Evropski plačilni nalog

---

Člen 29 (1)(a) - Pristojna sodišča

Sodišče, pristojno za izdajo evropskega plačilnega naloga, je sodišče, ki je pristojno za obravnavo zadeve na prvi stopnji. Sodišče, pristojno za odločanje o predlogu za revizijo, je sodišče, katerega odločba se izpodbija, v sestavi dveh sodnikov (člena 1 in 2 člena I⁹ izrednega odloka vlade št. 119/2006 o nekaterih ukrepih, potrebnih za uporabo predpisov Skupnosti od datuma pristopa Romunije k Evropski uniji, odobrenega z zakonom št. 191/2007, kakor je bil spremenjen).

Sodišče, pristojno za izdajo evropskega plačilnega naloga, je sodišče, ki je pristojno za obravnavo zadeve na prvi stopnji:

– okrožno sodišče (ki je na prvi stopnji pristojno za obravnavanje zahtevkov za določen denarni znesek do vključno 200 000 RON)

ali

– tribunal (ki je na prvi stopnji pristojen za odločanje o vseh zahtevkih, za katere niso po zakonu pristojna druga sodišča, vključno z zahtevki za določen denarni znesek nad 200 000 RON) – člen 94(1)(j) in člen 95(1) novega zakonika o civilnem postopku (v zvezi s plačilnimi nalogi glej člen 1016 novega zakonika o civilnem postopku, ki določa, da lahko upnik vloži zahtevek za plačilni nalog pri sodišču, ki je pristojno za meritorno odločitev na prvi stopnji).

Člen 29(1)(b) - Postopek ponovne preučitve

Postopek v skladu s splošnim pravom:

– Pravnomočne odločitve se lahko izpodbijajo z izrednim pravnim sredstvom za razglasitev ničnosti, če vložnik ni bil pravilno povabljen in ni bil navzoč v postopku. Tako pravno sredstvo za razglasitev ničnosti se lahko vloži v 15 dneh od datuma obvestila o odločbi, vendar najpozneje v enem letu od datuma, ko je odločba postala pravnomočna. Razlogi za pravno sredstvo morajo biti navedeni v navedenem roku 15 dni, sicer je pravno sredstvo nično (člen 503(1) in člen 506 novega zakonika o civilnem postopku).

– Izredno pravno sredstvo revizije odločbe v zvezi z vsebino zadeve se lahko vloži, če zadevna stranka zaradi okoliščin, na katere ni mogla vplivati, ni mogla sodelovati v postopku in ustrezno obvestiti sodišča. Če veljajo take okoliščine, so predmet revizije tudi odločbe, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve. Rok za vložitev revizije je 15 dni, in sicer od dne, ko navedene okoliščine prenehajo (člen 509(1), točka 9, in (2) ter člen 511(2) novega zakonika o civilnem postopku).

– Stranki, ki zamudi procesni rok, se nov rok odobri samo, če se dokaže, da je zamuda nastala zaradi ustrezno utemeljenih razlogov. V ta namen mora stranka v 15 dneh po prenehanju takih okoliščin izpolniti zahtevan procesni dokument in zaprositi za odobritev novega roka. V pritožbenih postopkih je ta rok enak roku za vložitev pritožbe. O zahtevku za odobritev novega roka odloča sodišče, ki je pristojno za odločanje o zahtevkih v zvezi s pravicami, ki se ne uveljavljajo pravočasno (člen 186 novega zakonika o civilnem postopku).

Posebni postopek za plačilni nalog:

– Novi zakonik o civilnem postopku (členi 1014–1025) uvaja posebni postopek za plačilni nalog.

– Dolžnik lahko vloži zahtevek za razglasitev ničnosti plačilnega naloga v 10 dneh od njegove vročitve ali uradnega obvestila o njem (člen 1024(1) novega zakonika o civilnem postopku).

– Upnik lahko v 10 dneh (člen 1023(2) novega zakonika o civilnem postopku) vloži zahtevek za razglasitev ničnosti odločbe iz člena 1020(1) in (2) [1] novega zakonika o civilnem postopku ali plačilnega naloga iz člena 1021(2) [2].

– Zahtevek za razglasitev ničnosti obravnava sodišče, ki je izdalo plačilni nalog, v sestavi dveh sodnikov (člen 1024(4) novega zakonika o civilnem postopku).

– Če sodišče, ki odloča o zadevi, v celoti ali delno ugodi zahtevku za razglasitev ničnosti, plačilni nalog v celoti ali delno razglasi za ničnega, kakor je ustrezno, in izda končno odločbo. Če sodišče, ki odloča o zadevi, ugodi zahtevku za razglasitev ničnosti, izda končno odločbo o plačilnem nalogu. Odločba o zavrnitvi zahtevka za razglasitev ničnosti je dokončna (člen 1024(6), prvi stavek, (7) in (8) novega zakonika o civilnem postopku).

– Zadevna stranka lahko v skladu s splošnim pravom vloži pritožbo zoper izvršitev plačilnega naloga. Pritožba se lahko nanaša samo na nepravilnosti v izvršilnem postopku ali razloge za prenehanje obveznosti, ki so nastali, potem ko je plačilni nalog postal pravnomočen (člen 1025(2) novega zakonika o civilnem postopku).

[1] Člen 1020 novega zakonika o civilnem postopku določa:

„Člen 1021 Izpodbijanje terjatve

(1) Če dolžnik izpodbija terjatev, sodišče na podlagi dokumentov v spisu ter na podlagi razlag in pojasnil strank preveri, ali je izpodbijanje upravičeno. Če je dolžnikova obramba utemeljena, sodišče z odločbo zavrne upnikov zahtevek.

(2) Če dolžnikova materialna obramba vključuje obdelavo dokazov, ki niso navedeni v odstavku 1, in bi bili ti dokazi v skladu z zakonom dopustni v postopku splošnega prava, sodišče z odločbo zavrne upnikov zahtevek za izdajo plačilnega naloga.

(3) V primerih iz odstavkov 1 in 2 lahko upnik vloži zahtevek za začetek sodnega postopka v skladu s splošnim pravom.“

[2] Člen 1022(2) novega zakonika o civilnem postopku določa: „Če sodišče po proučitvi dokazov ugotovi, da so upnikove terjatve upravičene le delno, izda plačilni nalog le za tisti del in določi rok plačila. V takih primerih lahko upnik vloži zahtevek za začetek sodnega postopka v skladu s splošnim pravom, da bi se dolžniku naložila obveznost plačila preostalega dolga.“

Člen 29(1)(c) - Načini obveščanja

Postopek v skladu s splošnim pravom:

– Vročanje sodnih pozivov in drugih procesnih dokumentov ter obveščanje o njih mora biti v skladu s členi 153–173 novega zakonika o civilnem postopku. V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov, kako vročanje in obveščanje poteka:

– Sodne pozive in vse procesne dokumente po uradni dolžnosti vročijo uradniki ali drugi zaposleni zadevnega sodišča ali drugih sodišč, na območju katerih prebiva naslovnik dokumenta, ki ga je treba vročiti (člen 154(1) novega zakonika o civilnem postopku).

– Če dokumentov ni mogoče vročiti na zgoraj opisani način, se pošljejo po pošti, s priporočenim pismom z navedbo vsebine in potrdilom o prejemu, v zapečateni ovojnici, na katero se pritrdi dokazilo o prejemu/zaznamek o načinu vročitve in obvestilo, ki ga določa zakon (člen 154(4) novega zakonika o civilnem postopku).

– Na zahtevo in stroške zainteresirane stranke lahko procesne dokumente vročijo neposredno sodni izvršitelji, ki morajo izpolnjevati formalnosti, določene v procesnem pravu, ali službe za ekspresno dostavo (člen 154(5) novega zakonika o civilnem postopku).

– Sodne pozive in druge procesne dokumente lahko sodno tajništvo pošlje po telefaksu, elektronski pošti ali drugih sredstvih za prenos besedila dokumenta in potrditev prejema, če je zadevna stranka sodišču predložila podatke, potrebne za ta namen. Za namene potrditve sodišče procesnemu dokumentu priloži obrazec, na katerem so navedeni: ime sodišča, datum pošiljanja, ime sodnega tajnika, zadolženega za korespondenco, in poslani dokumenti. Obrazec mora izpolniti naslovnik, vsebovati pa mora datum prejema ter ime in podpis osebe, ki je odgovorna za prejemanje korespondence. Nato ga je treba vrniti sodišču po telefaksu, elektronski pošti ali z drugimi ustreznimi sredstvi (člen 154(6) novega zakonika o civilnem postopku).

Posebni postopek za plačilni nalog:

– V skladu z zakonom je treba nalog vročiti navzoči stranki ali o njem brez odlašanja uradno obvestiti obe stranki (člen 1022(5) novega zakonika o civilnem postopku).

Člen 29(1)(d) - Sprejemljivi jeziki

Vloge se izpolnijo v romunščini.