Premoženjska razmerja med zakoncema

1 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema? Kaj je v njej predvideno?

Da. Načeloma lahko zakonca svobodno izbereta svoja premoženjska razmerja, tako da skleneta pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema, imenovano predporočna pogodba (convenção antenupcial), kot je določeno v členu 1698 portugalskega civilnega zakonika (Código Civil).

Če pa zakonca ne izbereta premoženjskega razmerja ali v nekaterih primerih, ko je predporočna pogodba neveljavna, je samodejno veljavno zakonsko premoženjsko razmerje med zakoncema solastništvo nad premoženjem, pridobljenim po sklenitvi zakonske zveze, v skladu s členoma 1717 in 1721 civilnega zakonika.

V obravnavanem primeru členi od 1721 do 1731 civilnega zakonika določajo, katero premoženje je v skupni lasti in katero premoženje je v ločeni lasti.

Izjemoma je v nekaterih okoliščinah, določenih v členu 1720 civilnega zakonika, ločena premoženjska ureditev obvezna.

2 Kako lahko zakonca uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?

Zakonca lahko svoja premoženjska razmerja uredita s sklenitvijo predporočne pogodbe, pri čemer lahko izbereta enega od treh premoženjskih razmerij, določenih v civilnem zakoniku, ali zadevo drugače uredita v mejah prava, ki se uporablja (člen 1698 civilnega zakonika).

Navedena tri premoženjska razmerja, določena v civilnem zakoniku, so:

• skupno lastništvo premoženja, pridobljenega po sklenitvi zakonske zveze (regime da comunhão de adquiridos – členi od 1721 do 1731 civilnega zakonika);
• solastništvo vsega premoženja (regime da comunhão geral de bens – členi od 1732 do 1734 civilnega zakonika);
• ločitev premoženja (regime da separação de bens – členi od 1735 do 1735 civilnega zakonika).

Kot je navedeno zgoraj, se lahko zakonca dogovorita o drugačni ureditvi v mejah prava, ki se uporablja. To se zgodi, kadar je premoženjsko razmerje med zakoncema skupno lastništvo premoženja, pridobljenega po sklenitvi zakonske zveze, vendar se zakonca v predporočni pogodbi dogovorita, da bo določena nepremičnina, ki jo je eden od njiju pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze (na primer družinsko stanovanje), po sklenitvi zakonske zveze postala skupno premoženje, ker želita, da sta oba odgovorna za posojilo, če je premoženje obremenjeno s hipoteko.

Formalna zahteva je, da mora biti predporočna pogodba v obliki verodostojne listine, sestavljene pred notarjem (javna listina), ali izjave pred uradnikom matičnega urada (člen 1710 civilnega zakonika in členi 189 do 191 zakonika o matičnem registru (Código do Registo Civil)).

Predporočna pogodba mora biti načeloma sklenjena pred sklenitvijo zakonske zveze. V skladu s členom 1714 civilnega zakonika predporočne pogodbe in premoženjskih razmerij med zakoncema ni mogoče spreminjati po sklenitvi zakonske zveze, razen če člen 1715 civilnega zakonika določa drugače.

Pravne določbe, ki se uporabljajo za predporočne pogodbe, so v knjigi IV, naslov II, poglavje IX, oddelek III civilnega zakonika (členi od 1698 do 1716).

Zakonske določbe, ki se uporabljajo za darila zakoncema in darila med zakoncema, so navedene v oddelku I in II poglavja X naslova II knjige IV civilnega zakonika (členi od 1753 do 1766).

3 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema?

V dveh okoliščinah, določenih v členu 1720 civilnega zakonika, je ločena premoženjska ureditev obvezna: če je zakonska zveza sklenjena brez izvedbe postopkov, ki jih je treba upoštevati pred sklenitvijo zakonske zveze, in če sta zakonca stara 60 let ali več.

V nasprotnem primeru lahko zakonca prosto izbereta svojo ureditev v mejah prava, ki se uporablja.

4 Kakšni so pravni učinki razveze zakonske zveze, prenehanja življenjske skupnosti ali razveljavitve zakonske zveze na skupno premoženje?

V skladu s členom 1688 civilnega zakonika zakonska zveza preneha z razvezo ali razveljavitvijo zakonske zveze, ne da bi to vplivalo na ureditev preživnine. S prenehanjem življenjske skupnosti zakonska zveza ne preneha, vendar so pravni učinki zelo podobni pravnim učinkom razveze, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

V zvezi z delitvijo premoženja in plačilom dolgov člen 1689 civilnega zakonika določa, da sta zakonca ali njuni dediči po prenehanju premoženjskih razmerij med zakoncema upravičena do prejema osebnega premoženja in svojega deleža skupnega premoženja. Zakonec, ki ima dolg do zakonske zapuščine, mora ta dolg poravnati.

V zvezi z dolgovi se skupni dolgovi najprej plačajo iz skupnega premoženja, šele potem pa se poravnajo preostali dolgovi. Če ima eden od zakoncev dolg do drugega zakonca, mora ta dolg plačati iz svojega deleža skupnega premoženja. Če ni skupnega premoženja, mora zakonec poravnati dolg iz svojega osebnega premoženja.

Pravni učinki razveze zakonske zveze

Učinki razveze zakonske zveze so določeni v členih od 1788 do 1793-A civilnega zakonika.

Splošno načelo je, da z razvezo zakonska zveza preneha, to pa ima enake pravne učinke kot prenehanje s smrtjo.

V zvezi z dedovanjem člen 2133 civilnega zakonika določa, da bivši zakonec po izdaji sodne odločbe o razvezi zakonske zveze izgubi status zakonitega dediča, tudi če je odločba o razvezi zakonske zveze izdana po smrti drugega zakonca.

V skladu s portugalskim pravom se premoženje med zakoncema praviloma razdeli šele po končanem postopku za razvezo zakonske zveze, ne pa med potekom postopka. Vendar se lahko zakonca v primeru sporazumne razveze zakonske zveze pred matičnim uradom nemudoma dogovorita o načinu delitve premoženja med zakoncema (člen 272-A zakonika o matičnem registru).

Kar zadeva učinke razveze zakonske zveze, je splošno pravilo, da:

• razveza zakonske zveze začne veljati z dnem, ko sodna odločba o razvezi zakonske zveze postane pravnomočna.

Premoženjski učinki razveze zakonske zveze med zakoncema so:

• razveza zakonske zveze ima retroaktivne učinke na premoženjska razmerja med zakoncema od datuma začetka postopka za razvezo zakonske zveze;
• vendar se lahko na zahtevo enega od zakoncev premoženjski učinki razveze njune zakonske zveze določijo za nazaj do datuma, ko sta zakonca prenehala živeti skupaj, če je bil ta datum določen v postopku;
• pri delitvi premoženja po razvezi zakonske zveze nobeden od zakoncev ne more prejeti več, kot bi prejel, če bi bila zakonska zveza sklenjena po ureditvi skupnega lastništva premoženja, pridobljenega po sklenitvi zakonske zveze;
• vsak zakonec izgubi vse ugodnosti, ki jih je ali naj bi jih prejel zaradi zakonske zveze (npr. darila med zakoncema; darila, ki jih paru podari tretja oseba z namenom njune sklenitve zakonske zveze); v slednjem primeru se lahko oseba, ki izroči darilo, odloči, da bodo korist pridobili otroci para;
• zakonec, ki je utrpel škodo, ima pravico zahtevati odškodnino od drugega zakonca v skladu s splošnimi pravili o civilnopravni odgovornosti in pred rednimi sodišči;
• če se razlogi za razvezo nanašajo na duševno motnjo enega od zakoncev, mora zakonec, ki zahteva razvezo zakonske zveze, drugemu zakoncu povrniti nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi prenehanja zakonske zveze; ta zahtevek je treba vložiti med postopkom za razvezo zakonske zveze;
• vsak zakonec lahko od sodišča zahteva, da prizna pravico do nadaljnjega najema družinskega stanovanja, ne glede na to, ali je v skupni lasti ali v lasti drugega zakonca;
• domače živali se zaupajo enemu ali obema zakoncema, pri čemer se upoštevajo interesi vsakega zakonca in njunih otrok ter dobrobit živali.

Premoženjski učinki razveze zakonske zveze na premoženjska razmerja med zakoncema in tretjimi osebami so:

• zakonca lahko uveljavljata premoženjskopravne učinke razveze zakonske zveze proti tretjim osebam šele po datumu vpisa sodne odločbe v matični register.

Kar zadeva preživninske obveznosti med nekdanjima zakoncema, člena 2016 in 2019 civilnega zakonika določata:

• praviloma se mora vsak nekdanji zakonec po razvezi zakonske zveze preživljati sam;
• vsak nekdanji zakonec ima pravico do preživnine, ne glede na to, ali je bila razveza sporazumna ali ne, vendar se pravica do preživnine lahko zavrne iz razlogov pravičnosti;
• pravica do preživnine preneha, če se upravičenec ponovno poroči, sklene zunajzakonsko skupnost ali se diskvalificira zaradi neprimernega ravnanja.

Učinki prenehanja življenjske skupnosti

V zvezi s prenehanjem življenjske skupnosti se člen 1794 civilnega zakonika sklicuje na zgoraj navedene določbe o razvezi zakonske zveze, z eno izjemo: s prenehanjem življenjske skupnosti zakonska zveza ne preneha.

Poleg te izjeme so učinki prenehanja življenjske skupnosti na podlagi členov 1795-A, 2016 in 2133 civilnega zakonika enaki učinkom razveze zakonske zveze.

Pravni učinki razveljavitve zakonske zveze

Obstaja razlika med razveljavitvijo in ničnostjo zakonske zveze.

V primeru nične zakonske zveze v skladu s členi 1628 do 1630 civilnega zakonika (npr. ob popolnem neobstoju soglasja enega ali obeh zakoncev) nična zakonska zveza nima učinka.

V primeru razveljavitve civilne zakonske zveze v skladu s členom 1631 civilnega zakonika (npr. v primeru pravnih zadržkov ali soglasja v zmoti) so učinki iz člena 1647 civilnega zakonika naslednji:

• če sta oba zakonca ravnala v dobri veri, ima zakonska zveza učinke med njima in v razmerju do tretjih oseb, dokler sodna odločba o razveljavitvi ne postane pravnomočna;

• če je samo en zakonec ravnal v dobri veri, lahko učinke zakonske zveze uveljavlja le ta zakonec; poleg tega lahko dobroverni zakonec uveljavlja učinke zakonske zveze proti tretjim osebam, če ti odražajo razmerje med zakoncema.

Ta pravila se uporabljajo za razveljavitev katoliških zakonskih zvez, ki jih izdajo cerkveni organi, dokler sodna odločba ni vpisana v matični register, pod pogojem, da je bila tam evidentirana katoliška zakonska zveza.

Člena 1649 in 1650 civilnega zakonika določata posebne premoženjske sankcije v primeru zakonske zveze mladoletne osebe ali zakonske zveze v nasprotju z zakonskimi ovirami, kot so:

• mladoletnika, ki skleneta zakonsko zvezo brez potrebnega dovoljenja, se do polnoletnosti štejeta za mladoletnika za namene upravljanja premoženja, ki je bilo v njuni lasti ob sklenitvi zakonske zveze in pridobljeno z darilom po sklenitvi zakonske zveze; dodelijo pa se jima vse potrebne preživnine iz naslova dohodka od tega premoženja;
• dokler mladoletnik ne postane polnoleten, to premoženje upravljajo starši ali zakoniti zastopniki mladoletnika, ne pa njegov zakonec;
• tega premoženja ni mogoče uporabiti niti med sklenitvijo zakonske zveze niti po njenem prenehanju za poravnavo dolgov katerega koli od zakoncev, dokler mladoletnik ne postane polnoleten;
• Če so kršene ovire iz člena 1604(c) in (d) civilnega zakonika (npr. ovira, ki je posledica krvnega razmerja), zakonec, ki krši oviro, ne more prejemati koristi od drugega zakonca z darilom ali oporoko.

5 Kakšne so posledice smrti enega od zakoncev na premoženjska razmerja med zakoncema?

Premoženjska razmerja med zakoncema se s smrtjo končajo, kot je določeno v členu 1788 civilnega zakonika.

Premoženje v skupni lasti je treba razdeliti. Premoženje zapustnika vključuje njegovo osebno premoženje in po potrebi njegov delež v skupnem premoženju zakoncev v skladu s členom 2024 civilnega zakonika.

Na splošno je preživeli zakonec zakoniti dedič in je upravičen do nujnega deleža v dedovanju, ne glede na to, ali obstaja oporoka ali ne (členi 2131 in 2133 ali 2158 in 2159 civilnega zakonika, kot je ustrezno).

Poleg tega ima v skladu s členom 2103-A civilnega zakonika preživeli zakonec v primeru delitve premoženja pravico do uporabe družinskega stanovanja, njegove vsebine in pohištva. Če to presega delež preživelega zakonca v zapuščinskem in skupnem premoženju, mora ta drugim dedičem izplačati odškodnino.

Vendar se lahko zakonca v skladu s členoma 1698 in 1700(3) civilnega zakonika, kadar je premoženjsko razmerje med zakoncema ločitev premoženja, odpovesta statusu dediča v predporočni pogodbi.

6 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjska razmerja med zakoncema?

Sodišča, matični uradi in notarji so pristojni za odločanje o zadevah v zvezi s premoženjskimi razmerji med zakoncema, če je to primerno v spodaj navedenih primerih.

V portugalskem pravu so predporočne pogodbe in premoženjska razmerja med zakoncema načeloma nespremenljiva v skladu s členom 1714 civilnega zakonika. Če želita bodoča zakonca torej izbrati premoženjska razmerja in odstopati od zakonsko določenega premoženjskega razmerja, morajo biti premoženjska razmerja določena s predporočno pogodbo (člen 1710 civilnega zakonika), ki jo je treba skleniti pred sklenitvijo zakonske zveze. Zakonca med trajanjem zakonske zveze ne smeta skleniti dogovora o spremembi ali prenehanju premoženjskih razmerij med zakoncema. Izjeme od tega načela so določene v členu 1715 civilnega zakonika (npr. ločitev premoženja, ki ga odredi sodišče, ali prenehanje življenjske skupnosti zakoncev).

Ureditev premoženjskih razmerij mora biti določena v predporočni pogodbi (člen 1698 civilnega zakonika), katere sklenitev mora biti v skladu z zahtevami glede oblike in objave. V skladu s členom 1710 civilnega zakonika morajo biti predporočne pogodbe v obliki izjave pred matičnim uradnikom ali javne listine, sestavljene pred notarjem, sicer so neveljavne. Da bi imele učinke za tretje osebe, morajo biti predporočne pogodbe evidentirane v skladu s členom 1711(1) civilnega zakonika. Dediči zakoncev in druge stranke predporočne pogodbe se v ta namen ne štejejo za tretje osebe. Evidentiranje pogodbe ne pomeni, da v zemljiško knjigo ni treba vpisati dejstev, ki jih je treba evidentirati v zemljiški knjigi. Upoštevati je treba tudi veljavni rok: predporočna pogodba mora biti sklenjena pred sklenitvijo zakonske zveze, vendar ne sme preteči več kot eno leto od podpisa pogodbe do sklenitve zakonske zveze, sicer v skladu s členom 1716 civilnega zakonika pogodba preneha veljati.

Zgornje informacije so na voljo v vodniku Os Regulamentos Europeus: impacto na actividade registal e notarial (Evropski predpisi: vpliv na dejavnost matičnih uradov in notarjev), na voljo v portugalščini in angleščini na naslovu https://www.redecivil.csm.org.pt/os-regulamentos-europeus-impacto-na-atividade-registal-e-notarial/.

V primeru razveze, prenehanja življenjske skupnosti ali razveljavitve zakonske zveze je organ, pristojen za delitev premoženja in s tem uporabo ustreznih premoženjskih razmerij za delitev, odvisen od tega, ali se zakonca dogovorita o načinu delitve skupnega premoženja.

Če se zakonca dogovorita o delitvi premoženja med njiju, so v primeru razveze ali prenehanja življenjske skupnosti odgovorni matični uradi. V tem primeru obstajata dva možna scenarija: v primeru sporazumne razveze ali sporazumnega prenehanja življenjske skupnosti razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti obravnavajo matični uradi in lahko v okviru tega postopka odobrijo pogodbo o delitvi premoženja, obravnavajo plačilo davčnih obveznosti in izvedejo kakršne koli spremembe v zemljiški knjigi, ki izhajajo iz delitve premoženja; če en zakonec nasprotuje razvezi ali prenehanju življenjske skupnosti, za katero so pristojna družinska sodišča in sodišča za mladoletnike (Tribunais de Família e Menores), če se stranki dogovorita o delitvi premoženja po razvezi ali prenehanju življenjske skupnosti, matični uradi obravnavajo delitev, davčne obveznosti in vse spremembe zemljiške knjige, ki izhajajo iz delitve premoženja. Zadevna pravila so določena v členih od 272-A in 272-B zakonika o matičnem registru. Praktične informacije o tej storitvi in povezanih stroških so na voljo na https://justica.gov.pt/Servicos/Balcao-Divorcio-com-Partilha.

Če pa je dogovor o delitvi premoženja dosežen po razvezi zakonske zveze ali prenehanju življenjske skupnosti, lahko stranki pred notarjem v ta namen podpišeta javno listino. V tem primeru je notar odgovoren za vpis nepremičnin v roku dveh mesecev, stranki pa morata svoje davčne obveznosti izpolniti v istem roku (člena 8-B in 8-C zakonika o zemljiški knjigi (Código do Registo Predial)).

Če se zakonca ne moreta sporazumeti o delitvi premoženja v primeru razveze, prenehanja življenjske skupnosti ali razveljavitve, mora ena od strank predlagati postopek delitve premoženja, imenovan „postopek popisa premoženja“ (processo de inventário). V primerih, navedenih v členu 1083(1) zakonika o civilnem postopku (Código de Processo Civil) (npr. kadar je postopek popisa premoženja pomožni postopek drugim sodnim postopkom), imajo sodišča izključno pristojnost za postopke popisa premoženja. V drugih primerih se lahko v skladu s členom 1083(2) zakonika o civilnem postopku postopek popisa premoženja po izbiri vložnika ali sporazumno med vsemi zadevnimi strankami predloži sodišču ali notarju s seznama iz člena 1 Pravne ureditve za postopke popisa premoženja (Regime do Inventário Notarial), objavljene v prilogi k zakonu št. 117/19 z dne 13. septembra 2019. Notarji obravnavajo zadevo prek sistema vodenja zadev https://www.inventarios.pt/.

7 Kakšni so učinki premoženjskih razmerij med zakoncema na pravna razmerja med zakoncem in tretjo osebo?

Člena 1682 in 1683 civilnega zakonika določata, da mora v nekaterih primerih zakonec za sklenitev nekaterih pogodb s tretjo osebo pridobiti soglasje drugega zakonca. To je odvisno od premoženjskih razmerij med zakoncema (npr. ločitev premoženja ali skupno lastništvo premoženja), pooblastil za upravljanje, ki izhajajo iz teh razmerij (npr. skupno upravljanje določenega premoženja), narave premoženja (npr. družinsko stanovanje, skupno premoženje) ali narave pogodbe (npr. pogodba o prodaji in nakupu, sprejemanje daril).

V skladu s členom 1687 civilnega zakonika ima neobstoj soglasja drugega zakonca za tretje osebe naslednje posledice:

• če eden od zakoncev sklene pogodbo, ki krši člene 1682(1) in (3) civilnega zakonika (npr. prenos lastninske pravice na nekaterih premičninah), 1682-A (npr. prenos lastninske pravice na nepremičninah v skupnem lastništvu premoženjskih razmerij, prenos lastninske pravice družinskega stanovanja v okviru premoženjskih razmerij med zakoncema), 1682-B (npr. razveljavitev zakupa družinskega stanovanja) ali 1683(2) (odpoved dediščini ali volilu), lahko drugi zakonec ali njegov dedič zahteva razveljavitev te pogodbe;
• če zakonec brez soglasja drugega zakonca prenese lastninsko pravico na neregistriranem premičnem premoženju ali sklene pogodbo, ki povzroči obremenitev tega premoženja, če je tako soglasje potrebno, zgoraj navedene razveljavitve ni mogoče uveljavljati proti tretji osebi, ki je ravnala v dobri veri;
• če eden od zakoncev nezakonito prenese lastninsko pravico na premoženju, ki je v izključni lasti drugega zakonca, ali sklene pogodbo, ki povzroči obremenitev tega premoženja, je pogodba nična in neveljavna, kupnina pa mora biti povrnjena, zlasti v skladu s členi od 892 do 904 civilnega zakonika, ki določajo posledice neobstoja legitimnosti prodajalca.

8 Kratek opis postopka delitve skupnega premoženja zakoncev v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo.

Če obstaja pogodba o delitvi premoženja, jo lahko odobrijo matični uradi ali se navede v javni listini, podpisani pri notarju, odvisno od primera, navedenega v odgovoru na šesto vprašanje.

Če dogovor o delitvi premoženja ni dosežen, se pri sodišču ali pri notarju sproži postopek popisa premoženja, kot je že opisano v odgovoru na vprašanje 6.

Postopek sodnega popisa urejajo določbe naslova XVI knjige V (členi 1082 do 1130) zakonika o civilnem postopku, ki se s potrebnimi spremembami uporabljajo za postopek popisa premoženja pri notarju (člen 2 Pravne ureditve za postopke popisa premoženja, objavljene v Prilogi k zakonu 117/19 z dne 13. septembra 2019).

Postopek popisa premoženja za delitev premoženja zakoncev obsega naslednje faze: začetna stopnja; nasprotovanje in preverjanje obveznosti; predhodno zaslišanje zainteresiranih strank; predhodni sklep in sestanek zainteresiranih strani (conferência de interessados); načrt delitve in potrditev sodne odločbe; končne faze.

9 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?

Vsak, ki zaprosi za vpis nepremičnine, mora pri uradu za zemljiško knjigo vložiti vlogo za vpis in priložiti dokazila. Listine, ki se običajno zahtevajo, so: javna listina; pravni opis premoženja (caderneta predial); dokazilo o plačilu kolkovine in občinskega davka na nepremičnine; odstranitev hipoteke, če je to ustrezno. Če so ti dokumenti že evidentirani pri uradu zemljiške knjige, je treba zgolj dodati sklic nanje.

Če predlog vloži vložnikov zastopnik, je treba poleg tega vlogi priložiti pooblastilo za zastopanje. Vendar v skladu s členom 39 zakonika o zemljiški knjigi odvetnikom, notarjem in pravnim zastopnikom (solicitadores) ni treba imeti pooblastila, da zaprosijo za vpis v zemljiško knjigo.

Vložniki, ki imajo digitalno potrdilo (državljani s portugalsko osebno izkaznico, odvetniki, notarji in pravni zastopniki, ki so ustrezno registrirani pri zadevnih poklicnih združenjih), lahko vložijo vlogo za vpis nepremičnin in priložijo potrebne dokumente na spletu. Vložniki brez digitalnega potrdila lahko predlog vložijo osebno na uradu zemljiške knjige ali ga pošljejo po pošti.

Informacije o postopku vpisa in povezanih stroških so na voljo na spletnem naslovu:

https://justica.gov.pt/Servicos/Pedir-registo-predial

Sedanje različice portugalskega civilnega zakonika in druge zgoraj navedene zakonodaje so na voljo v portugalščini na povezavah:

Código Civil

Código do Registo Civil

Código do Registo Predial

Código de Processo Civil

Regime do Inventário Notarial

Končna opomba:

Ta informativni pregled vsebuje splošne informacije; ni izčrpen in nima zavezujočega učinka za kontaktno točko, Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah, sodišča ali druge uporabnike. Vedno je treba upoštevati veljavno različico upoštevne zakonodaje. Tu navedene informacije ne nadomeščajo pravnega svetovanja pravnega strokovnjaka.