Premoženjska razmerja med zakoncema

1 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema? Kaj je v njej predvideno?

V luksemburškem civilnem zakoniku (Code Civil) je določeno, da se za zakonca, ki nista sklenila pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (contrat de mariage), uporablja zakoniti premoženjski režim (régime matrimonial) (glej člen 1400 in naslednje civilnega zakonika). V tem primeru se uporablja režim premoženja, pridobljenega med trajanjem zakonske zveze (communauté des biens réduite aux acquêts), običajno imenovan zakoniti režim skupnega premoženja (communauté légale). Ta pravila razlikujejo med skupnim premoženjem (biens communs) in ločenim premoženjem vsakega zakonca (biens propres).

Premoženje, ki sta ga imela zakonca pred sklenitvijo zakonske zveze, ostaja v ločeni lasti. Načeloma je premoženje, pridobljeno med trajanjem zakonske zveze, del premoženja v skupni lasti zakoncev (plače in dohodki, nadomestila in dohodki iz ločenega premoženja, sredstva, pridobljena za plačilo).

Premoženje, za katerega zakonca ne moreta dokazati lastništva, se šteje za skupno premoženje.

Ta domneva pa ima nekaj izjem, na primer sredstva osebne narave in strogo osebne pravice, ki se štejejo za premoženje v ločeni lasti. Med ločeno premoženje na primer spadajo oblačila, družinski spominki, avtorske pravice ali pravice industrijske lastnine in terjatve za odškodnino (člen 1404 civilnega zakonika). Ločeno premoženje predstavljajo tudi sredstva, pridobljena v času režima skupnega premoženja z dedovanjem, darili ali zapuščino (člen 1405 civilnega zakonika).

https://legilux.public.lu/eli/etat/leg/code/civil/20220701

2 Kako lahko zakonca uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?

Člen 1387 civilnega zakonika o načelu svobode pri sklepanju dogovorov o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema določa, da „je zakonska zveza, kar zadeva premoženje, urejena s pravom samo, če ni posebnih pogodb, ki jih lahko zakonca skleneta po svoji presoji, če te niso v nasprotju z moralo ali določbami v nadaljevanju“.

Zakonca lahko odstopita od zakonitega premoženjskega režima tako, da skleneta pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. To lahko prosto sestavita sama ali pa izbereta eno od že pripravljenih predlog iz civilnega zakonika.

S sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij lahko zakonca vzpostavita režim skupnega premoženja (communauté universelle). Zakonca v skladu s tem režimom nimata ločenega premoženja, razen sredstev, ki vsakemu od zakoncev pripadajo že zaradi njihove narave (osebna oblačila, družinski spominki itd.). Vsa sredstva so v skupni lasti (premičnine, nepremičnine, premoženje, pridobljeno med trajanjem zakonske zveze, in premoženje, obstoječe na dan sklenitve zakonske zveze). Podobno so tudi vsi dolgovi zakoncev v njuni skupni lasti in sta zanje oba solidarno odgovorna.

V civilnem zakoniku je predviden še en premoženjski režim: ločitev premoženja (séparation de biens). Ta režim temelji na načelu, da zakonca nimata skupnega premoženja. Vsakemu od zakoncev pripada njegovo premoženje v celoti. Vsak od njiju ima tako izključno pravico, da upravlja in uživa svoje premično premoženje ter prosto razpolaga z njim. Prav tako je vsak zakonec izključno odgovoren za svoje dolgove (nastale pred sklenitvijo zakonske zveze ali v času njenega trajanja). Izjema so dolgovi, ki so zakoncu nastali zaradi vzdrževanja gospodinjstva ali preživljanja otrok. Ti dolgovi so vedno zavezujoči za oba zakonca.

Kar zadeva postopkovne zahteve, so dogovori o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema vedno sestavljeni v obliki notarskega zapisa (acte devant notaire).

Pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ali spremembo obstoječe pogodbe je zato vedno treba sestaviti v obliki notarskega zapisa, in sicer v prisotnosti vseh strank in z njihovim soglasjem (člen 1394 civilnega zakonika). Notar sestavi pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, zagotovi, da jo podpišeta oba zakonca ali bodoča zakonca, in je odgovoren za njeno posredovanje državnemu tožilstvu, ki jo vpiše v matični register. Ta formalnost je bistvena za zagotovitev, da je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij zavezujoča za tretje osebe (npr. upnike enega od zakoncev).

3 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema?

Da, določena načela je treba upoštevati. Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ne sme biti v nasprotju z javno moralo (člen 1387 civilnega zakonika), odstopati od pravil starševske avtoritete, pravnega upravljanja in skrbništva (člen 1388 civilnega zakonika) ali kakor koli spreminjati zakonskega dednega reda (člen 1389 civilnega zakonika).

V celoti je treba upoštevati primarni režim (členi 212 do 226 civilnega zakonika), razen kadar se predvideva uporaba dogovorov o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema. Določila pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ne smejo biti v nasprotju z ustreznimi pravicami in obveznostmi zakoncev.

Zakonca imata poleg drugih obveznosti vzajemno dolžnost, da ostaneta zvesta ter drug drugemu nudita pomoč in podporo. Ne moreta razpolagati s pravicami, ki ščitijo skupno bivališče, niti s stanovanjsko opremo v njem. Prav tako se predvideva solidarna odgovornost (solidarité) za obveznosti za tekoče potrebe družine.

4 Kakšni so pravni učinki razveze zakonske zveze, prenehanja življenjske skupnosti ali razveljavitve zakonske zveze na skupno premoženje?

(a) Razveza (divorce) pomeni prenehanje zakonske zveze ter vključuje likvidacijo (liquidation) in delitev (partage) premoženjskega režima. Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ni več veljavna, premoženjska razmerja med strankama pa urejata splošno obligacijsko pravo in pravo o solastništvu.

Sodišče, ki obravnava razvezo, lahko enemu od zakoncu dodeli preživnino (pension alimentaire). Preživnina se določi na podlagi potreb zakonca, ki se mu plačuje, in zmožnosti prispevanja drugega zakonca.

Če je zakonec med trajanjem zakonske zveze opustil ali zmanjšal svojo poklicno dejavnost (npr. zaradi varstva otrok), ima pod določenimi pogoji pravico uveljavljati zahtevek zoper drugega zakonca za retroaktivni nakup na podlagi splošnega sistema pokojninskega zavarovanja.

Če je na dan razveze zakonske zveze en ali več otrok iz zakonske zveze mlajših od 12 let, lahko zakonec, ki izvaja starševsko avtoriteto (autorité parentale) (sam ali skupaj z drugim staršem) in s katerim otroci običajno prebivajo, zaprosi sodišče, da jim dodeli pravico do prebivanja v skupnem bivališču. Dejstvo, da dom morda pripada drugemu zakoncu, ni ovira za uveljavljanje te pravice.

Z razvezo zakonske zveze med staršema se načeloma ne spremenijo pogoji izvajanja starševske avtoritete, ki jo starša še naprej izvajata skupaj. Sodišče dodeli starševsko avtoriteto samo enemu od staršev le v primeru, ko je to v korist otroka.

(b) Zakonca, ki želita živeti ločeno, vendar še ne želita razvezati zakonske zveze, se lahko odločita za prenehanje življenjske skupnosti (séparation de corps). Zakonca, katerih življenjska skupnost preneha, nista dolžna več prebivati skupaj, vendar prenehanje življenjske skupnosti vedno vključuje ločitev premoženja, posledično pa tudi prenehanje režima skupnega premoženja. Druge dolžnosti in obveznosti iz zakonske zveze veljajo naprej.

Četudi se prenehanje življenjske skupnosti konča s spravo med zakoncema, se za njiju še vedno uporablja ločitev premoženja, razen če skleneta nov premoženjski režim.

(c) Razveljavitev zakonske zveze (annulation du mariage) ima učinek razveljavitve zakonske zveze za nazaj. Šteje se, da premoženjski režim nikoli ni obstajal. Pravice in dolžnosti iz zakonske zveze prenehajo, zadevni osebi pa se štejeta za zunajzakonsko skupnost.

5 Kakšne so posledice smrti enega od zakoncev na premoženjska razmerja med zakoncema?

Smrt enega od zakoncev povzroči prenehanje režima skupnega premoženja. Potrebna je likvidacija na dveh ravneh: likvidacija zakonitega ali pogodbenega premoženjskega režima in nato pravic do dedovanja preživelega zakonca.

Če ni drugače določeno in če je pokojnik zapustil otroke ali potomce teh otrok, je preživeli zakonec upravičen bodisi do dedovanja najmanjšega zneska, do katerega je upravičen zakonski otrok, ki mora znašati vsaj četrtino zapuščine, bodisi do užitka nepremičnine, ki je bila skupno bivališče zakoncev, če je bil pokojnik edini lastnik nepremičnine ali pa sta imela s preživelim zakoncem deljeno lastništvo (člen 767-1 civilnega zakonika).

Če pokojnik ni imel otrok ali potomcev teh otrok, je preživeli zakonec upravičen do polnega lastništva celotne zapuščine, razen če je drugače določeno z oporoko (člen 767-2 civilnega zakonika).

6 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjska razmerja med zakoncema?

Uporabljajo se določbe zakona z dne 27. junija 2018 o ustanovitvi družinskega sodišča ter reformi razveze zakonske zveze in starševske avtoritete (loi du 27 juin 2018 instituant le juge aux affaires familiales, portant réforme du divorce et de l’autorité parentale), ki je začel veljati 1. novembra 2018: https://legilux.public.lu/eli/etat/leg/loi/2018/06/27/a589/jo

Družinsko sodišče obravnava zahtevke v zvezi s premoženjskim režimom.

Mogoča je sporazumna, zunajsodna delitev. Prisotnost notarja je obvezna le v primerih, ko se za premoženje zahteva vpis v zemljiško knjigo (publicité foncière).

Sodišče obravnava samo sporne zadeve.

7 Kakšni so učinki premoženjskih razmerij med zakoncema na pravna razmerja med zakoncem in tretjo osebo?

V členu 220 civilnega zakonika, ki se uporablja ne glede na premoženjski režim, je vzpostavljena domneva o solidarni odgovornosti zakoncev in tretjih oseb v zvezi z obveznostmi za tekoče potrebe družine, pri čemer je vsak od zakoncev pooblaščen za samostojno sklepanje pogodb za vzdrževanje gospodinjstva ali izobraževanje otrok; za morebitni dolg, ki pri tem nastane enemu zakoncu, je solidarno odgovoren tudi drugi zakonec.

Vendar se solidarna odgovornost ne uporablja za izdatke, ki so glede na način življenja v gospodinjstvu, koristnost ali nekoristnost posla in dobro ali slabo vero tretje pogodbene stranke očitno pretirani.

Prav tako se ne uporablja za obveznosti, ki so posledica nakupov na obroke, razen če so bili ti opravljeni s soglasjem obeh zakoncev.

Drug učinek premoženjskega režima na pravno razmerje med enim od zakoncev in tretjo osebo zadeva spremembo premoženjskega režima, ki v zvezi s tretjimi osebami začne veljati tri mesece po vpisu v matični register. Tudi če tega vpisa ni, je sprememba zavezujoča za tretje osebe, če zakonca v instrumentih, sklenjenih z njimi, izjavita, da sta spremenila svoj premoženjski režim.

Kar zadeva tretje osebe, postane sodna odločba o razvezi veljavna šele z datumom vpisa ali prepisa. Če je eden od zakoncev podjetnik, je treba pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij in morebitne instrumente, s katerimi se spreminja premoženjski režim, v roku enega meseca posredovati v poslovni register.

8 Kratek opis postopka delitve skupnega premoženja zakoncev v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo

Ko je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij razveljavljena, ne velja več.

Likvidacija premoženja v skupni lasti temelji na različnih izračunih, s katerimi se določijo deleži skupnega premoženja, ki ga je treba razdeliti, ter sredstva in obveznosti vsakega od zakoncev.

Zakonca ponovno prejmeta v posest svoje ločeno premoženje. Nato se izda izjava o nadomestilu (compte des récompenses), v kateri sta navedena nadomestilo za vsakega od zakoncev iz naslova režima skupnega premoženja in nadomestilo, ki ga zakonca dolgujeta v skupno premoženje.

Delitev se nato načeloma izvede na enaka deleža, razen če se zakonca dogovorita drugače.

Premoženjski režim je mogoče likvidirati s sporazumnim dogovorom. Delitev premoženja, vpisanega v zemljiško knjigo, se izvede z notarskim zapisom.

Če se zakonca ne dogovorita o likvidaciji in delitvi premoženjskega režima, notar, ki ga je v ta namen predhodno imenovalo družinsko sodišče, pripravi poročilo o težavah in zadevnih izjavah zakoncev. Sodišče, ki zaseda v senatu, odloči o preostalih sporih med zakoncema in ju napoti k notarju, ki pripravi končno shemo delitve (l’état liquidatif).

9 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?

Vsaka delitev, ki se nanaša na instrument, vpisan v zemljiško knjigo, se izvede z notarskim zapisom.

V vsakem primeru je treba vse instrumente inter vivos (med živimi) (actes entre vifs), bodisi brezplačne bodisi za plačilo, s katerimi se prenašajo stvarne pravice na nepremičninah (droits réels immobiliers), ki niso prednostne pravice (privilèges) ali hipoteke (hypothèques), prepisati pri uradu hipotekarnega registra (bureau de la conservation des hypothèques) jurisdikcije, v kateri je nepremičnina.

Uporabljajo se določbe spremenjenega zakona z dne 25. septembra 1905 o prepisu stvarnih pravic na nepremičninah (loi modifiée du 25 septembre 1905 sur la transcription des droits réels immobiliers): https://legilux.public.lu/eli/etat/leg/loi/1905/09/25/n1/jo