjimi osebami žrtve ali drugimi osebami, zlasti pričami, ali jih iskati, tudi prek elektronskega komunikacijskega omrežja ali drugih podobnih sredstev.

3.3.2 Prepoved dostopa do doma

Prepoved dostopa do doma pomeni, da obdolženec ne sme dostopati do skupnega gospodinjstva, v katerem biva z žrtvijo, se mu približati ali ostati v njem.

3.4 Trajanje

Začasna odredba se uporablja, dokler to zahteva njen namen, vendar ne dlje kot do pravnomočnosti sodbe ali druge odločbe, s katero se konča postopek.

Če razlog za izdajo začasne odredbe še naprej obstaja in obdolženec ne izpolnjuje pogojev začasne odredbe, se lahko pristojni organ kazenskega pregona odloči, da naloži upravno globo, izda drugo vrsto začasne odredbe ali odredi pripor obdolženca.

3.5 Postopkovna pravila

Ustrezne pravne določbe so navedene v členu 88b(2) zakonika o kazenskem postopku. Zoper odločbo je mogoče vložiti pritožbo. Na Češkem ni javnega registra začasnih odredb.

3.5.1 Bistveni elementi predloga

Za izdajo začasne odredbe v kazenskem postopku je pristojen sodnik in včasih državni tožilec, glej člen 88m zakonika o kazenskem postopku.

3.5.2 Sodna taksa

Za predloge za izdajo začasnih odredb ni treba plačati sodne takse.

3.6 Kršitev

Organi, pristojni za sprejemanje pritožb v zvezi s kršitvijo začasne odredbe, so organi kazenskega pregona, zlasti češka policija.

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Okrajna sodišča (okresní soudy)

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Okrajna sodišča (okresní soudy) V skladu s členom 513a(1) zakona št. 292/2013 o posebnih sodnih postopkih je krajevno pristojno redno sodišče predlagatelja; v primerih, ko to ne velja, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega naj bi se varstvo zagotovilo. To je običajno okrajno sodišče na območju, na katerem ima vlagatelj stalno prebivališče.

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Okrajna sodišča (okresní soudy) V skladu s členom 513a(2) zakona št. 292/2013 o posebnih sodnih postopkih je krajevno pristojno redno sodišče predlagatelja; v primerih, ko to ne velja, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega naj bi se varstvo zagotovilo. To je običajno okrajno sodišče na območju, na katerem ima vlagatelj stalno prebivališče.

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Okrajna sodišča (okresní soudy)

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Češčina ali slovaščina

Zadnja posodobitev: 12/05/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.