Pravica do nadaljnje zaščite z zaščitnimi ukrepi ob selitvi v drugo državo članico
Nacionalni organi žrtvam nasilja in nadlegovanja za zagotovitev njihove učinkovite zaščite pogosto odobrijo posebne ukrepe (prepoved približevanja, odločba o prepustitvi stanovanja ali podobna odredba o zaščiti), ki pomagajo preprečiti nadaljnje nasilje ali napade s strani kršitelja. Če ste v državi članici dobili odredbo o zaščiti, boste ob selitvi ali potovanju v drugo državo članico morda želeli biti še naprej zaščiteni s to odredbo. V ta namen je EU vzpostavila mehanizem za vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov.
Nacionalni zaščitni ukrepi so lahko civilne, kazenske ali upravne narave, njihovo trajanje, obseg in postopki za sprejemanje pa se med državami članicami razlikujejo. Zaradi različnih pravnih podlag v pravu EU za vzajemno priznavanje civilnopravnih in kazenskopravnih ukrepov sta bila za zagotovitev prostega pretoka treh najpogostejših vrst zaščitnih ukrepov v EU potrebna dva ločena instrumenta. Zaščitni ukrepi, ki so zajeti v Direktivi in Uredbi, zadevajo primere, pri katerih ste kot žrtev ali potencialna žrtev kaznivega dejanja zaščiteni s prepovedjo ali ureditvijo vstopa na določene kraje, stikov z osebo, ki povzroča tveganje, ali približevanja osebe, ki povzroča tveganje.
Direktiva 2011/99/EU o evropski odredbi o zaščiti vzpostavlja mehanizem, ki omogoča priznavanje odredb o zaščiti, ki so bile izdane kot kazenskopravni ukrep, med državami članicami.
Če ste zaščiteni z odredbo o zaščiti v kazenskih zadevah, ki je bila izdana v eni od držav članic, lahko zaprosite za izdajo evropske odredbe o zaščiti.
Zaščita bi se morala po poenostavljenem in pospešenem postopku dodeliti z novim zaščitnim ukrepom, ki ga sprejme država članica, v katero boste potovali ali se preselili.
Če pa ste zaščiteni s civilnopravno odredbo o zaščiti, ki je bila izdana v državi članici, v kateri imate prebivališče, se lahko sklicujete na Uredbo (EU) št. 606/2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah, ki vzpostavlja mehanizem, ki omogoča neposredno priznavanje civilnopravnih odredb o zaščiti med državami članicami.
Če ste torej zaščiteni s civilnopravno odredbo o zaščiti, ki je bila izdana v državi članici, v kateri imate prebivališče, se lahko na to odredbo neposredno sklicujete v drugih državah članicah tako, da pridobite potrdilo o vaših pravicah in ga predložite pristojnim organom.
Direktiva in Uredba se uporabljata od 11. januarja 2015.
Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.