Izvirna jezikovna različica te strani portugalščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Premoženjska razmerja med zakoncema

Portugalska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema? Kaj je v njej predvideno?

Da. Zakonca lahko praviloma skleneta predporočno pogodbo, s katero izbereta zakonski premoženjski režim. Ta pogodba se imenuje predporočna pogodba (convenção antenupcial – člen 1698 civilnega zakonika (Código Civil)).

Vendar če zakonca ne izbereta režima ali v nekaterih primerih, ko je predporočna pogodba neveljavna, je v skladu s členoma 1717 in 1721 civilnega zakonika zakoniti premoženjski režim zakoncev režim skupnega premoženja, pridobljenega v zakonski zvezi (regime da comunhão de adquiridos).

V tem primeru je treba uporabiti določbe členov 1721 do 1731 civilnega zakonika za določitev, katero premoženje je v skupni lasti in katero premoženje je v ločeni lasti.

Obstajajo izjemni primeri (določeni v členu 1720 civilnega zakonika), v katerih je obvezni režim režim ločenega premoženja (regime de separação de bens).

2 Kako lahko zakonca uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?

Zakonci lahko premoženjska razmerja uredijo s sklenitvijo predporočne pogodbe, s katero lahko izberejo enega od treh premoženjskih režimov, določenih v civilnem zakoniku, ali z drugačnim dogovorom v okviru omejitev veljavne zakonodaje (člen 1698 civilnega zakonika).

Navedeni trije premoženjski režimi, določeni v civilnem zakoniku, so:

  • – režim skupnega premoženja, pridobljenega v zakonski zvezi (regime da comunhão de adquiridos – členi 1721 do 1731 civilnega zakonika);
  • – režim skupnega premoženja (regime da comunhão geral de bens – členi 1732 do 1734 civilnega zakonika);
  • – režim ločenega premoženja (regime da separação de bens – členi 1735 do 1735 civilnega zakonika).

Kot je navedeno zgoraj, se lahko zakonci dogovorijo drugače, vendar v okviru omejitev veljavne zakonodaje. To na primer velja, kadar je premoženjski režim zakoncev režim skupnega premoženja, pridobljenega v zakonski zvezi, vendar se zakonca v predporočni pogodbi dogovorita, da bo določeno nepremično premoženje, ki ga je eden od njiju pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze (na primer družinski dom), po sklenitvi zakonske zveze postalo skupno premoženje, ker želita biti oba odgovorna za zadevno hipoteko.

Kar zadeva formalne zahteve, mora biti predporočna pogodba v obliki verodostojne listine, sestavljene pri notarju (javna listina), ali izjave, dane pred uradnikom matičnega registra (člen 1710 civilnega zakonika ter členi 189 do 191 zakonika o matičnem registru (Código do Registo Civil)).

Praviloma mora biti predporočna pogodba sklenjena pred sklenitvijo zakonske zveze. V skladu s členom 1714 civilnega zakonika predporočne pogodbe in premoženjskega režima zakoncev po sklenitvi zakonske zveze ni mogoče spremeniti, razen če je s členom 1715 civilnega zakonika določeno drugače.

Oddelek III poglavja IX civilnega zakonika vsebuje pravne določbe, ki se uporabljajo za predporočne pogodbe (členi 1698 do 1716).

Pravne določbe, ki se uporabljajo za darila ob sklenitvi zakonske zveze in darila med zakoncema, so vključene v člene 1753 do 1766 oddelkov I in II poglavja X civilnega zakonika.

3 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema?

V členu 1720 civilnega zakonika sta opredeljena dva primera, v katerih je obvezni premoženjski režim zakoncev režim ločenega premoženja, in sicer: kadar se zakonska zveza sklene brez predhodnega postopka za sklenitev zakonske zveze in kadar sta zakonca ob sklenitvi zakonske zveze stara 60 let ali več.

Razen v teh primerih se lahko zakonca o režimu odločita svobodno v okviru omejitev veljavne zakonodaje.

4 Kakšni so pravni učinki razveze zakonske zveze, prenehanja življenjske skupnosti ali razveljavitve zakonske zveze na skupno premoženje?

V skladu s členom 1688 civilnega zakonika zakonsko razmerje med zakoncema preneha z razvezo ali razveljavitvijo zakonske zveze, ne da bi to vplivalo na določbe o preživljanju. S prenehanjem življenjske skupnosti zakoncev in njunega premoženja se zakonska zveza ne konča, vendar pa so pravni učinki v primeru prenehanja življenjske skupnosti zelo podobni kot pri razvezi zakonske zveze, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Kar zadeva razdelitev premoženja in plačilo dolgov, člen 1689 civilnega zakonika določa, da imajo zakonca ali njuni zadevni dediči po prenehanju premoženjskega režima zakoncev pravico, da vsak prejme svoje osebno premoženje in svoj delež morebitnega skupnega premoženja. Če ima zakonec dolg do skupnega premoženja, ga mora poravnati.

Kar zadeva dolgove, se najprej iz skupnega premoženja poplačajo skupni dolgovi, šele po poplačilu teh dolgov pa se poravnajo preostali dolgovi. Če ima eden od zakoncev dolg do drugega zakonca, mora ta dolg poplačati iz svojega deleža skupnega premoženja. Če skupnega premoženja ni, mora zakonec dolg poplačati iz svojega osebnega premoženja.

Pravni učinki razveze zakonske zveze

Učinki razveze zakonske zveze so določeni v členih 1788 do 1793-A civilnega zakonika.

Praviloma z razvezo zakonske zveze zakonska zveza preneha, pri čemer ima razveza enake pravne posledice kot prenehanje zakonske zveze zaradi smrti.

Kar zadeva dedovanje, je v členu 2133 civilnega zakonika določeno, da po sodni odločbi o razvezi zakonske zveze nekdanji zakonec izgubi status zakonitega dediča, tudi če je sodna odločba o razvezi zakonske zveze izdana po smrti drugega zakonca.

V skladu s portugalskim pravom se zakonsko premoženje praviloma ne razdeli v postopku za razvezo zakonske zveze, ampak šele po razvezi. Vendar pa se lahko v primeru sporazumne razveze zakonske zveze pred matičnim uradom zakonca takoj dogovorita, kako bo zakonsko premoženje razdeljeno.

Kar zadeva učinke razveze zakonske zveze, je splošno pravilo, da:

  • – začne razveza zakonske zveze veljati od datuma, ko sodna odločba o razvezi zakonske zveze postane pravnomočna.

Učinki razveze zakonske zveze na premoženje zakoncev so:

  • – razveza zakonske zveze ima retroaktivne učinke na premoženje zakoncev od datuma, ko se je začel postopek za razvezo zakonske zveze;
  • – na zahtevo katerega koli zakonca pa lahko učinki razveze zakonske zveze na premoženje veljajo retroaktivno od datuma, ko sta zakonca prenehala živeti skupaj, če je bil ta datum potrjen v postopku;
  • – pri razdelitvi premoženja po razvezi zakonske zveze ne more noben od zakoncev prejeti več, kot bi prejel, če bi bila zakonska zveza sklenjena na podlagi režima skupnega premoženja, pridobljenega v zakonski zvezi;
  • – oba zakonca izgubita vse ugodnosti, ki sta jih ali bi jih prejela zaradi sklenitve zakonske zveze (npr. darila med zakoncema, darila tretje osebe paru za sklenitev zakonske zveze). V takem primeru se lahko darovalec odloči, da bo ugodnost pripadla otrokom, rojenim v zakonski zvezi;
  • – prizadeti zakonec ima pravico, da pod splošnimi pogoji civilne odgovornosti in pri rednih sodiščih zahteva odškodnino za škodo, ki jo je povzročil drugi zakonec;
  • – kadar se razlogi za razvezo zakonske zveze nanašajo na duševne težave enega od zakoncev, mora zakonec, ki predlaga razvezo zakonske zveze, drugemu zakoncu nadomestiti osebno škodo, povzročeno s prenehanjem zakonske zveze. Ta zahtevek je treba vložiti med samim postopkom za razvezo zakonske zveze;
  • – vsak zakonec lahko od sodišča zahteva, naj mu dovoli, da najame družinski dom, ne glede na to, ali je v skupni lasti ali v lasti drugega zakonca.

Učinki razveze zakonske zveze na razmerja med zakoncema in tretjimi osebami so:

  • – zakonca se lahko na učinke razveze zakonske zveze na premoženje zoper tretje osebe sklicujeta šele, ko je sodna odločba vpisana v matični register.

Kar zadeva preživninske obveznosti med nekdanjima zakoncema, člena 2016 in 2019 civilnega zakonika določata, da:

  • – ima po razvezi zakonske zveze praviloma vsak nekdanji zakonec dolžnost, da se preživlja sam;
  • – ima vsak nekdanji zakonec pravico do preživnine, ne glede na to, ali je bila razveza zakonske zveze sporazumna, vendar pa je pravico do preživnine mogoče zavrniti iz razlogov pravičnosti;
  • – pravica do preživnine preneha, če upravičenec znova sklene zakonsko zvezo.

Učinki prenehanja življenjske skupnosti zakoncev in njunega premoženja

V zvezi s prenehanjem življenjske skupnosti člen 1794 civilnega zakonika vsebuje sklicevanje na določbe o razvezi zakonske zveze, kakor so predstavljene zgoraj, z eno izjemo: s prenehanjem življenjske skupnosti zakonska zveza ne preneha.

Razen te izjeme so v skladu s členi 1795-A, 2016 in 2133 civilnega zakonika učinki prenehanja življenjske skupnosti na zakonsko premoženje, preživninske obveznosti in dedovanje enaki kot pri razvezi zakonske zveze.

Pravni učinki razveljavitve zakonske zveze

Med razveljavitvijo zakonske zveze in neobstoječo zakonsko zvezo je razlika.

Neobstoječa zakonska zveza, kot je določena s členi 1628 do 1630 civilnega zakonika (npr. ob popolnem neobstoju izjave enega ali obeh zakoncev), nima nobenih učinkov.

Razveljavitev civilne zakonske zveze, kot je določena s členom 1631 civilnega zakonika (npr. v primeru zakonskih zadržkov ali nepravilne izjave), pa ima naslednje učinke, določene s členom 1647 civilnega zakonika:

  • – če sta oba zakonca ravnala v dobri veri, ima zakonska zveza učinke med njima in zoper tretje osebe, dokler sodna odločba o razveljavitvi zakonske zveze ne postane pravnomočna;
  • – če je samo en zakonec ravnal v dobri veri, lahko učinke zakonske zveze uveljavlja le ta zakonec. Poleg tega se lahko zakonec, ki je ravnal v dobri veri, sklicuje na učinke zakonske zveze zoper tretje osebe, če odražajo razmerje med zakoncema.

Ta pravila se uporabljajo za razveljavitev katoliške zakonske zveze, sklenjene pred cerkvenimi organi, dokler ni sodna odločba vpisana v matični register, če je bila tudi katoliška zakonska zveza vpisana v register.

Člena 1649 in 1650 civilnega zakonika določata posebne premoženjske sankcije v primeru zakonske zveze med mladoletnikoma ali zakonske zveze, s katero so kršeni zakonski zadržki, na primer:

  • – mladoletnik, ki sklene zakonsko zvezo brez potrebnega dovoljenja, se v zvezi z upravljanjem premoženja, ki ga je imel ob sklenitvi zakonske zveze ali ga je kot darilo pridobil po sklenitvi zakonske zveze, do polnoletnosti šteje za mladoletno osebo. Vendar pa se preživnina, potrebna glede na njegov status, vzame iz dohodka od tega premoženja;
  • – to premoženje do mladoletnikove polnoletnosti upravljajo njegovi starši ali njegov zakoniti zastopnik in ne drugi zakonec;
  • – tega premoženja ni niti med zakonsko zvezo niti po njenem prenehanju mogoče uporabiti za poravnavo dolgov, ki so kateremu koli od zakoncev nastali pred mladoletnikovo polnoletnostjo;
  • – v primeru sklenitve zakonske zveze pred koncem obveznega obdobja, ki mora preteči med dvema zakonskima zvezama, zakonec, ki krši ta zadržek, izgubi vse premoženje, pridobljeno z darilom ali oporoko od prvega zakonca v prejšnji zakonski zvezi;
  • – v primeru kršitve zadržkov iz člena 1604(c) in (d) civilnega zakonika (npr. zadržka krvnega sorodstva) zakonec, ki stori to kršitev, ne more od drugega zakonca prejeti nobene ugodnosti z darilom ali oporoko.

5 Kakšne so posledice smrti enega od zakoncev na premoženjska razmerja med zakoncema?

S smrtjo premoženjski režim med zakoncema preneha, kot je določeno v členu 1788 civilnega zakonika.

Skupno premoženje je treba razdeliti. V skladu s členom 2024 civilnega zakonika pokojnikovo premoženje vključuje njegovo osebno premoženje in, kjer je to ustrezno, njegov delež v skupnem premoženju zakoncev.

Praviloma je preživeli zakonec zakoniti dedič in je pri dedovanju upravičen do nujnega deleža ne glede na obstoj oporoke (člena 2131 in 2133 ali člena 2158 in 2159 civilnega zakonika, kot je ustrezno).

Poleg tega ima pod pogoji iz člena 2103-A civilnega zakonika preživeli zakonec pri razdelitvi premoženja pravico, da se mu dodeli uporaba družinskega doma, predmetov v njem in njegove opreme. Kadar to presega njegov delež tako pri dedovanju kot tudi pri skupnem premoženju, mora drugim dedičem izplačati nadomestilo.

Vendar pa se lahko zakonca v skladu s členom 1698 in členom 1700(3) civilnega zakonika v predporočni pogodbi odpovesta svojemu statusu dediča, kadar je premoženjski režim zakoncev režim ločenega premoženja.

6 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjska razmerja med zakoncema?

Za odločanje o premoženjskih razmerjih med zakoncema so pristojna sodišča, uradi in notarji, odvisno od spodaj naštetih primerov.

V skladu s portugalsko zakonodajo se uporablja načelo nespremenljivosti predporočnih pogodb in premoženjskih razmerij, določeno v členu 1714 civilnega zakonika. Če se želita bodoča zakonca sporazumeti o premoženjskih razmerjih in prenehati z dodatnim premoženjskim razmerjem, morajo biti premoženjska razmerja določena v predporočni pogodbi (člen 1710 civilnega zakonika), ki jo je treba nujno skleniti, preden sta zakonca sklenila zakonsko zvezo. Zakoncema v času sklenitve zakonske zveze ni priznana svoboda, da skleneta dogovor o spremembi ali prenehanju premoženjskih razmerij. Izjeme od načela nespremenljivosti se pojavljajo v primerih iz člena 1715 civilnega zakonika (npr. v primeru ločitve premoženja ali prenehanja življenjske skupnosti oseb in ločitve premoženja).

Določbe o premoženjskih razmerjih morajo biti določene v predporočni pogodbi (člen 1698 civilnega zakonika). Za sklenitev predporočne pogodbe veljajo formalne zahteve in zahteve glede objave. Kar zadeva formalne zahteve, je treba v skladu s členom 1710 civilnega zakonika za veljavno sklenitev pogodb skleniti dodatne pogodbe z izjavo v javnem registru ali z notarskim zapisom. Kar zadeva zahteve po objavi, je treba za to, da bi imele predporočne pogodbe učinke za tretje osebe, v skladu s členom 1711(1) civilnega zakonika te pogodbe registrirati. V ta namen se dediči zakoncev in drugi udeleženci pogodbe ne štejejo za tretje osebe. Registracija pogodbe ne odpravlja zahteve po vpisu v zemljiško knjigo v zvezi z dejstvi, na katera se nanaša. Poleg tega je treba upoštevati tudi časovno omejitev: predporočna pogodba mora biti sklenjena pred sklenitvijo zakonske zveze, vendar ne več kot eno leto pred sklenitvijo zakonske zveze, sicer preneha veljati, kot je določeno v členu 1716 civilnega zakonika.

Navedene informacije so na voljo v priročniku Os Regulamentos Europeus: impacto na actividade registal e notarial (Evropska pravila: vpliv na registracijsko in notarsko dejavnost), na voljo v portugalščini in angleščini na spletni strani https://www.redecivil.csm.org.pt/os-regulamentos-europeus-impacto-na-atividade-registal-e-notarial/.

V primeru razveze, prenehanja življenjske skupnosti ali razveljavitve zakonske zveze se organi, pristojni za delitev in tako za uporabo zadevnih premoženjskih razmerij med zakoncema, razlikujejo glede na to, ali se zakonca strinjata z delitvijo ali ne.

Če se zakonca strinjata z delitvijo, so v primeru razveze zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti pristojni matični uradi. V tem primeru lahko nastaneta dva položaja: v primeru sporazumne razveze zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti so v zvezi z razvezo zakonske zveze ali prenehanjem življenjske skupnosti pristojni matični urad, ki lahko v okviru tega postopka odobri sporazum o razdelitvi premoženja, uredi plačilo davčnih obveznosti in v zemljiško knjigo vnese spremembe, ki nastanejo zaradi razdelitve premoženja. V primeru razveze zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti brez sporazuma, za katero so pristojna sodišča za družino in mladoletnike (Tribunais de Família e Menores), velja, da so za ureditev razdelitve, davčnih obveznosti in sprememb v zemljiški knjigi, ki nastanejo zaradi razdelitve premoženja, pristojne službe matičnega urada, če se stranki strinjata glede razdelitve premoženja po razvezi zakonske zveze ali prenehanju življenjske skupnosti. Ta pravni okvir je določen v členih 272-A in 272-B zakonika o matičnem registru (Código de Registo Civil). Praktične informacije o tej storitvi in njenih stroških so na voljo na spletnem naslovu https://justica.gov.pt/Servicos/Balcao-Divorcio-com-Partilha;

Če pa po razvezi zakonske zveze ali prenehanju življenjske skupnosti stranki dosežeta dogovor o razdelitvi premoženja, lahko pri notarju sestavita javno listino. V takem primeru mora notar v dveh mesecih vpisati nepremično premoženje v register, stranki pa morata v istem roku poravnati svoje davčne obveznosti (člena 8-B in 8-C zakonika o zemljiški knjigi (Código do Registo Predial)).

Če se zakonca ne strinjata z delitvijo, je treba v primeru razveze, prenehanja življenjske skupnosti, ničnosti ali razveljavitve zakonske zveze začeti postopek popisa na zahtevo ene ali druge stranke. Zato so za postopek popisa pristojna izključno sodišča v primerih iz člena 1083(1) civilnega zakonika (npr. če je popis odvisen od drugih sodnih postopkov).  V drugih primerih se lahko postopek popisa v skladu s členom 1083(2) civilnega zakonika po izbiri zadevne stranke ali dogovoru med vsemi zainteresiranimi strankami zahteva pred sodišči ali notarjem s seznama iz člena 1 priloge k zakonu 117/19. Notarji obravnavajo zadevo prek sistema za vodenje zadev https://www.inventarios.pt/.

7 Kakšni so učinki premoženjskih razmerij med zakoncema na pravna razmerja med zakoncem in tretjo osebo?

Člena 1682 in 1683 civilnega zakonika določata, da mora v nekaterih primerih zakonec za sklenitev nekaterih pogodb s tretjo osebo pridobiti soglasje drugega zakonca. To je odvisno od premoženjskega režima med zakoncema (npr. režim ločenega premoženja ali režim skupnega premoženja), pooblastil za upravljanje, ki izhajajo iz navedenega režima (npr. skupno upravljanje nekaterega premoženja), vrste premoženja (npr. družinski dom, skupno premoženje) ali vrste pogodbe (npr. kupoprodajna pogodba, sprejem darila).

V skladu s členom 1687 civilnega zakonika ima neobstoj soglasja drugega zakonca za tretje osebe naslednje posledice:

  • – če eden od zakoncev sklene pogodbo, ki krši določbe člena 1682(1) in (3) (npr. prenos lastništva nad določenim premičnim premoženjem), člena 1682-A (npr. prenos lastništva nad nepremičnim premoženjem v režimu skupnega premoženja; prenos lastništva nad družinskim domom v vseh premoženjskih režimih med zakoncema), člena 1682-B (npr. odpoved najema družinskega doma) ali člena 1683(2) (odpoved dediščini ali zapuščini) civilnega zakonika, lahko drugi zakonec ali njegov dedič zahteva razveljavitev navedene pogodbe;
  • – če zakonec prenese lastništvo nad neregistriranim premičnim premoženjem ali sklene pogodbo, s katero se ustanovi breme na navedenem premoženju, brez soglasja drugega zakonca, kadar je to potrebno, zgoraj navedene razveljavitve ni mogoče uveljavljati zoper tretjo osebo, ki je ravnala v dobri veri;
  • – če eden od zakoncev nezakonito prenese lastništvo nad premoženjem, ki pripada izključno drugemu zakoncu, ali sklene pogodbo, s katero se ustanovi breme na navedenem premoženju, je pogodba nična in neveljavna, plačilo pa je treba vrniti, zlasti na podlagi členov 892 do 904 civilnega zakonika, ki določajo posledice nezakonitega ravnanja prodajalca.

8 Kratek opis postopka delitve skupnega premoženja zakoncev v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo.

Če obstaja dogovor o delitvi, ga lahko potrdijo matični uradi ali se vpiše v notarski zapis, sestavljen pred notarjem, odvisno od okoliščin, navedenih v odgovoru na vprašanje 6.

Če ni dogovora o delitvi, se pred sodiščem ali notarjem začne postopek popisa, odvisno tudi od odgovora na vprašanje 6.

Postopek sodnega popisa urejajo določbe zvezka V, naslova XVI (členi od 1082 do 1130) civilnega zakonika, režim, ki se smiselno uporablja za notarski popis (člen 2 priloge k zakonu 117/19).

Postopek popisa za delitev zakonske lastnine je v bistvu razdeljen na naslednje faze: začetna faza, ugovor in preverjanje odgovornosti, predhodno zaslišanje zainteresiranih strani, ureditev postopka in zaslišanje zainteresiranih strani, izjava o delitvi in odločba o soglasju, dogodki po odločbi.

9 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?

Predlagatelj vpisa nepremičnega premoženja v register mora pri zemljiškoknjižnem uradu vložiti zemljiškoknjižni predlog ter mu priložiti listine, ki dokazujejo dejstva, navedena v zemljiški knjigi. Listine, ki se običajno zahtevajo, so: javna listina, potrdilo o nepremičnini; dokazilo o plačilu kolkovine in občinskega davka na nepremičnine; listina o izbrisu hipoteke, kadar je to ustrezno. Če so te listine že vložene pri zemljiškoknjižnem uradu, je treba navesti samo sklicevanja nanje.

Če predlog vloži predlagateljev zastopnik, je treba poleg tega predlogu priložiti pooblastilo za zastopanje. Vendar v skladu s členom 39 zakonika o zemljiški knjigi odvetniki, notarji in pravni svetovalci za vložitev predloga za vpis v zemljiško knjigo ne potrebujejo takega pooblastila za zastopanje.

Predlagatelji, ki imajo digitalno potrdilo (državljani z izkaznico portugalskega državljana, odvetniki, notarji in pravni svetovalci, ustrezno vpisani v zadevne poklicne zbornice), lahko zemljiškoknjižni predlog in priložene potrebne listine vložijo prek interneta. Predlagatelji brez digitalnega potrdila lahko predlog vložijo osebno v zemljiškoknjižnem uradu ali ga pošljejo po pošti.

Informacije o postopku vpisa in povezanih stroških so na voljo na spletnem naslovu:

https://justica.gov.pt/Servicos/Pedir-registo-predial.

Veljavne različice civilnega zakonika in druge zgoraj navedene zakonodaje so na voljo v portugalščini na naslednji povezavi:

http://www.pgdlisboa.pt/leis/lei_main.php.

Končna opomba

Informacije v tem informativnem listu so splošne in niso izčrpne. Ne zavezujejo kontaktne točke, Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, sodišč ali drugih oseb. Vedno je treba upoštevati veljavno različico upoštevne zakonodaje. Tu navedene informacije ne nadomeščajo pravnega svetovanja pravnega strokovnjaka.

Zadnja posodobitev: 05/10/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.