Spori majhne vrednosti

Nemčija

Vsebino zagotavlja
Nemčija

ISKANJE PRISTOJNIH SODIŠČ/ORGANOV

Z iskalnikom boste lahko poiskali sodišče(-a)/organ(-e), pristojne za posamezen evropski pravni akt. Opozorilo: čeprav si prizadevamo zagotoviti točnost rezultatov, nekateri izjemni primeri v zvezi z ugotavljanjem pristojnosti morda niso zajeti.

Nemčija

Evropski čezmejni postopki – Spori majhne vrednosti


*obvezen vnos

Člen 25(1)(a) Pristojna sodišča

V nemških zveznih deželah so za zadeve v zvezi z evropskim postopkom v sporih majhne vrednosti na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2007 (https://e-justice.europa.eu/content_jurisdiction-85-de-sl.do?init=true&member=1) pristojna vsa sodišča, ki jim je zadeva predložena v skladu s pravili o mednarodni, krajevni in stvarni pristojnosti. Običajno imajo stvarno pristojnost v sporih okrajna sodišča (Amtsgerichte).

Za zvezne dežele Baden-Württemberg, Hessen, Severno Porenje-Vestfalija, Saška-Anhalt in Schleswig-Holstein so pristojna naslednja sodišča:

V zvezni deželi Baden-Württemberg:

za postopke pred okrajnimi sodišči

1. okrajno sodišče v Heidelbergu

za okrožje višjega deželnega sodišča (Oberlandesgericht) v Karlsruheju;

2. okrajno sodišče v Heilbronnu

za okrožje višjega deželnega sodišča v Stuttgartu.

V zvezni deželi Hessen:

1. okrajno sodišče v Frankfurtu na Majni za okraje okrajnih sodišč v zvezni deželi Hessen;

2. deželno sodišče (Landgericht) v Frankfurtu na Majni za okrožja deželnih sodišč v zvezni deželi Hessen.

V zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija:

okrajno sodišče v Essnu za vse okraje okrajnih sodišč v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija.

V zvezni deželi Saška-Anhalt:

okrajno sodišče v Halleju ob reki Saale.

V zvezni deželi Schleswig-Holstein:

za postopke v stvarni pristojnosti okrajnih sodišč

1. v okrožju deželnega sodišča v Flensburgu okrajno sodišče v Flensburgu (okraji okrajnih sodišč v Flensburgu, Husumu, Niebüllu in Schleswigu);

2. v okrožju deželnega sodišča v Itzehoeju okrajno sodišče v Itzehoeju (okraji okrajnih sodišč v Elmshornu, Itzehoeju, Meldorfu in Pinnebergu);

3. v okrožju deželnega sodišča v Kielu okrajno sodišče v Kielu (okraji okrajnih sodišč v Bad Segebergu, Eckernfördeju, Kielu, Neumünstru, Norderstedtu, Plönu in Rendsburgu) ter

4. v okrožju deželnega sodišča v Lübecku okrajno sodišče v Lübecku (okraji okrajnih sodišč v Ahrensburgu, Eutinu, Lübecku, Oldenburgu, Ratzeburgu, Reinbeku in Schwarzenbeku).

Člen 25(1)(b) Načini sporočanja

Povsod so na voljo naslednji načini sporočanja: pošta, vključno z zasebno dostavo, telefaks, osebna vložitev ali vložitev zahtevka v vložišču sodišča (Rechtsantragstelle).

Poleg tega se lahko v vseh zveznih deželah (Länder) pri nekaterih sodiščih in pri vseh zveznih sodiščih pisni zahtevki vložijo v elektronski obliki. Pri tem mora oseba, odgovorna za vložitev elektronskega dokumenta, tega opremiti s kvalificiranim elektronskim podpisom. Za to sta potrebni signaturna programska oprema in signaturna kartica z ustreznim čitalnikom kartic. Stik s sodelujočimi sodišči je mogoče prek vmesnika e‑CODEX vzpostaviti tudi iz drugih držav članic. Informacije o sodiščih, ki omogočajo elektronski dostop, so na voljo na naslovih http://www.justiz.de/ in http://www.egvp.de/ ter na spletiščih posameznih sodišč.

Od 1. januarja 2018 bo v skladu s členom 130a revidiranega zakonika o civilnem postopku elektronske dokumente mogoče predložiti vsem deželnim in zveznim sodiščem, če bo elektronski dokument opremljen s kvalificiranim elektronskim podpisom odgovorne osebe ali podpisan s strani odgovorne osebe in poslan na varen način. Za varne načine se od 1. januarja 2018 štejejo:

1. storitev nemške e-uprave „De‑Mail“ z avtentikacijo pošiljatelja (absenderbestätigt);

2. posebni elektronski poštni predal za odvetnike („beA“) in

3. posebni elektronski poštni predal za javne organe („beBPo“).

Tehnični parametri za pošiljanje elektronskih dokumentov bodo določeni v uredbi zvezne vlade, ki bo začela veljati 1. januarja 2018.

Člen 25(1)(c) Organi ali organizacije, ki zagotavljajo praktično pomoč

Za zagotavljanje praktične pomoči v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 861/2007, kakor je bila spremenjena, so pristojna okrajna sodišča. Praktično pomoč zagotavljajo ustrezni uslužbenci glede na organigram, predvsem uslužbenci v vložiščih ali informacijskih pisarnah. Informacije o pristojnih okrajnih sodiščih in načinih sporočanja so na voljo v Evropskem pravosodnem atlasu. Glej točko (a) zgoraj.

Člen 25(1)(d) Načini elektronskega vročanja in sporočanja ter načini za izražanje privolitve vanje

V skladu s členom 174(1) in (2) zakonika o civilnem postopku se lahko procesni dokument s potrdilom o prejemu po telefaksu vroči odvetniku, notarju, sodnemu izvršitelju (Gerichtsvollzieher), davčnemu svetovalcu ali vsaki drugi osebi, ki zaradi svojega poklica uživa posebno zaupanje, ter javnemu organu, korporaciji ali organu javnega prava.

V skladu s členom 174(3) se lahko istim osebam vročijo tudi elektronski dokumenti. Enako velja za druge stranke v sodnem postopku, če so izrecno privolile v pošiljanje dokumentov v elektronski obliki. Dokument mora biti opremljen z elektronskim podpisom in zaščiten pred tem, da bi se z njim seznanile nepooblaščene tretje osebe. Dokumenti se lahko pošljejo tudi prek storitve De-Mail.

Od 1. januarja 2018 bo mogoče elektronske dokumente namesto z uporabo elektronskega podpisa pošiljati prek varnega prenosnega kanala (sicherer Übermittlungsweg) v smislu člena 130a zakonika o civilnem postopku. Zgoraj navedene osebe bodo morale vzpostaviti varen prenosni kanal za vročanje elektronskih dokumentov. Dokazilo o elektronski vročitvi bo elektronsko potrdilo o prejemu v strukturirani, strojno berljivi obliki, zato bo sodišče ob vročitvi dokumenta zagotovilo podatkovni niz.

Strinjanje v skladu s členom 13 in členom 174(3) zakonika o civilnem postopku je mogoče izraziti na načine, opisane v točki (b) zgoraj.

Za več informacij glej točko (b).

Člen 25(1)(e) Osebe ali poklici, ki morajo sprejeti vročitev listin ali drugega pisnega sporočanja v elektronski obliki

V skladu s členom 31a(1), prvi stavek, zveznega odvetniškega kodeksa (Bundesrechtsanwaltsordnung (BRAO)) mora zvezna odvetniška zbornica za vsakega odvetnika v Nemčiji vzpostaviti poseben elektronski poštni predal. Eden od ciljev tega člena 31a je zagotoviti, da je v Nemčiji vsak odvetnik dosegljiv po elektronski poti. Poseben elektronski poštni predal za odvetnike je bil vzpostavljen 28. novembra 2016.

Vendar pa njegova uporaba za zdaj še ni obvezna. V členu 31 uredbe o imeniku in poštnem predalu odvetnikov (Rechtsanwaltsverzeichnis- und -postfachverordnung) je namreč navedeno, da je treba do vključno 31. decembra 2017 informacije, prejete prek posebnega elektronskega poštnega predala za odvetnike, upoštevati samo, če se je imetnik poštnega predala vnaprej strinjal z njegovo uporabo. To obdobje prostovoljne uporabe naj bi odvetnikom omogočilo, da postopno uvedejo novo tehnologijo, in zagotovilo, da poštni predal deluje nemoteno, preden njegova uporaba postane obvezna. S 1. januarjem 2018 naj bi bil členu 31a BRAO dodan nov odstavek 6, s katerim se zahteva, da se vsi odvetniki ustrezno seznanijo z informacijami, ki prispejo v njihov posebni elektronski poštni predal za odvetnike. V osnutek zakona za prenos direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij in spremembo drugih predpisov o pravniških poklicih je vključena zakonodajna sprememba v zvezi s tem (Bundestagsdrucksache 18/9521, str. 9 ter 107 in nasl.).

To področje je urejeno tudi z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj).

Člen 25(1)(f) Sodne takse in načini plačila

Za sodne takse v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti se uporablja zakon o sodnih stroških (Gerichtskostengesetz (GKG)).

Sodne takse zaračuna sodišče na podlagi obračuna sodnih stroškov (Gerichtskostenrechnung). Takse zapadejo ob vložitvi vloge za začetek postopka, čeprav se lahko postopek nadaljuje, četudi takse niso bile plačane.

Poleg vložnika mora sodne takse plačati vsakdo, ki mu tako obveznost naloži sodišče, ali vsakdo, ki obveznost prevzame v okviru poravnave.

Posebne takse so določene v taksni tarifi, ki je priložena zakonu o sodnih stroških (Kostenverzeichnis (KV-GKG)). V točki 1210 KV-GKG je za evropski postopek v sporih majhne vrednosti določena taksa v višini 3,0 obračunske enote. V primeru predčasnega prenehanja postopka se taksa zniža na 1,0 obračunske enote (točka 1211 KV-GKG).

Taksa se določi glede na vrednost spornega predmeta, ki je običajno enaka višini terjatve. Če so poleg glavne terjatve vključene še stranske terjatve (obresti ali stroški), se te ne upoštevajo.

Uporabljajo se naslednje takse:

Znesek do

EUR

Stopnja 3,0

EUR

Stopnja 1,0

EUR

500,00

105,00

35,00

1 000,00

159,00

53,00

1 500,00

213,00

71,00

2 000,00

267,00

89,00

3 000,00

324,00

108,00

4 000,00

381,00

127,00

5 000,00

438,00

146,00

Poleg taks je treba plačati tudi vse izdatke, na primer za priče, izvedence ali tolmače.

Plačilo se lahko opravi z bančnim nakazilom. Bančni podatki se sporočijo z nalogom za plačilo, ki ga izda blagajna sodišča.

Člen 25(1)(g) Postopek v zvezi s pravnimi sredstvi in sodišča, pri katerih se lahko vložijo pravna sredstva

Zoper sodne odločbe, izdane na prvi stopnji, se lahko v skladu s pravili, določenimi v zakoniku o civilnem postopku, zlasti členom 511 in naslednjimi zakonika, vloži pravno sredstvo, kot je redna pritožba (Berufung), Take pritožbe je treba vložiti v enem mesecu od vročitve popolne sodbe. Za obravnavanje pritožbe zoper odločitev okrajnega sodišča (Amtsgericht) v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti je pristojno deželno sodišče, v katerem okraju se nahaja okrajno sodišče.

Zoper odločitev o pritožbi, ki jo poda deželno sodišče, se lahko ob posebni odobritvi vloži pritožba glede pravnih vprašanj (revizija) pri višjem deželnem sodišču (Oberlandesgericht), v okrožju katerega se nahaja deželno sodišče.

Člen 25(1)(h) Postopek v zvezi s preskusom sodbe in sodišča, ki so pristojna za takšen preskus

V skladu s členom 1104(1) zakonika o civilnem postopku se, če so izpolnjene zahteve iz člena 18 in po vložitvi zahtevka, postopek nadaljuje in vrne v stanje, v katerem je bil pred izdajo sodbe. Pristojno sodišče je sodišče, ki je odločalo v prvotnem postopku.

Člen 25(1)(i) Sprejemljivi jeziki

Uporablja se lahko le nemški jezik. Na območjih, kjer živijo Lužiški Srbi, imajo ti pravico na sodišču uporabljati lužiškosrbski jezik.

Člen 25(1)(j) Organi, pristojni za izvršbo

Informacije o organih, pristojnih za izvršbo, so na voljo v povzetku v informativnem listu Postopki za izvrševanje sodnih odločb. Sodišče, ki je pristojno za odločbe na podlagi člena 23, je sodišče, ki odloča o glavni stvari.

Zadnja posodobitev: 18/01/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.