Premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti

Španija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Ali v tej državi članici obstajajo različne oblike „registriranih partnerskih skupnosti“? Pojasnite razlike med različnimi oblikami

Da.

Zunajzakonska skupnost (parejas de hecho) na državni ravni ni civilnopravno urejena, zato je večina avtonomnih skupnosti sprejela lastne – bodisi civilnopravne bodisi povsem upravne – predpise, ki urejajo sklenitev zunajzakonske skupnosti, njen pravni okvir, pravne učinke ter načine in posledice njenega prenehanja. Ta situacija je povezana z različnimi regionalnimi sistemi civilnega prava (derechos forales), ki v Španiji soobstajajo s splošnim civilnim pravom.

Pravno priznanje zunajzakonske skupnosti je v vsaki avtonomni skupnosti drugače urejeno. Posledično je v nekaterih regijah pogoj za pravno priznanje zgolj minimalno obdobje sobivanja ali sobivanje s skupnimi potomci, v spet drugih regijah je treba zunajzakonsko skupnost registrirati oz. je potrebna njena registracija za upravne namene. V štirih avtonomnih skupnostih (Balearski otoki, Estremadura, Baskija in Galicija) nastane zunajzakonska skupnost šele z vpisom v register oz. sta jo partnerja dolžna registrirati.

Poudariti je treba, da so upravne zadeve izključene iz področja pravnega urejanja. Ta informativni pregled vključuje številne sklice na izključno upravna pravila v zvezi s zunajzakonskimi skupnostmi in registracijo teh skupnosti, ki so jih uvedle nekatere avtonomne skupnosti, ki sicer nimajo ustavne pristojnosti na področju civilnega prava.

2 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij za registrirane partnerske skupnosti? Kaj je v njej predvideno? Za katere oblike registriranih partnerskih skupnosti se uporablja?

Različne obstoječe ureditve ne vsebujejo posebnih določb v zvezi s premoženjem, pridobljenim v času zunajzakonske skupnosti. Zakonodaja, ki ureja premoženjska razmerja med zakoncema, se ne uporablja za zunajzakonske skupnosti niti po analogiji, kar pomeni, da se, če se člana zunajzakonske skupnosti o tem nista posebej sporazumela (convenio), uporabljajo ustrezne določbe civilnega zakonika (Código civil) (ali regionalnih zakonikov (códigos forales)) glede solastnine ali skupne lastnine (condominios ali comunidades de bienes).

3 Kako lahko partnerja uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?

Partnerja se lahko sama dogovorita o režimu, ki se bo uporabljal za njuna finančna sredstva in premoženje. V ta namen večina regionalnih predpisov vključuje posebno določbo v zvezi s pogodbami, ki jih partnerja lahko skleneta. V skladu z večino zakonov morajo biti te pogodbe pisne, so pa v nekaterih regijah dovoljene tudi ustne pogodbe (Balearski otoki in Kanarski otoki).

Za pisne pogodbe na splošno velja, da so sprejemljive javne ali zasebne listine, sestavljene v ta namen, različna regionalna pravila pa pogodbenikoma omogočajo tudi, da določita finančno nadomestilo v primeru, da bi njuna skupnost prenehala in bi med njima nastalo finančno neravnovesje.

V nekaterih regijah mora pogodbo formalizirati notar. To velja v regijah Aragon, Kantabrija, Katalonija, Ekstremadura, Galicija in Madrid.

4 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med partnerjema?

Da, obstajajo omejitve svobode sklepanja pogodb. Obseg teh omejitev se razlikuje glede na različna regionalna pravila. Praviloma se vse pogodbe, ki so v nasprotju z obveznimi zakoni ali ne zagotavljajo enakih pravic obema partnerjema ali pa enega od partnerjev postavljajo v občutno slabši položaj, štejejo za nične. V nekaterih zakonih je prav tako posebej določeno, da so pogodbe o izključno osebnih zadevah ali pogodbe, ki vplivajo na zasebnost zunajzakonskih partnerjev, neveljavne. Poleg tega pogodbe ne smejo škodovati tretjim osebam.

5 Kakšni so pravni učinki prenehanja ali razveljavitve na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Posledice prenehanja zunajzakonske skupnosti so odvisne predvsem od vseh ustreznih pogodb, ki sta jih partnerja sklenila. V nekaterih regijah se partnerja lahko dogovorita o finančnem nadomestilu za primer, da bi partnerstvo v prihodnje razpadlo in bi med njima nastalo finančno neravnovesje. V vsakem primeru se za prenehanje in likvidacijo skupnega premoženja uporabljajo civilnopravna in postopkovna pravila. V regijah, kot sta Katalonija in Aragonija, mora sodišče odobriti finančno nadomestilo za delo enega od partnerjev v gospodinjstvu ali za delo v finančnem in poklicnem interesu drugega partnerja.

6 Kakšni so učinki smrti na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Nekatere avtonomne skupnosti preživelim partnerjem omogočajo, da dedujejo po preminulem partnerju na enak način kot zakonci. Poleg tega nekatere avtonomne skupnosti priznavajo preživelemu partnerju pravico, da deduje skupne gospodinjske predmete, da za obdobje enega leta še naprej uporablja skupno prebivališče ali da prevzame najemno pogodbo za prebivališče.

7 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Sodni organi so pristojni za določitev premoženjskopravnih posledic v primeru prenehanja skupnosti. V vsakem primeru ne obstaja posebna pristojnost na podlagi obstoja zunajzakonske skupnosti, kot to velja za premoženjska razmerja med zakoncema (člena 769 in 807 zakonika o civilnem postopku). Glede na to, da gre za sodno oblast, delitev urejajo splošna pravila (člen 50 in naslednji civilnega zakonika).

8 Kakšni so učinki premoženjskopravnih posledic registrirane partnerske skupnosti na pravna razmerja med partnerjem in tretjo osebo?

Na splošno imajo različne regije posebne določbe o učinkih na tretje osebe, nekatere regije pa poleg tega določajo, da zunajzakonska skupnost ne sme škodovati pravicam tretjih oseb. Le v nekaj avtonomnih skupnostih sta oba člana zunajzakonske skupnosti skupno in solidarno odgovorna nasproti tretjim osebam v zvezi z nekaterimi stroški (tako je v Andaluziji).

9 Kratek opis postopka delitve premoženja partnerjev v registrirani partnerski skupnosti v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo

Na nacionalni ravni ali v avtonomnih skupnostih v zvezi s prenehanjem in likvidacijo premoženja partnerjev v zunajzakonski skupnosti ni posebnih postopkovnih pravil. Na splošno gre za skupna premoženjska razmerja med zakoncema (skupno lastništvo obeh partnerjev), ki jih urejajo člen 392 in naslednji civilnega zakonika, brez poseganja v določbe različnih sistemov civilnega prava, ki obstajajo v Španiji, zato se likvidacija izvede v skladu s splošnimi pravili, ki urejajo vsako nedeljeno skupno premoženje (člen 400 civilnega zakonika).

10 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?

Za registracijo nepremičnine je treba sestaviti javno listino pred notarjem.

Postopek registracije je odvisen od določb civilnega prava in se mora izvajati v skladu s temi določbami. Če je partnerska skupnost registrirana in priznana le v upravnem smislu in nima civilnopravnih posledic, se za namene registracije nepremičnine šteje, da je par v položaju navadnega solastništva. V vsakem primeru je treba upoštevati načela registracije, ki se uporabljajo za javne ali verodostojne listine.

Zadnja posodobitev: 26/01/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.