Premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti

1 Ali v tej državi članici obstajajo različne oblike „registriranih partnerskih skupnosti“? Pojasnite razlike med različnimi oblikami.

Oblika „registrirane partnerske skupnosti“, določena v malteški zakonodaji, je „zunajzakonska skupnost“ v skladu z zakonom o zunajzakonskih skupnostih – poglavje 530 malteške zakonodaje. Registracija partnerstva kot zunajzakonske skupnosti je dovoljena osebama istega ali nasprotnega spola. Ko je zunajzakonska skupnost registrirana, ima enake pravne učinke in posledice kot civilna zakonska zveza. Partnerji v zunajzakonski skupnosti, sklenjeni pred začetkom veljavnosti zakona iz leta 2017 o zakonu o zakonski zvezi in drugih zakonih (sprememba), lahko v petih letih od 1. septembra 2017 svojo zunajzakonsko skupnost spremenijo v zakonsko zvezo. Če je zunajzakonska skupnost spremenjena v zakonsko zvezo, se s tem zunajzakonska skupnost konča, za nastalo zakonsko zvezo pa se šteje, da obstaja od datuma vzpostavitve zunajzakonske skupnosti.

2 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij za registrirane partnerske skupnosti? Kaj je v njej predvideno? Za katere oblike registriranih partnerskih skupnosti se uporablja?

Ker imata zunajzakonska skupnost in civilna zakonska zveza enake pravne učinke, so enaki tudi premoženjski režimi. Na Malti lahko stranke, ki želijo vstopiti v zunajzakonsko skupnost na podlagi malteške zakonodaje, svobodno izberejo režim, s katerim bodo urejale svoja premoženjska razmerja. Na Malti je sicer glavni premoženjski režim med zakoncema režim skupnega premoženja.

Ta režim se po zakonu samodejno uporablja v vsaki skupnosti, razen če se stranki, ki sta že sklenili zunajzakonsko skupnost ali jo bosta kmalu sklenili, odločita, da bosta svoja premoženjska razmerja urejali z drugim režimom, ki ni v nasprotju z duhom malteške zakonodaje. Ta drugi režim je treba določiti z javno listino.

Drugi vrsti premoženjskih režimov med zakoncema, ki obstajata na Malti in se uporabljata tudi za zunajzakonske skupnosti, sta režim ločenega premoženja in režim skupnega preostanka premoženja pod ločenim upravljanjem.

Režim skupnega premoženja, ki je zakoniti premoženjski režim med zakoncema na Malti, določa, da je vse, kar stranki pridobita po sklenitvi partnerske skupnosti, del skupnega premoženja in torej obema pripada v enakih deležih. V malteški zakonodaji je izrecno določeno, kaj je del skupnega premoženja, pri čemer so iz njega izključeni donacije, dediščine in osebno premoženje vsake stranke.

Režim ločenega premoženja je premoženjski režim med zakoncema, ki ga lahko stranki izbereta namesto režima skupnega premoženja, določa pa, da ima vsaka stranka pravico do absolutnega nadzora nad premoženjem, pridobljenim pred sklenitvijo zunajzakonske skupnosti in po njej, ter njegovega upravljanja brez soglasja druge stranke.

Režim skupnega preostanka premoženja pod ločenim upravljanjem je še en premoženjski režim med zakoncema, ki ga lahko stranki izbereta namesto režima skupnega premoženja, določa pa, da ima vsaka stranka v partnerski skupnosti pravico do pridobitve, ohranjanja in upravljanja premoženja, kupljenega v njenem imenu, kot izključna lastnica navedenega premoženja. Vendar v tem režimu strankama ni preprečeno, da premoženje pridobita skupaj, pri čemer ga morata nato upravljati skupaj.

3 Kako lahko partnerja uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?

V režimu skupnega premoženja velja splošno pravilo, da morata obe stranki skupaj urejati in upravljati svoje skupno premoženje. Vendar pa v zvezi s tem konkretnim režimom malteška zakonodaja razlikuje med rednim upravljanjem, to je tistimi dejanji, ki jih lahko eden od partnerjev v partnerski skupnosti opravlja sam, in izrednim upravljanjem, to je tistimi dejanji, ki jih stranki opravljata skupaj. V malteški zakonodaji so navedena samo dejanja izrednega upravljanja, tako da se dejanja, ki v zakonodaji niso izrecno navedena, štejejo za dejanja rednega upravljanja. Formalna zahteva, ki jo je treba vedno upoštevati za dobro delovanje režima skupnega premoženja, je torej soglasje obeh partnerjev v partnerski skupnosti. Če stranki nista dali soglasja za prenos ali ustanovitev stvarne ali osebne pravice na premičnem in nepremičnem premoženju, se lahko dejanje razveljavi na zahtevo stranke, ki ni dala soglasja.

V režimu ločenega premoženja velja splošno pravilo, da ima vsaka stranka v partnerski skupnosti pravico urejati in upravljati svoje premoženje brez soglasja druge stranke.

V režimu skupnega preostanka premoženja pod ločenim upravljanjem velja splošno pravilo, da lahko stranka v partnerski skupnosti, ki se odloči, da bo sama pridobila premoženje, to stori, ne da bi morala najprej pridobiti soglasje druge stranke, poleg tega ima pravico, da navedeno pridobljeno premoženje ureja in upravlja sama. Če pa obe stranki v partnerski skupnosti opravita skupni nakup, sta obe dali soglasje in imata torej obe pravico, da navedeni nakup urejata in upravljata skupaj.

4 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med partnerjema?

Na podlagi režima skupnega premoženja morata partnerja delovati skupaj. Ne moreta torej svobodno sama urejati in upravljati premoženja, razen pri dejanjih rednega upravljanja, za katera ni potrebno soglasje obeh strank.

Po drugi strani lahko na podlagi režima ločenega premoženja vsak partner s svojim premoženjem svobodno dela to, kar se mu zdi ustrezno, brez vmešavanja druge stranke.

Na podlagi režima skupnega preostanka premoženja pod ločenim upravljanjem lahko tista od strank pogodbe, ki opravi nakup brez soglasja druge stranke, prosto ureja premoženje brez omejitev. Če pa stranki premoženje pridobita skupaj, lahko v zvezi z nakupom ukrepata le skupaj.

5 Kakšni so pravni učinki prenehanja ali razveljavitve na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Zakon jasno določa, da začne režim skupnega premoženja veljati z datumom sklenitve zakonske zveze, konča pa se s smrtjo enega od zakoncev ali prenehanjem zakonske zveze. Zakon določa tudi, da se lahko v primeru prenehanja življenjske skupnosti zahteva pravna razdelitev premoženja.

Zakon določa, da se režim skupnega preostanka premoženja pod ločenim upravljanjem med drugim konča s prenehanjem zakonske zveze in prenehanjem življenjske skupnosti zakoncev.

Vendar pa v okviru režima ločenega premoženja zakonca, ki sta se razvezala, prenehala svojo življenjsko skupnost ali katerih zakonska zveza je bila razveljavljena, še naprej urejata in upravljata premoženje, ki sta ga pridobila v svojem imenu.

To velja tudi v primeru registriranih partnerskih skupnosti.

Razveza zakonske zveze, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze na premoženje zakoncev torej učinkuje tako, da se vse, kar je bilo pridobljeno med zakonsko zvezo, razdeli med stranki bodisi sporazumno bodisi s sodno odločbo pristojnega sodišča.

6 Kakšni so učinki smrti na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Ob smrti ene od strank se malteška zakonodaja o dedovanju uporablja le, če ima Malta pristojnost, glavni dejavnik, ki ga je treba upoštevati, pa je, ali je pokojnik napravil oporoko ali ne.

7 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Pristojni organ za odločanje o zadevah v zvezi s premoženjskimi režimi med zakoncema je civilno sodišče (oddelek za družinske zadeve).

8 Kakšni so učinki premoženjskopravnih posledic registrirane partnerske skupnosti na pravna razmerja med partnerjem in tretjo osebo?

Ko začne za partnersko skupnost veljati premoženjski režim med zakoncema, se s tem vzpostavi pravno razmerje med partnerjema in tretjimi osebami, kadar je to ustrezno. Tretje osebe imajo pravico uveljavljati svoje zakonite pravice zoper oba partnerja skupaj ali vsakega posebej, odvisno od tega, s kom so sklenile pogodbo ali kdo ima do njih dolg.

9 Kratek opis postopka delitve premoženja partnerjev v registrirani partnerski skupnosti v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo.

Postopek za razdelitev premoženja se običajno izvede, ko stranki začneta postopek za prenehanje življenjske skupnosti ali razvezo zakonske zveze. Preden se stranki obrneta na pristojno sodišče, morata začeti postopek mediacije, v katerem mediator poskuša stranki spraviti.

Če je mediacija uspešna, se lahko parterja ločita sporazumno. V takem primeru se dogovorita o svojih vzajemnih pravicah, pravicah glede otrok in razdelitvi skupnega premoženja z javno listino, ki jo pregleda pristojno sodišče, da zagotovi ohranjanje ravnovesja med pravicami strank. Ko pristojno sodišče to pogodbo odobri, se pogodba overi in registrira, da bi bila veljavna za vse pravne namene, vključno v zvezi s tretjimi osebami.

Če mediacija ni uspešna in stranki ne dosežeta sporazumnega dogovora, morata pri pristojnem sodišču začeti ustrezni postopek, v katerem predlagata prenehanje premoženjskega režima med zakoncema, da bi se lahko navedeno premoženje razdelilo med njiju. Ko odločba pristojnega sodišča postane pravnomočna, se registrira, da bi bila veljavna za vse pravne namene, vključno v zvezi s tretjimi osebami.

10 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?

Za vpis nepremičnine na Malti v register mora notar, ki je sestavil pogodbo, za ta namen javnemu registru predložiti obvestilo o notarski overitvi. Takoj po predložitvi obvestila o notarski overitvi se nepremičnina vpiše v register, pogodba pa je pravno zavezujoča za vse stranke pogodbe in tudi v zvezi s tretjimi osebami.