Premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti

1 Ali v tej državi članici obstajajo različne oblike „registriranih partnerskih skupnosti“? Pojasnite razlike med različnimi oblikami

V Luksemburgu obstaja samo en režim registrirane partnerske skupnosti (régime de partenariat enregistré), ki ga uvaja zakon z dne 9. julija 2004 o pravnih učinkih nekaterih partnerskih skupnosti (loi du 9 juillet 2004 relative aux effets légaux de certains partenariats) (v nadaljnjem besedilu: zakon). Zakon je bil naknadno dopolnjen.

V tem zakonu je partnerska skupnost opredeljena kot zunajzakonska skupnost dveh oseb različnega ali enakega spola, ki prebivata skupaj in sta podala izjavo pred matičarjem (officier de l’état civil) v občini, v kateri imata skupno prebivališče (domicile) ali dom.

2 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij za registrirane partnerske skupnosti? Kaj je v njej predvideno? Za katere oblike registriranih partnerskih skupnosti se uporablja?

Kadar ni sklenjen poseben dogovor, je ločitev premoženja v skladu s členom 10 zakona običajna ureditev. Vsak od partnerjev torej ohrani svoje (premično in nepremično) premoženje, za katero lahko dokaže lastništvo, nadomestila in dohodke iz premoženja ter dohodke od dela. Domneva o solastništvu se uporablja za premoženje, za katerega nihče od partnerjev ne more dokazati lastništva.

Partnerja lahko odstopita od pravnega režima tako, da določita premoženjske posledice partnerske skupnosti v dogovoru, ki ga je treba vpisati v register.

Zakon določa tudi primarni pravni režim, ki se uporablja za vse partnerske skupnosti. Zato je bistvena določba o medsebojni materialni pomoči (apport mutuel d’une aide matérielle), ki je sorazmerna z zadevnimi sredstvi vsakega partnerja. Poleg tega je vsak partner sam odgovoren za osebne dolgove, ki nastanejo pred sklenitvijo partnerske skupnosti ali v času njenega trajanja. Nazadnje, partnerja ne moreta razpolagati individualno s pravicami, ki se nanašajo na skupno bivališče, niti s stanovanjsko opremo v njem.

Partnerji v skladu z zakonom uživajo enako socialno zaščito kot poročene osebe, npr. upravičenost do pokojnine po umrlem zavarovancu in enako davčno olajšavo, kot jo imajo poročene osebe, vključno v povezavi s pristojbinami za registracijo, davkom na dediščino in neposrednimi davki.

Pravni režim se uporablja za edino obliko registrirane partnerske skupnosti v Luksemburgu.

3 Kako lahko partnerja uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?

Partnerja se lahko odločita, da ne bosta sklenila nobene pogodbe o premoženjskem režimu. V tem primeru se za njuno partnersko skupnost uporablja pravni režim. Lahko pa skleneta dogovor, v katerem opredelita premoženjske posledice svoje partnerske skupnosti.

Obstoj takega dogovora je treba priglasiti pri matičarju, ko je razglašena partnerska skupnost. Dogovor se nato na zahtevo matičarja v treh delovnih dneh posreduje državnemu tožilstvu (Parquet Général), kjer se zabeleži in shrani v matični register (Répertoire Civil). Z vpisom v matični register postane izjava o partnerski skupnosti izvršljiva zoper tretje osebe.

Partnerja lahko prosto preoblikujeta ali spremenita premoženjski režim s sklenitvijo pogodbe o spremembi (convention modificative), ki jo predložita matičarju, pri katerem sta vložila prvotni instrument. O vsaki naknadni spremembi je treba na enak način obvestiti tudi tožilstvo.

4 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med partnerjema?

Svoboda urejanja registrirane partnerske skupnosti je omejena. Za vsako partnersko skupnost velja primarni pravni režim, ki se nanaša na nekatere premoženjske posledice, od katerih ni mogoče odstopati z dogovorom.

Partnerja morata tako drug drugemu nuditi materialno pomoč. Oba partnerja morata prispevati k izdatkom partnerstva sorazmerno s svojimi sredstvi. Partnerja sta solidarno odgovorna za dolgove do tretjih oseb, ki nastanejo zaradi izpolnjevanja vsakodnevnih potreb v gospodinjstvu ali skupnem bivališču, tudi po koncu partnerske skupnosti. Vendar solidarna odgovornost (solidarité) ne velja za izdatke, ki so glede na način življenja partnerjev, koristnost ali nekoristnost posla in dobro ali slabo vero tretje pogodbene stranke očitno pretirani. V primeru nakupov na kredit se solidarna odgovornost uporablja le takrat, kadar se oba partnerja strinjata z nakupom.

Poleg tega partnerja ne moreta samostojno razpolagati s skupnim bivališčem in stanovanjsko opremo v njem. Partner, ki se ne strinja z razpolaganjem, lahko zahteva njegovo razveljavitev (annulation).

5 Kakšni so pravni učinki prenehanja ali razveljavitve na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Registrirana partnerska skupnost se samodejno konča v primeru sklenitve zakonske zveze ali smrti enega od partnerjev z učinkom od datuma tega dogodka.

Registrirana partnerska skupnost se lahko konča tudi s skupno izjavo (déclaration conjointe) ali enostransko izjavo (déclaration unilatéral).

Kar zadeva razmerje med partnerjema, začne prenehanje (dissolution) veljati na dan njegove prijave. Zoper tretje osebe je izvršljivo od vpisa v matični register.

Prenehanje registrirane partnerske skupnosti vključuje likvidacijo (liquidation) premoženjskega režima. Če ni drugače pogodbeno dogovorjeno, vsak partner pridobi svoje premično premoženje, premoženje v skupni lasti pa si razdelita na enaka deleža.

Vendar si lahko nekdanja partnerja še naprej skupaj lastita premoženje (rester en indivision), če tako želita.

Končanje partnerske skupnosti vključuje prenehanje vzajemne materialne pomoči, razen če se partnerja dogovorita drugače ali tako odloči sodišče.

Družinsko sodišče lahko izjemoma dodeli preživnino (aliments) enemu od partnerjev ali odredi nujne in začasne ukrepe (mesures urgentes et provisoires), ki so utemeljeni s končanjem registrirane partnerske skupnosti.

Luksemburško pravo ne priznava razveljavitve registrirane partnerske skupnosti.

6 Kakšni so učinki smrti na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Smrt enega od partnerjev povzroči prenehanje in likvidacijo partnerske skupnosti.

Partnerja nista zakonita dediča drug drugemu, če nista imenovana v oporoki, sestavljeni v skladu s splošnimi pravili.

7 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

V členu 1007-1 novega zakonika o civilnem postopku je določeno, da družinsko sodišče obravnava vloge v zvezi s prispevki za izdatke registrirane partnerske skupnosti in zagotavlja začasne ukrepe v primeru končanja registrirane partnerske skupnosti.

Za vse druge zadeve se uporablja splošno pravo.

8 Kakšni so učinki premoženjskopravnih posledic registrirane partnerske skupnosti na pravna razmerja med partnerjem in tretjo osebo?

Oba partnerja sta solidarno odgovorna, tudi po končanju partnerske skupnosti, za dolgove v razmerju do tretjih oseb, ki sta jih ustvarila skupaj ali jih je ustvaril eden od njiju v času trajanja partnerske skupnosti za izpolnjevanje vsakodnevnih potreb v gospodinjstvu in izdatke, povezane s skupnim bivališčem.

Vendar solidarna odgovornost ne velja za izdatke, ki so glede na način življenja partnerjev, koristnost ali nekoristnost posla in dobro ali slabo vero tretje pogodbene stranke očitno pretirani. Prav tako ne velja za obveznosti, ki so posledica nakupov na obroke, razen če so ti opravljeni s soglasjem obeh partnerjev.

Glede na navedena pravila je vsak partner izključno odgovoren za osebne dolgove, ki nastanejo pred sklenitvijo partnerske skupnosti ali v času njenega trajanja.

Poleg tega partnerja ne moreta samostojno razpolagati s skupnim bivališčem in stanovanjsko opremo v njem. Partner, ki se ne strinja z razpolaganjem, lahko zahteva njegovo razveljavitev.

9 Kratek opis postopka delitve premoženja partnerjev v registrirani partnerski skupnosti v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo

V skladu z običajnim premoženjskim režimom vsak partner pridobi svoje premoženje in osebne dolgove. Skupno premoženje se deli s sporazumnim dogovorom (à l’amiable) ali prek sodišč, če partnerja ne uspeta doseči dogovora.

Uporabljajo se običajno veljavne določbe v zvezi s solastnino in delitvijo (člen 815 in naslednji civilnega zakonika).

Pri vseh zadevah v zvezi z vzdrževanjem skupnega premoženja in prednostno dodelitvijo, prodajo skupnega premoženja na dražbi in učinki delitve se je treba sklicevati na določbe o „dedovanju“ (členi 718 in naslednji civilnega zakonika).

10 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?

V vsakem primeru se vsi instrumenti inter vivos (med živimi) (actes entre vifs), bodisi brezplačni bodisi za plačilo, s katerimi se prenašajo stvarne pravice na nepremičninah (droits réels immobiliers), ki niso prednostne pravice (privilèges) ali hipoteke (hypothèques), prepišejo pri uradu hipotekarnega registra (Bureau de la Conservation des Hypothèques) jurisdikcije, v kateri je nepremičnina.

Uporabljajo se določbe spremenjenega zakona z dne 25. septembra 1905 o prepisu stvarnih pravic na nepremičninah (loi modifiée du 25 septembre 1905 sur la transcription des droits réels immobiliers).