Stroški

Predpisi, ki urejajo plačila za storitve zaposlenih v pravniških poklicih

Odvetniki

Zakon o odvetništvu (Zakon za advokaturata):

Člen 36 (1) Odvetniki (advokat) in odvetniki iz druge države članice EU so upravičeni do plačila za svoje delo.

(2) Nagrada se določi v pogodbi, sklenjeni med odvetnikom ali odvetnikom iz druge države članice EU in njegovo stranko. Znesek nagrade mora biti razumen in utemeljen ter ne sme biti nižji od nagrade, določene v uredbi, ki jo je sprejel vrhovni svet odvetniške zbornice (Visshiya advokatski savet), za vrsto opravljenega dela.

(3) Če pogodba ni podpisana, vrhovni svet odvetniške zbornice na zahtevo odvetnika, odvetnika iz druge države članice EU ali stranke določi znesek nagrade, ki ga je treba plačati v skladu z uredbo, ki jo je sprejel vrhovni svet odvetniške zbornice.

(4) Nagrada se lahko določi kot fiksni znesek in/ali kot odstotek zneska, ki bi ga glede na izid postopka lahko dodelilo sodišče. To izključuje nagrado za obrambo v kazenskih zadevah in civilnih zadevah, v katerih je prisoten moralni interes.

Člen 38 (1) Odvetniki in odvetniki iz druge države članice EU lahko zagotovijo brezplačno pravno svetovanje in pomoč:

1. osebam, ki so upravičene do preživnine;
2. osebam v finančnih težavah;
3. članom ožje ali razširjene družine ali drugim zaposlenim v pravniških poklicih.

(2) V primerih iz odstavka 1 je odvetnik ali odvetnik iz druge države članice EU upravičen do plačila, če sodišče odloči, da mora stroške kriti nasprotna stranka v postopku. Sodišče določi znesek nagrade, ki ne sme biti nižji od zneska, določenega v uredbi iz člena 36(2), in naloži plačilo nagrade nasprotni stranki.

Plačilo (nagrada) se določi v skladu s členom 36(6) uredbe št. 1/2004 vrhovnega sveta odvetniške zbornice o minimalnem plačilu odvetnikom.

Oddelek II

Nagrade za svetovanje, posvetovanja ter pripravo dokumentov in pogodb

Člen 6 (1) Nagrade za svetovanje, posvetovanje ter pripravo dokumentov in pogodb so:

1. za ustno svetovanje, posvetovanja o mediaciji brez sodelovanja odvetnika, pridobivanje informacij od sodišč in upravnih organov itd. – 100 BGN;
2. za pisno posvetovanje – 200 BGN;
3. za proučitev zadeve in pripravo mnenja o njej – 450 BGN;
4. za pritožbe in prijave tožilstvu, policiji in osrednjim ali lokalnim državnim organom – 200 BGN;
5. za notarsko overjena vabila, vloge za sprejem dediščine ali odpoved dediščini, pripravo dokumentov, ki jih je treba vnesti v notarsko evidenco, vloge za odpis dolga in druge vloge – 200 BGN;
6. za vloge za odpoved bolgarskemu državljanstvu ali njegovo vrnitev – 450 BGN;
7. za pripravo oporoke – 300 BGN;
8. za pripravo: pisnih pogodb, listin o lastništvu prodaji, menjavi, darilu, hipoteki, stavbnih pravicah in služnostnih pravicah ter izvensodnih poravnavah, vključno s pripravo sporazumov, doseženih v postopkih mediacije brez sodelovanja odvetnika, ter za preverjanje okoliščin v zvezi s transakcijo in pripravo poročil o njih določene na podlagi vrednosti zadevne pogodbe ali listine:
   1. če je materialni interes do 1 000 BGN – 250 BGN;
   2. če je materialni interes med 1 000 BGN in 10 000 BGN – 250 BGN plus 3 % zneska nad 1 000 BGN;
   3. če je materialni interes med 10 000 BGN in 100 000 BGN – 500 BGN plus 2 % zneska nad 10 000 BGN;
   4. če je materialni interes med 100 000 BGN in 1 000 000 BGN – 2 300 BGN plus 1 % zneska nad 100 000 BGN;
   5. če materialni interes presega 1 000 000 BGN – 11 300 BGN plus 0,5 % zneska nad 1 000 000 BGN;
9. za pripravo dokumentov in vlog za prijavo okoliščin in vpis aktov, ki se nanašajo na:
   1. samostojne podjetnike – 250 BGN;
   2. družbe z neomejeno odgovornostjo – 300 BGN;
   3. komanditne družbe – 400 BGN;
   4. družbe z omejeno odgovornostjo – 500 BGN;
   5. delniške družbe – 1 000 BGN;
   6. zadruge – 750 BGN;
   7. stanovanjske zadruge – 750 BGN;
   8. fundacije in neprofitna združenja – 600 BGN;
10. za predložitev dokumentov za prijavo okoliščin in vpis aktov v ustrezne registre brez priprave dokumentov znaša nagrada polovico nagrade iz pododstavka 9;
11. za opravljanje tekočih pravnih storitev na podlagi pogodbe, sklenjene s pravno osebo ali samostojnim podjetnikom – 800 BGN na mesec, pri čemer se odvetniku plača ločena nagrada za zastopanje zadevne pravne osebe ali samostojnega podjetnika na sodišču;
12. za posvetovanja, ki se izvajajo na uro – 120 BGN;
13. za overjanje kopij dokumentov, ki se izročijo odvetniku v zvezi z varstvom pravic in pravnih interesov stranke ali za njihovo varstvo v skladu s členom 32 zakona o odvetništvu – 3 BGN za prvo stran in 2 BGN za vsako naslednjo stran;
14. za pripravo dokumentov za sodelovanje v postopkih, ki jih ureja zakon o javnih naročilih (Zakon za obshtestvenite porachki), ter razpisne in natečajne dokumentacije, ki jo urejajo zakon o državni lastnini (Zakona za darzhavnata sobstvenost), zakon o občinski lastnini (Zakona za obshtinskata sobstvenost) in zakon o koncesijah (Zakona za kontsesiite), se odvetniška nagrada določi v skladu s postopkom iz člena 6(1)(8) na podlagi vrednosti napovedanega postopka, vendar ne znaša manj kot 2 000 BGN.

(2) Nagrada iz odstavka 1 se zviša za polovico, če je pravna pomoč zagotovljena v tujem jeziku. Če so dokumenti pripravljeni v različnih jezikih, stranka plača ločeno nagrado v znesku iz odstavka 1 za vsak jezik, v katerem so dokumenti sestavljeni.

(3) Nagrade iz odstavkov 1 in 2 se podvojijo, kadar je pravna pomoč zagotovljena v nujnih primerih ali na dela proste dni.

Oddelek III

Stroški v civilnih in upravnih postopkih na eni instanci

Člen 7 (1) Nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v civilnih zadevah je naslednja:

1. v primeru postopka za preklic pogodbe o zaposlitvi in vrnitev na delo nagrada ne sme biti nižja od minimalne mesečne plače v Bolgariji ob sklenitvi pogodbe o pravni pomoči ali ob določitvi nagrade v skladu s členom 2;
2. v primeru sodnih postopkov za prenehanje zakonske zveze – 1 200 BGN in v primeru sporazumne razveze zakonske zveze – 800 BGN. V zadnje navedenem primeru se uporablja tudi odstavek 4, kadar je treba pripraviti dogovor o razdelitvi lastnine;
3. za tožbe v zvezi z očetovskimi pravicami in izpodbijanjem očetovstva – 1 200 BGN;
4. za druge nedenarne tožbe – 1 000 BGN;
5. za nesporne postopke in postopke zavarovanja dokazov – 750 BGN;
6. za preživninske zadeve – 500 BGN;
7. v tožbah, ki jih vložijo zasebne stranke – ena tretjina najnižjega zneska za odločitev o sporu na eni instanci, odvisno od predmeta zadeve in morebitne koristi za stranko, vendar ne sme biti nižja od zneska, določenega v členu 11, in če je vložena tožba zoper odločitev o prekinitvi postopka, polovica najnižjega zneska za odločitev o sporu na eni instanci, vendar ne sme biti nižja od zneska, določenega v členu 11;
8. (novo v uradnem listu (UL št. 28/2014; razveljavljeno s sodbama vrhovnega upravnega sodišča (Varhoven administrativen sad) št. 13062 z dne 3. oktobra 2019 in št. 5419 z dne 8. maja 2020 – UL št. 45/2020, velja od 15. maja 2020);
9. za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v primerih ugotovitve nesposobnosti za razsojanje – 1 000 BGN;
10. za postopke, ki jih ureja zakon o trgovini (Targovskiya zakon), za tožbe, ki jih družbeniki ali delničarji vložijo proti družbi, zahtevke za varstvo pravic, ki izhajajo iz članstva, postopke, ki jih urejajo zakon o neprofitnih pravnih osebah (Zakona za yuridicheskite litsa s nestopanska tsel), zakon o zadrugah (Zakon za kooperatsiite), zakon o poslovnem registru in registru neprofitnih pravnih oseb (Zakona za targovskiya registar i registara na yuridicheskite litsa s nestopanska tsel) in zakon o registru BULSTAT (Zakona za registar BULSTAT), ter za postopke v zvezi z registracijo v skladu z drugimi zakoni in povezanimi vpisi – 1 250 BGN.

(2) Nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v zadevah, v katerih je materialni interes znan, je naslednja:

1. če je materialni interes do 1 000 BGN – 400 BGN;
2. če je materialni interes med 1 000 BGN in 10 000 BGN – 400 BGN plus 10 % zneska nad 1 000 BGN;
3. če je materialni interes med 10 000 BGN in 25 000 BGN – 1 300 BGN plus 9 % zneska nad 10 000 BGN;
4. če je materialni interes med 25 000 BGN in 100 000 BGN – 2 650 BGN plus 8 % zneska nad 25 000 BGN;
5. če je materialni interes med 100 000 BGN in 500 000 BGN – 8 650 BGN plus 4 % zneska nad 100 000 BGN;
6. če je materialni interes med 500 000 BGN in 1 000 000 BGN – 24 650 BGN plus 3 % zneska nad 500 000 BGN;
7. če je materialni interes med 1 000 000 BGN in 10 000 000 BGN – 39 650 BGN plus 1,5 % zneska nad 1 000 000 BGN;
8. če materialni interes presega 10 000 000 BGN – 174 650 BGN plus 0,6 % zneska nad 10 000 000 BGN.

(3) Nagrade za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v stečajnih postopkih se izračunajo na podlagi vrednosti terjatev, zaradi katerih se zahteva začetek stečajnega postopka, v skladu z metodologijo iz odstavka 2, vendar niso nižje od 1 500 BGN. Nagrada za pripravo predloga za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti in pripravo ugovora zoper terjatev, ki je bila vložena ali sprejeta v postopkih v primeru insolventnosti, ter za sodelovanje v postopkih, v katerih se proučijo vloženi ugovori, znaša polovico zneska iz odstavka 2, vendar ni nižja od 1 000 BGN. Nagrada za pripravo ponudbe in sodelovanje v postopku za pridobitev premoženja iz stečajne mase se določi v skladu s postopkom iz člena 6(1)(8).

(4) Nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v postopkih delitve premoženja se določi glede na interes zastopane stranke, kot je določeno v odstavku 2, vendar ni nižja od 1 500 BGN za vsako fazo postopka. Nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v postopkih delitve kmetijskih zemljišč se določi glede na interes zastopane stranke, kot je določeno v odstavku 2, vendar ni nižja od 750 BGN za vsako fazo postopka.

(5) Nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v tožbah v skladu s členi 75, 76 in 108 zakona o lastnini (Zakona za sobstvenosta) se določi glede na interes zastopane stranke, kot je določeno v odstavku 2, vendar ni nižja od 800 BGN za premičnine in 1 500 BGN za nepremičnine ali lastninske pravice na njih. Nagrada se določi na podlagi tržne cene lastnine ali, če tržna cena ni na voljo, na podlagi davčne odmere.

(6) Nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v zadevah v zvezi z obstojem, razveljavitvijo ali prekinitvijo pogodb ter za sklenitev končne pogodbe v zvezi z lastninskimi pravicami se določi v skladu z interesom zastopane stranke, kot je določeno v odstavku 2, vendar ni nižja od 1 500 BGN. Nagrada se določi na podlagi tržne cene lastnine ali, če tržne cene ni mogoče določiti, na podlagi davčne odmere.

(7) Nagrada za pravno obrambo v postopku za zavarovanje prihodnjega zahtevka, postopku za izdajo sklepa o izvršbi v skladu s členom 405(3) in (4) zakonika o civilnem postopku (Grazhdanski protsesualen kodeks) in postopku za izdajo sklepa o izvršbi se določi v skladu z odstavkom 2 na podlagi polovice zneska terjatve.

(8) (Razveljavljeno v UL št. 2/2009; novo v UL št. 28/2014; prejšnji odstavek 6 v UL št. 84/2016; razveljavljeno s sodbama št. 13062 z dne 3. oktobra 2019 in št. 5419 z dne 8. maja 2020, ki sta v evidenci vrhovnega upravnega sodišča v UL št. 45/2020, velja od 15. maja 2020.)

(9) Če je pravno zastopanje zagotovljeno v zadevi, ki vključuje več kot dve obravnavi, se za vsako naslednjo obravnavo plača dodatna nagrada v višini 250 BGN.

Člen 8 Nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v upravnih zadevah z materialnim interesom se določi v skladu s postopkom iz člena 7(2).

(2) Za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v upravnih zadevah brez materialnega interesa:

1. nagrada za zadeve, ki jih urejata zakon o prostorskem razvoju (Zakona za ustroystvo na teritoriyata) ter zakon o katastru in zemljiški knjigi (Zakona za kadastara i imotniya registar), je 1 250 BGN;
2. nagrada za zadeve, ki jih ureja zakonik o socialnem varstvu (Kodeksa za sotsialno ociguryavane), je 500 BGN;
3. nagrada za zadeve, ki jih ureja zakon o ministrstvu za notranje zadeve (Zakona za ministerstvoto na vatreshnite raboti), je 750 BGN;
4. nagrada za zadeve, ki jih ureja zakon o nacionalni standardizaciji (Zakona na natsionalnata standardizatsiya), je 600 BGN;
5. nagrada v pritožbah zoper odločitve o začetku razpisnih postopkov, odločitve o izbiri izvajalcev ali prekinitev razpisnih postopkov, ki jih je sprejel naročnik v skladu z zakonom o javnih naročilih, se določi v skladu s postopkom iz člena 8(1) na podlagi interesa, uporabljenega za izračun državnih taks, ki se plačajo za začetek postopka; pri vseh drugih pritožbah zoper odločitve naročnika znaša nagrada 1 500 BGN;
6. nagrada za zadeve, ki jih ureja zakon o bolgarskih nacionalnih osebnih dokumentih (Zakona za balgarskite lichni dokumenti), je 600 BGN;
7. nagrada za zadeve, ki jih ureja zakon o podpori za kmetijske proizvajalce (Zakona za podpomagane na zemedelskite proizvoditeli), je 800 BGN;
8. nagrada za zadeve, ki jih ureja zakon o varstvu konkurence (Zakona za zashtita na konkurentsiyata), pred komisijo za varstvo konkurence (KZK) (Komisiya za zaashtita na konkurentsiata) je 1 500 BGN, kadar pa je vključen materialni interes (denarna kazen, globa ali druga kazen), se nagrada določi v skladu s členom 8(1);
9. nagrada za zadeve, ki jih ureja zakon o zaščiti pred diskriminacijo (Zakona za zashtita ot diskriminatsiya), pred komisijo za zaščito pred diskriminacijo (KZD) (Komisiya za zashtita ot diskriminatsiyata) ali sodiščem, je 1 500 BGN;
10. nagrada za zadeve, ki jih urejata zakon o varstvu potrošnikov (Zakona za zashtita na potrebitelite) in zakon o varstvu osebnih podatkov (Zakona za zashtita na lichnite danii), je 900 BGN.

(3) Nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v upravnih zadevah brez opredeljenega materialnega interesa znaša 1 000 BGN, razen v primerih iz odstavka 2.

(4) Nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč pred upravnim organom se določi v skladu s prejšnjimi odstavki.

Člen 9 Nagrada za pripravo tožbenega zahtevka in pisnega odgovora na tožbeni zahtevek, tožbenega zahtevka za obravnavo v okviru začasne pritožbe in odgovora na tožbeni zahtevek za obravnavo v okviru začasne pritožbe brez pravnega zastopanja ter za proučitev civilne zadeve in podpis revizije v skladu s členom 284(2) zakonika o civilnem postopku, če je revizijo sestavil drug odvetnik, znaša 3/4 nagrade iz člena 7 ali člena 8, vendar ni nižja od 400 BGN.

(2) Nagrada za pripravo revizije, vključno z obrazložitvijo kasacijske pritožbe v skladu s členom 280(1) zakonika o civilnem postopku, brez pravnega zastopanja znaša 3/4 nagrade iz člena 7 ali člena 8, vendar ni nižja od 1 200 BGN.

(3) Nagrada za pripravo odgovora na revizijo, vključno z obrazložitvijo kasacijske pritožbe v skladu s členom 280(1) zakonika o civilnem postopku, brez pravnega zastopanja znaša 3/4 nagrade iz člena 7 ali 8, vendar ni nižja od 1 200 BGN.

(4) Nagrada za pravno zastopanje v postopku za razveljavitev veljavne odločbe se določi v skladu s postopkom iz člena 7 ali člena 8, vendar ni nižja od 1 000 BGN. Nagrada za pripravo pritožbe za razveljavitev veljavne odločbe ali odgovora na pritožbo za razveljavitev veljavne odločbe brez pravnega zastopanja na javni obravnavi znaša 3/4 nagrade, ki je določena v skladu s členom 7 ali členom 8, vendar ni nižja od 750 BGN.

(5) Nagrada za pripravo pritožbe pri Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu in predloga za sprejetje predhodne odločbe pri Sodišču Evropske unije v Luksemburgu brez pravnega zastopanja ni nižja od 2 000 BGN.

(6) Nagrada za pripravo pritožbe na podlagi zakona o javnem naročanju pisnega odgovora, ugovora zoper tako pritožbo brez pravnega zastopanja pred komisijo za varstvo konkurence ali vrhovnim upravnim sodiščem znaša 3/4 nagrade, ki je določena v skladu s členom 8, vendar ni nižja od 600 BGN.

(7) Nagrada za pripravo ugovora, ki se predloži nadzornemu organu, ali pritožbe pri sodišču, ki je pristojno za odločanje o sporu v zvezi s finančnimi popravki, ki se uporabijo za projekte, ki se izvajajo s pomočjo EU ali v okviru operativnih programov, brez pravnega zastopanja znaša 3/4 nagrade, ki je določena v skladu s členom 8, vendar ni nižja od 600 BGN.

Člen 10 Nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč stranki v izvršilnem postopku (izterjava dolga) je naslednja:

1. za začetek izvršilnega postopka – 200 BGN;
2. za pravno zastopanje, obrambo in pomoč strankam v izvršilnem postopku ter ukrepanje za poplačilo denarnega zahtevka – polovica nagrade iz člena 7(2);
3. za pravno zastopanje, obrambo in pomoč strankam v izvršilnem postopku za prilastitev premoženja ali prisilne izselitve – polovica ustreznih nagrad iz člena 7(2), ki so izračunane na podlagi vrednosti premoženja;
4. za pravno zastopanje, obrambo in pomoč stranki v izvršilnem postopku, v katerem so potrebni ukrepi, ki niso navedeni v pododstavkih 2 in 3 – 350 BGN;
5. za pritožbo zoper dejanja sodnega izvršitelja – 400 BGN oziroma 600 BGN, če se pritožba obravnava na javni obravnavi; enaka nagrada se plača pravnemu zastopniku dolžnika.

Člen 11 Nagrada za pripravo zaprosila za pravno pomoč, pripravo zasebne pritožbe in pritožbe zoper dejanja sodnega izvršitelja, notarja, sodnika v sodnem tajništvu in sodnega tajnika je 400 BGN oziroma 600 BGN, če se pritožba obravnava na javni obravnavi.

Oddelek IV

Nagrade v kazenskih in upravnih kazenskih postopkih na eni instanci

Člen 12 Nagrade za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v predhodnem postopku so določene v členu 13(1); v primeru postopkovnih dejanj, ki se izvajajo ob različnih dneh – 250 BGN za vsak dan.

Člen 13 (1) Nagrade za obrambo obdolženca, stranke, ki začne zasebni pregon, ali zasebne tožeče stranke so naslednje:

1. v zadevah, ki se kaznujejo s pogojno kaznijo ali globo – 600 BGN;
2. v zadevah, ki se kaznujejo s kaznijo do 5 let zapora – 1 000 BGN;
3. v zadevah, ki se kaznujejo s kaznijo do 10 let zapora – 1 500 BGN;
4. v zadevah, ki se kaznujejo s kaznijo do 15 let zapora – 2 250 BGN;
5. v zadevah, ki se kaznujejo s kaznijo več kot 15 let zapora – 3 000 BGN;
6. za kazniva dejanja, ki se kaznujejo z dosmrtno zaporno kaznijo – 6 000 BGN;
7. če je dosežen sporazum o priznanju krivde in odvetnik ni sodeloval v kazenskem postopku – 750 BGN;
8. (razveljavljeno v UL št. 2/2009; prejšnji pododstavek 9; spremenjeno v UL št. 28/2014; sprememba, objavljena v UL št. 28/2014, razveljavljena s sodbama št. 13062 z dne 3. oktobra 2019 in št. 5419 z dne 8. maja 2020, ki sta v evidenci vrhovnega upravnega sodišča – UL št. 45/2020, velja od 15. maja 2020);
9. za nastopanje pred sodiščem na podlagi pooblastila v zvezi z nadzornimi ukrepi, če odvetnik ni sodeloval v kazenskem postopku – 900 BGN;
10. (spremenjeno v UL št. 2/2009; spremenjeno v UL št. 28/2014; sprememba, objavljena v UL št. 28/2014, razveljavljena s sodbama št. 13062 z dne 3. oktobra 2019 in št. 5419 z dne 8. maja 2020, ki sta v evidenci vrhovnega upravnega sodišča – UL št. 45/2020, velja od 15. maja 2020; razveljavljeno v UL št. 68/2020).

(2) Za pravno zastopanje, obrambo in pomoč tožeči stranki ali toženi stranki v civilnih zadevah se nagrada določi v skladu s postopkom iz člena 7(2).

(3) Za pravno zastopanje, obrambo in pomoč obdolženca, stranke, ki začne zasebni pregon, ali zasebne tožeče stranke v zvezi z več obtožbami se nagrada iz odstavka 1 poveča za polovico za najhujšo obtožbo.

(4) Za obrambo več kot ene osebe se nagrada za vsako toženo stranko določi v skladu s postopkom iz odstavka 1.

Člen 14 (1) Če obravnava v kazenski zadevi traja več kot en dan, znaša dodatna nagrada za vsak naslednji dan 250 BGN.

(2) Če je pravno zastopanje zagotovljeno v kazenski ali kazenski upravni zadevi, za katero sta potrebni več kot dve obravnavi, se za vsako naslednjo obravnavo plača dodatna nagrada v višini 250 BGN.

Člen 15 Nagrada za pripravo pritožbe ali revizije brez pravnega zastopanja je 3/4 nagrade iz člena 13.

Člen 16 Nagrada za tožbe, ki jih vložijo zasebni tožniki v kazenskih zadevah, je 300 BGN in 600 BGN za tožbe, ki se obravnavajo na javni obravnavi.

Člen 17 Pogajanja o nagradi za uspeh, ki je odvisen od izida kazenskega postopka, niso dovoljena, tudi v primeru civilne tožbe, vložene v okviru kazenskega postopka.

Člen 18 (1) Nagrada za pripravo pritožbe zoper odločbo o naložitvi kazni brez pravnega zastopanja se določi v skladu s pravili iz člena 7(2) na podlagi polovice zneska kazni ali odškodnine, vendar ni nižja od 100 BGN.

(2) Če je upravna kazen v obliki globe, denarne kazni in/ali denarne odškodnine, se nagrada določi v skladu s členom 7(2) na podlagi zneska vsake naložene ali dodeljene globe, denarne kazni in/ali denarnega nadomestila.

(3) (Novo v UL št. 28/2014; razveljavljeno s sodbama vrhovnega upravnega sodišča št. 13062 z dne 3. oktobra 2019 in št. 5419 z dne 5. maja 2020 v UL št. 45/2020, velja od 15. maja 2020.)

(4) (Novo v UL št. 68/2020; spremenjeno v UL št. 88/2022.) Nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v primerih upravnih prekrškov, ki niso navedeni v odstavku 2, je 500 BGN.

Oddelek V

Nagrade za sodelovanje v postopkih, ki jih ureja poseben zakon, na eni instanci

Člen 19 Najnižja nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v postopkih, ki jih ureja zakon o zdravju (Zakona za zdraveto), je 500 BGN.

Člen 20 Najnižja nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v samostojnih sodnih postopkih, ki jih ureja zakon o zaščiti otrok (Zakona za zakrila na deteto), je 600 BGN.

Člen 21 Najnižja nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v postopkih, ki jih urejajo oddelki IX, X in XI družinskega zakonika (Semeyniya kodeks), znaša 600 BGN.

Člen 22 Najnižja nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v postopkih, ki jih ureja zakon o zaščiti pred nasiljem v družini (Zakona za zashtita domashnoto nasilie), je 600 BGN.

Člen 23 Najnižja nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v postopkih, ki jih ureja zakon o izročitvi in evropskem nalogu za prijetje (Zakona za ekstraditsiya i evropeyskata zapoved za arest), je 800 BGN.

Člen 24 Najnižja nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v postopkih, ki jih ureja odlok o boju proti asocialnemu vedenju (Ukaza za borba s drebnoto huliganstvo), je 500 BGN.

Člen 25 Najnižja nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v postopkih eksekvature je 500 BGN.

Člen 26 Najnižja nagrada za zastopanje, obrambo in pomoč v postopkih na podlagi prenosa pooblastil, kadar odvetnik ne sodeluje v celotni zadevi, je 500 BGN.

Člen 27 Najnižja nagrada za pravno pomoč in pravno zastopanje, obrambo in pomoč pričam v skladu s členom 122 zakonika o kazenskem postopku (Nakazatelno-protsesualniya kodeks), kadar odvetnik ne sodeluje v celotni zadevi, je 500 BGN.

Člen 28 Najnižja nagrada za zastopanje, obrambo in pomoč v predhodnem postopku o priporu, kadar odvetnik ne sodeluje v celotni zadevi, je 900 BGN.

Člen 29 Najnižja nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v postopkih s kumulativnimi kaznimi je 600 BGN.

Člen 30 Najnižja nagrada za pripravo pritožbe iz člena 368 zakonika o kazenskem postopku je 800 BGN.

Člen 31 (1) Nagrada za obrambo stranke med ponovnim sojenjem ni nižja od najnižje zahtevane nagrade za sojenje na eni instanci.

(2) Za pripravo predloga za ponovno sojenje brez navzočnosti na sodišču je najnižja nagrada 3/4 najnižje nagrade iz odstavka 1.

Člen 32 Najnižja nagrada za obrambo v postopku za izvršitev sodbe tujega sodišča v skladu s členom 457(2) zakonika o kazenskem postopku znaša polovico najnižje nagrade za postopek na eni instanci, odvisno od vrste in višine kazni.

Člen 33 Najnižja nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v postopkih, ki jih ureja zakon o boju proti asocialnemu vedenju mlajših in starejših mladoletnikov (Zakon za borba s protivoobshtestvenite proyavi na maloletni i nepalnoletni), je 500 BGN.

Člen 34 (Novo v UL št. 28/2014; spremenjeno v UL št. 84/2016; razveljavljeno v UL št. 88/2022.)

Člen 35 Najnižja nagrada za pravno zastopanje, obrambo in pomoč v postopkih, ki jih ureja zakon o azilu in beguncih (Zakona za ubezhishteto i bezhantsite), je 600 BGN.

Člen 35a Najnižja nagrada za pravno zastopanje in obrambo pridržane osebe in pomoč osebi, ki je bila pridržana na podlagi zakona o ministrstvu za notranje zadeve, je 300 BGN.

Člen 36 Najnižja nagrada za zastopanje in pomoč v mediacijskih postopkih v civilnih in gospodarskih zadevah znaša 1/3 nagrade iz člena 7.

Sodni izvršitelji

Od leta 2006 so sodni izvršitelji v Bolgariji zasebni izvršilni organi in državni sodni uradniki, za katere se uporabljajo zakonsko predpisane tarife.

1. Nagrade, ki jih zaračunavajo državni sodni uradniki, so od leta 2008 določene v oddelku II tarif državnih taks, ki jih zaračunavajo sodišča v skladu z zakonikom o civilnem postopku.
2. Nagrade zasebnih izvršilnih organov so določene v členu 78 zakona o zasebnih izvršilnih organih (Zakona za chastnite sadebni izpalniteli) in v tarifah za nagrade in stroške izvršitve, določenih v zakonu o zasebnih izvršilnih organih (sprejetih z odlokom Sveta ministrov št. 92 z dne 19. aprila 2006).

Nagrade, določene s tarifami, so v obeh primerih enake.

Zasebni izvršilni organi zaračunavajo dodatnih 50 % standardne tarife za vročanje dokumentov na dela proste dni in med prazniki, poštno pošiljanje sodnih pozivov ter pripravo kopij pritožb, obvestil in dokumentov.

Fiksni stroški

Fiksni stroški v civilnih postopkih

Fiksni stroški strank v civilnih postopkih

Takse za civilne postopke so od leta 2008 določene v oddelku I tarif državnih taks, ki jih zaračunavajo sodišča v skladu z zakonikom o civilnem postopku. Takse so naslednje:

• za civilno tožbo – 4 % zahtevanega zneska, vendar ne manj kot 25 EUR,
• za zahtevek za povračilo nematerialne škode – do 40 EUR, vendar ne manj kot 15 EUR,
• za razvezo (vključno s sporazumno razvezo) – 2 % skupnega triletnega deleža obeh strank (v skladu z dogovorom o razdelitvi zakonske lastnine in določitvi preživnine),
• za izvršbo – 2 % glede materialnega interesa, vendar ne manj kot 12,5 EUR,
• za postopke v zvezi s posvojitvami – 12,5 EUR,
• za zavarovanje nedotakljivosti prihodnjega zahtevka – 20 EUR,
• za zavarovanje dokazov – 10 EUR,
• za zadeve v zvezi z insolventnostjo – 25 EUR za samostojnega podjetnika in 125 EUR za podjetje.

Faza civilnega postopka, v kateri je treba plačati fiksne stroške

Vsaka stranka mora sodišču vnaprej plačati stroške zahtevane storitve. Na zahtevo obeh strank ali na pobudo sodišča vse stroške plačata obe stranki ali ena od njiju, odvisno od okoliščin (člen 76 zakonika o civilnem postopku).

Fiksni stroški v kazenskih postopkih

Fiksni stroški strank v kazenskih postopkih

Stroški in nagrade v kazenskih postopkih so določeni v zakoniku o kazenskem postopku.

Člen 187 Kritje stroškov

1. Stroški kazenskega postopka se krijejo z zneski, predvidenimi v proračunu zadevne institucije, razen v primerih, določenih z zakonom.
2. V kazenskih zadevah, ki jih sodišče obravnava na podlagi tožbe žrtve/oškodovanca, mora stroške predhodno poravnati zasebni tožnik. Če ti niso poravnani, je treba zasebnemu tožniku določiti sedemdnevni rok za plačilo.
3. V postopku na podlagi tožbe žrtve/oškodovanca, ki je bila vložena na sodišču, je treba stroške za pridobitev dokaznih predlogov, ki jih je na sodišču vložila tožena stranka, poravnati iz proračunskih sredstev sodišča.

Fiksni stroški kazenskih postopkov so določeni v tarifi št. 1 iz zakona o državnih taksah, ki jih zaračunavajo sodišča, tožilci, preiskovalne službe in ministrstvo za pravosodje, kakor je bil nazadnje spremenjen leta 2005:

• za kazenske postopke na podlagi pritožb, ki so jih vložile fizične osebe – 6 EUR,
• za zasebni pregon v kazenskih postopkih – 2,5 EUR,
• za zahtevke za rehabilitacijo v primeru nerešenih zadev – 3 EUR.

Faza kazenskega postopka, v kateri je treba plačati fiksne stroške

Navedene stroške mora predhodno plačati zasebna tožeča stranka (v skladu z zakonom o kazenskem postopku). Če niso poravnani, je treba zasebni tožeči stranki določiti sedemdnevni rok za plačilo.

Fiksni stroški v ustavnih postopkih

Fiksni stroški strank v ustavnih postopkih

1. Zadevo lahko na ustavno sodišče naslovijo najmanj petina poslancev, predsednik, svet ministrov, vrhovno kasacijsko sodišče, vrhovno upravno sodišče in generalni državni tožilec. Spore glede pristojnosti iz odstavka 1(3) prejšnjega člena lahko sprožijo tudi občinski sveti.
2. Če vrhovno kasacijsko sodišče ali vrhovno upravno sodišče ugotovi, da zakon ni v skladu z ustavo, prekine postopek in zadevo predloži ustavnemu sodišču.
3. Varuh človekovih pravic lahko pozove ustavno sodišče, naj zakon, ki krši pravice in svoboščine državljanov, razglasi za neustaven.

Predhodne informacije, ki jih zagotovijo pravni zastopniki

Pravice in obveznosti strank

V členu 40(3) zakona o odvetništvu je določeno, da mora odvetnik ali odvetnik iz druge države članice Evropske unije ustrezno obvestiti stranke o njihovih pravicah in obveznostih. Čeprav ni izrecno določeno, da morajo obvestiti stranke o predvidenih stroških sodnih postopkov, je ta obveznost določena v kodeksu odvetniške poklicne etike (Etichniyat kodeks na advokatite).

Pravna podlaga za določitev stroškov

Kje najti informacije o pravni podlagi za določitev stroškov v Bolgariji?

Fizične in pravne osebe, ki želijo vložiti tožbo na sodišču, nimajo na voljo javnih informacij o stroških sodnih postopkov, ker ni uradnega ali neuradnega spletišča s tovrstnimi informacijami ali drugega javnega organa, ki bi zagotavljal takšne zbrane informacije. Zato so stranke odvisne predvsem od odvetnikov, ki jih obvestijo o povezanih stroških.

Kljub temu lahko državljani predpise, ki urejajo sodne takse in stroške sodnih postopkov, najdejo na več javnih spletiščih: nacionalna zakonodaja, spletišče vrhovnega sveta odvetniške zbornice, spletišče vrhovnega sodnega sveta (Visshiya sadeben savet) in spletišče nacionalne službe za pravno pomoč. Navedena spletišča so trenutno na voljo samo v bolgarščini.

V katerih jezikih so na voljo informacije o določitvi stroškov v Bolgariji?

Navedena spletišča so trenutno na voljo samo v bolgarščini.

Kje najti informacije o mediaciji?

Informacije o mediaciji so na voljo na spletišču .ministrstva za pravosodje.

Kje najti dodatne informacije o stroških? Kje najti informacije o povprečnem trajanju različnih postopkov?

Na spletišču vrhovnega sodnega sveta so na voljo letna in polletna poročila o dejavnosti sodišč na vseh ravneh. Objavljene so informacije o številu zaključenih zadev v zadnjih treh oziroma šestih mesecih, v enem oziroma dveh letih in v daljšem obdobju. Statistični oddelek vrhovnega sodnega sveta zagotavlja analize in informacije o povprečnem trajanju sodnih postopkov v civilnih, kazenskih in upravnih zadevah.

Kje najti informacije o povprečnih skupnih stroških posameznih postopkov?

V zvezi s tem ni na voljo uradnih informacij.

Davek na dodano vrednost

Kje najti informacije? Katere stopnje se uporabljajo?

DDV je v skladu z navedenimi tarifami in predpisi vključen v stroških.

Pravna pomoč

Veljavni dohodkovni prag na področju civilnega pravosodja

V zakonu o pravni pomoči (Zakon za pravnata pomosht) se ne razlikuje med civilnimi in kazenskimi zadevami (glej spodaj):

Člen 22 Pravna pomoč iz člena 21, pododstavka 1 in 3, je brezplačna in se zagotovi:

1. osebam in družinam, ki izpolnjujejo pogoje za prejemanje mesečne pomoči v skladu s členoma 9 in 10 uredbe o izvajanju zakona o socialni pomoči (Pravilnik za prilagane na zakona za sotsialno podpomagane);
2. posameznikom in družinam, ki so upravičeni do ciljno usmerjene pomoči za ogrevanje za preteklo ali sedanjo sezono ogrevanja;
3. osebam, ki uporabljajo socialne ali integrirane zdravstvene in socialne storitve za bivalno oskrbo, nosečnicam in materam, pri katerih obstaja tveganje, da bodo zapustile svoje otroke, in ki uporabljajo socialne storitve za preprečevanje zapustitve;
4. otrokom v rejniških družinah ali družinah sorodnikov v skladu z zakonom o zaščiti otrok;
5. ogroženim otrokom v smislu zakona o zaščiti otrok;
6. osebam iz členov 143 in 144 družinskega zakonika, osebam, mlajšim od 21 let, in osebam, starejšim od 21 let, za preživninske obveznosti, ki so nastale pred 21. letom starosti, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (UL L 7/1 z dne 10. januarja 2009) in Konvencijo o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin (UL L 192/51 z dne 22. julija 2011);
7. žrtvam nasilja v družini ali spolne zlorabe ali trgovine z ljudmi, ki nimajo sredstev ali ne želijo uporabiti pravne obrambe;
8. osebam, ki so zaprosile za mednarodno zaščito ali začasno zaščito ali jim je bila taka zaščita priznana na podlagi zakona o azilu in beguncih in ki jim pravna pomoč ni zagotovljena na drugi pravni podlagi;
9. tujcem, ki so bili podvrženi prisilnemu upravnemu ukrepu, in tujcem, ki so bili nastanjeni v posebnem centru za začasno nastanitev tujcev v skladu z zakonom o tujcih v Republiki Bolgariji (Zakona za chuzhdentsite v Republika Balgaria) in ki nimajo sredstev ali ne želijo, da jih brani odvetnik;
10. osebam, ki jim je bil v Bolgariji zavrnjen status osebe brez državljanstva, ali osebam, v zvezi s katerimi je bil postopek za priznanje statusa osebe brez državljanstva v skladu z zakonom o tujcih v Republiki Bolgariji ustavljen, ki ne morejo plačati odvetniških storitev, vendar jih želijo;
11. osebam, za katere se zahteva ugotovitev pravne nesposobnosti, in osebam, ki so bile ugotovljene za pravno nesposobne;
12. invalidom, ki prejemajo mesečno podporo v skladu z zakonom o invalidih (Zakona za horata s uvrezhdaniya) in katerih mesečni dohodek ne zadostuje za plačilo odvetniških storitev.

(2) V primerih iz odstavka 1(7), (9), (10) in (12) nacionalni urad za pravno pomoč (NBPP) (Natsionalno byuro za pravna pomosht) odloča o odobritvi pravne pomoči, pri čemer upošteva okoliščine iz člena 23(3), ugotovljene na podlagi dokumentov, ki jih izdajo ustrezni pristojni organi, in praga revščine v Bolgariji.

(3) Dejstva in okoliščine iz odstavka 1 se ugotovijo na podlagi dokumentov, ki jih izdajo ustrezni pristojni organi, in vzorčne izjave o družinskem in premoženjskem stanju osebe, ki jo odobri nacionalni urad za pravno pomoč.

(4) Če osebe, ki zaprosijo za pravno pomoč, ne predložijo dokazil o okoliščinah iz odstavka 1, nacionalni urad za pravno pomoč odloči o odobritvi pravne pomoči, pri čemer upošteva okoliščine iz člena 23(3), ugotovljene na podlagi dokumentov, ki jih izdajo ustrezni pristojni organi, in praga revščine v Bolgariji.

(5) Kadar pravno pomoč zagotovi nacionalni urad za pravno pomoč, se informacije iz odstavkov 2 in 3 zberejo po uradni dolžnosti in urad pridobi potrebne dokumente v elektronski obliki od ustreznih pristojnih organov. Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora predložiti dokazilo o svojih dohodkih v obliki dokumenta ali dati soglasje, da se pristojne organe zaprosi za informacije o njegovih dohodkih po uradni dolžnosti.

Člen 23 (1) Sistem pravne pomoči iz člena 21, pododstavek 2, zajema zadeve, v katerih se zakonsko zahteva zagovornik, pravni svetovalec ali zastopnik.

(2) Sistem pravne pomoči vključuje tudi zadeve, v katerih obdolženec, tožena stranka ali stranka v kazenski, civilni ali upravni zadevi nima sredstev za plačilo odvetnika, želi imeti odvetnika in je to v interesu pravice. V takih primerih oseba ni dolžna povrniti stroškov pravne pomoči.

(3) V civilnih in upravnih zadevah se brezplačna pravna pomoč odobri, kadar sodišče ali predsednik nacionalnega urada za pravno pomoč na podlagi dokazil, ki jih predložijo ustrezni pristojni organi, ugotovi, da stranka ne more plačati odvetniške nagrade. Sodišče ali predsednik nacionalnega urada za pravno pomoč pri odločanju upošteva:

1. dohodek stranke ali njene družine;
2. premoženje in sredstva stranke, potrjene z izjavo;
3. zakonski stan stranke;
4. zdravstveno stanje;
5. zaposlitveni status;
6. starost;
7. druge okoliščine.

(4) V kazenskih zadevah organ, ki vodi postopek, odloči, da obdolženec ali tožena stranka nima sredstev za plačilo odvetniške nagrade, na podlagi finančnega položaja osebe v konkretni zadevi, ki je ugotovljen po uradni dolžnosti, ter okoliščin iz odstavka 3(1), (3), (4), (5), (6) in (7). Za stranko, ki začne zasebni pregon, tožečo stranko v civilnem postopku, toženo stranko v civilnem postopku in zasebno tožečo stranko v kazenskem postopku se odločitev sprejme v skladu s postopkom iz odstavka 3.

Veljavni dohodkovni prag za tožene stranke na področju kazenskega pravosodja

Poleg meril, ki se uporabljajo v kazenskih zadevah (člen 22 zakona o pravni pomoči), se uporabljajo še naslednja merila:

Člen 23

1. Sistem pravne pomoči (iz člena 31(3)) vključuje zadeve, v katerih je obvezno pravno zastopanje ali obramba.
2. Sistem pravne pomoči poleg tega vključuje zadeve, v katerih osumljena, obdolžena ali obtožena oseba, tožena stranka ali stranka v kazenskem, civilnem ali upravnem postopku, ki ne more plačati odvetniške nagrade, želi pravno pomoč in je to v interesu pravice.
3. V kazenskih zadevah organ, ki vodi postopek, odloči, da obdolženec ali tožena stranka nima sredstev za plačilo odvetniške nagrade, na podlagi finančnega položaja osebe v konkretni zadevi, ki je ugotovljen po uradni dolžnosti, ter okoliščin iz odstavka 3(1), (3), (4), (5), (6) in (7). Za stranko, ki začne zasebni pregon, tožečo stranko v civilnem postopku, toženo stranko v civilnem postopku in zasebno tožečo stranko v kazenskem postopku se odločitev sprejme v skladu s postopkom iz odstavka 3.

Veljavni dohodkovni prag za žrtve/oškodovance na področju kazenskega pravosodja

V kazenskih postopkih se uporablja enak dohodkovni prag kot za druge stranke (glej zgoraj).

Ostali pogoji v zvezi z odobritvijo pravne pomoči žrtvam/oškodovancem

V zakonu ni določenih posebnih pogojev za žrtve/oškodovance. Uporabljajo se splošni predpisi o pravni pomoči v kazenskem postopku (člena 22 in 23 zakona o pravni pomoči).

Ostali pogoji v zvezi z odobritvijo pravne pomoči obdolženim osebam

V zakonu ni določenih posebnih pogojev za odobritev pravne pomoči toženim strankam. Uporabljajo se splošni predpisi o pravni pomoči v kazenskem postopku (člena 22 in 23 zakona o pravni pomoči).

Brezplačni sodni postopki

Člen 83 zakonika o civilnem postopku: Oprostitev plačila stroškov in izdatkov

Člen 83 (1) Sodnih stroškov in izdatkov ni treba plačati:

1. tožečim strankam, ki so delavci, zaposleni in člani zadrug, v tožbah v zvezi z delovnimi razmerji;
2. v preživninskih zahtevkih;
3. v tožbah, ki jih vloži tožilec;
4. tožečim strankam v odškodninskih tožbah za povračilo škode, povzročene v kaznivem dejanju, v zvezi s pravnomočno obsodbo;
5. sodno imenovanim posebnim predstavnikom stranke, katere naslov ni znan;
6. (novo v UL št. 102/2022) stranki, ki ji je bila v postopku odobrena pravna pomoč pod pogoji iz člena 23(2) zakona o pravni pomoči.

(2) Plačila sodnih stroškov in izdatkov so oproščene fizične osebe, za katere sodišče presodi, da nimajo zadostnih sredstev za njihovo plačilo. V primeru zahtevka za oprostitev sodišče upošteva:

1. dohodek osebe in njene družine;
2. premoženje in sredstva stranke, potrjene z izjavo;
3. zakonski stan stranke;
4. zdravstveno stanje;
5. zaposlitveni status;
6. starost;
7. druge ugotovljene okoliščine.

(3) V primerih iz odstavkov 1 in 2 se stroški sodnih postopkov plačajo iz predvidenih proračunskih sredstev sodišča.

Člen 84 zakonika o civilnem postopku: Oprostitev v posebnih primerih

Naslednji subjekti so oproščeni plačila državnih taks, ne pa tudi plačila stroškov:

1. država in državne institucije, razen v primerih, ki se nanašajo na zasebno lastnino države, in v primeru terjatev in pravic, ki izhajajo iz zasebne lastnine države;
2. bolgarski Rdeči križ (Balgarski cherven krast);
3. občine, razen v zvezi s terjatvami in pravicami, ki izhajajo iz zasebne lastnine občin.

Kdaj mora stranka, ki v postopku ni uspela, plačati stroške stranke, ki je uspela?

Civilne zadeve

Člen 78 zakonika o civilnem postopku: Prisoditev stroškov

Člen 78 (1) Stroške tožeče stranke (tudi stroške postopka in odvetniško nagrado, če je stranka uporabila njegove storitve), ki so sorazmerni s prisojenim zneskom tožbenega zahtevka, plača tožena stranka.

(2) Če je tožba neutemeljena in jo je tožena stranka sprejela, stroške plača tožeča stranka.

(3) Tožena stranka ima tudi pravico zahtevati povračilo stroškov v sorazmerju z delom zahtevka, ki je bil zavrnjen.

(4) (Dopolnjeno v UL št. 11/2023, velja od 1. julija 2024.) Tožena stranka je poleg tega upravičena do povračila stroškov, če je postopek končan, razen če sta se stranki sporazumno dogovorili o koncu postopka; v tem primeru se uporablja odstavek 9.

(5) Če je odvetniška nagrada glede na resnično pravno in dejansko težavnost zadeve primera previsoka, lahko sodišče na zahtevo nasprotne stranke prisodi nižji znesek, ki ustreza opravljenemu delu, ki pa ne sme biti nižji od najnižjega določenega zneska v skladu s členom 36 zakona o odvetništvu.

(6) Če v zadevi zmaga oseba, ki je oproščena plačila državnih taks ali stroškov postopka, mora vse zapadle takse in stroške poravnati obsojena stranka. Zadevni zneski se dodelijo sodišču.

(7) Če v zadevi zmaga stranka, ki ji je bila odobrena pravna pomoč, se odvetniška nagrada dodeli nacionalnemu uradu za pravno pomoč v sorazmerju z delom tožbenega zahtevka, ki je bil sprejet ali zavrnjen. Če oseba, ki ji je bila odobrena pravna pomoč v skladu s členom 23(2) zakona o pravni pomoči, izgubi tožbo, plača stroške v sorazmerju z delom tožbe, ki je bil sprejet ali zavrnjen, razen stroškov odobrene pravne pomoči.

(8) (Spremenjeno v UL št. 8/2017.) Pravnim osebam ali samostojnim podjetnikom se prav tako dodeli nagrada v znesku, ki ga določi sodišče, če jih zastopa pravni svetovalec. Znesek dodeljene nagrade ne sme presegati najvišjega zneska za vrsto zadeve, določenega v skladu s členom 37 zakona o pravni pomoči.

(9) (Dopolnjeno v UL št. 11/2023, velja od 1. julija 2024.) Če se zadeva zaključi s poravnavo, se polovica plačanih državnih taks vrne tožeči stranki, če pa je poravnava rezultat sporazuma, sklenjenega v postopku mediacije v skladu s členoma 140a in 140b, ali če se postopek v zadevi konča zaradi umaknitve ali opustitve tožbe zaradi sporazuma o poravnavi, se tožeči stranki vrne 75 % plačanih državnih taks. Stranki krijeta svoje stroške postopka in sporazuma o poravnavi, če ni dogovorjeno drugače.

(10) Tretji osebi, ki sodeluje v postopku, se ne pripišejo stroški, vendar mora plačati stroške, ki so zaradi nje nastali v postopku.

(11) Če v postopku sodeluje tožilec, se stroški povrnejo državi ali pa jih mora država plačati.

Kazenske zadeve

Zakonik o kazenskem postopku (Nakazatelno-protsesualen kodeks) – stroški in izdatki

Člen 187 Kritje stroškov

Člen 187 (1) Stroški kazenskega postopka se krijejo z zneski, predvidenimi v proračunu zadevne institucije, razen v primerih, določenih z zakonom.

(2) V kazenskih zadevah, ki jih sodišče obravnava na podlagi tožbe žrtve/oškodovanca, mora stroške predhodno poravnati zasebni tožnik, sicer se stranki določi sedemdnevni rok za plačilo.

(3) V postopku na podlagi tožbe žrtve/oškodovanca, ki je bila vložena na sodišču, je treba stroške za pridobitev dokaznih predlogov, ki jih je na sodišču vložila tožena stranka, poravnati iz proračuna sodišča.

Člen 188 Določitev stroškov

Člen 188 (1) Stroške določi sodišče ali pristojni organ v predhodnem postopku.

(2) Plačilo pričam, ki so delavci ali zaposleni, določi sodišče ali pristojni organ v predhodnem postopku.

Člen 189 Odločitev o stroških

Člen 189 (1) Sodišče odloči o stroških v sodbi ali sklepu.

(2) Stroške tolmača v predhodnem postopku krije ustrezni organ, stroške tolmača med sodnim postopkom pa sodišče.

(3) Če je tožena stranka spoznana za krivo, ji sodišče naloži plačilo vseh stroškov, med drugim tudi odvetniške nagrade in drugih stroškov zagovornika, ki je bil določen po uradni dolžnosti, ter stroške zasebnega tožeče stranke in civilne tožeče stranke, če se to zahteva. Če je obsojenih več oseb, sodišče določi delež stroškov, ki ga mora poravnati vsaka od njih.

(4) Če je tožena stranka v nekaterih točkah obtožnice spoznana za nedolžno, ji sodišče naloži samo plačilo tistih stroškov, ki so nastali v zvezi s točkami obtožnice, v katerih je bila spoznana za krivo.

Člen 190 Prisoditev stroškov

Člen 190 (1) Če je tožena stranka spoznana za nedolžno ali je kazenski postopek zaključen, vse stroške kazenskega postopka, ki se odvija po uradni dolžnosti, poravna država, v tožbi, ki jo vloži žrtev/oškodovanec, pa zasebna tožeča stranka.

(2) Sodišče prve stopnje mora za poravnavo stroškov izdati sklep o izvršbi.

Nagrade sodnim izvedencem

V zakoniku o civilnem postopku je določeno splošno pravilo o nagradah sodnih izvedencev.

Določitev stroškov

Člen 75 Sodišče določi plačilo prič glede na porabljen čas in nastale stroške, nagrade sodnih izvedencev pa glede na opravljeno delo in nastale stroške.

Uredba št. N-1 z dne 14. februarja 2023 o registraciji, kvalifikacijah in nagradah sodnih izvedencev

Člen 1 (1) V navedeni uredbi so določeni:

1. postopek in roki za oddajo predlogov za vključitev na sezname strokovnjakov, ki so odobreni kot sodni izvedenci, in njihove spremembe;
2. pogoji, ki jih morajo izpolnjevati strokovnjaki, ki so odobreni kot sodni izvedenci;
3. pogoji in postopek za določitev nagrad sodnih izvedencev;
4. pravila v zvezi s pravico do dostopa do informacijskega sistema enotnega registra sodnih izvedencev in podatkov, vnesenih v ta sistem.

(2) Navedena uredba se uporablja za sodne izvedence, ki jih imenujejo sodni organi, organi, pristojni za predhodni postopek, in organi, pristojni za izvršilne postopke.

Člen 23 (1) Organ, ki je naročil izvedensko poročilo, pri določanju nagrade upošteva in oceni:

1. zapletenost in specifičnost nalog, ki jih je treba opraviti;
2. strokovno usposobljenost in kvalifikacije izvedenca;
3. čas, potreben za pripravo izvedenskega poročila;
4. količino opravljenega dela;
5. stroške, potrebne za pripravo izvedenskega poročila, kot so stroški uporabljenih materialov, potrošnega materiala, orodja, opreme itd.;
6. druge pogoje, ki vplivajo na plačilo za opravljeno delo, vključno s spoštovanjem rokov, delom ob koncu tedna in državnih praznikih.

(2) Okoliščine iz odstavka 1 ugotovi organ, ki je imenoval sodnega izvedenca, na podlagi seznama opravljenih delovnih ur, ki ga predloži sodni izvedenec v skladu s Prilogo št. 2. Seznam opravljenih delovnih ur ni zavezujoč za organ, ki je imenoval sodnega izvedenca, ko obravnava in ocenjuje okoliščine iz odstavka 1.

(3) Če izvedensko poročilo pripravi izvedenec, ki je zaposlen pri ministrstvu za notranje zadeve, se stroški dela, potrošnega materiala in splošni stroški določijo na podlagi vzorčnega seznama opravljenih delovnih ur, ki ga odobri minister za notranje zadeve.

(4) Če izvedensko poročilo sestavi več sodnih izvedencev, se nagrada iz odstavka 1 plača vsakemu od njih.

(5) Če sodni izvedenec ne predloži dokazil, se stroški plačajo po presoji organa, ki ga je imenoval.

Člen 24 (1) Za vsako dejansko opravljeno uro se plača nagrada v višini 3 % minimalne plače v Bolgariji na dan, ko se zahteva izvedensko poročilo.

(2) Število dejansko opravljenih ur se določi na podlagi seznama opravljenih delovnih ur iz Priloge št. 2 ali na podlagi računa iz člena 23(3).

Člen 25 (1) V primeru posebej zapletenih in tematsko specifičnih izvedenskih poročil, ki jih predložijo visoko usposobljeni izvedenci, se lahko nagrada zviša za največ 100 %.

(2) Če je treba izvedensko poročilo predložiti ob koncu tedna ali ob državnih praznikih, se to navede v sklepu o naročilu izvedenskega poročila.

(3) Plačilo se lahko zviša s 75 % na 150 % za izvedenska poročila, predložena ob koncu tedna, in s 100 % na 200 % za izvedenska poročila, predložena ob državnih praznikih.

Člen 26 (1) Izvedensko poročilo se predloži skupaj s seznamom opravljenih delovnih ur, ki so mu priložena dokazila o nastalih stroških, ali z vzorčnim seznamom opravljenih delovnih ur iz člena 23(3).

(2) Razen v primerih iz člena 23(1)(6) se kot stroški po presoji organa, ki je imenoval izvedenca, ne priznajo:

1. stroški potovanja z letalom, razen če je nalogo treba opraviti v tujini;
2. potni stroški brez predložitve vozovnice ali drugega dokumenta, ki dokazuje nastale stroške;
3. stroški nastanitve, ki presegajo 50 BGN.

(3) Če organ, ki je naročil izvedensko poročilo, meni, da obstajajo razlogi za zvišanje prvotno določene nagrade, določi končni znesek nagrade.

(4) Če izvedenec ne predloži seznama opravljenih delovnih ur ali če organ, ki je naročil izvedensko poročilo, meni, da ni razlogov za zvišanje plačila, se uporabi prvotno določen znesek nagrade.

Člen 27 (1) Nagrada in stroški izvedenca iz člena 18 se plačajo na podlagi pisne odločbe organa, ki je imenoval izvedenca. Zneski se plačajo z bančnim nakazilom v 60 dneh po sprejetju izvedenskega poročila.

(2) Zneski se plačajo iz pologa ali iz proračuna organa, ki je imenoval sodnega izvedenca. Zneski se plačajo, ko sodni izvedenec predloži dokument, ki vsebuje zahtevane podatke iz člena 7 zakona o računovodstvu.

(3) Če organ, ki je naročil izvedensko poročilo, zavrne ugotovitev izvedenca iz razlogov, za katere je odgovoren izvedenec, se fiksna nagrada ne plača. Zavrnitev se utemelji.

(4) Organ, ki je imenoval izvedenca, lahko, kadar velja eden od razlogov iz člena 23(1), spremeni znesek nagrade, ki se plača izvedencu. Spremembe je treba utemeljiti.

Člen 28 (1) Če se sodni izvedenec imenuje na zahtevo strank, ki niso oproščene plačila stroškov, se nagrada določi vnaprej, začetni polog pa se nakaže na račun organa, ki imenuje sodnega izvedenca.

(2) V primerih, v katerih so stranke oproščene plačila stroškov, se začetna nagrada določi v skladu s členom 24(1).

(3) V primerih iz odstavka 1 lahko organ, ki je naročil izvedensko poročilo, po lastni presoji določi, da je začetna nagrada na najnižji ravni.

(4) Nagrada se določi tudi, če sodni izvedenec svoje poročilo ustno dopolni.

(5) V primerih, v katerih se po imenovanju sodnega izvedenca predhodni postopek zaupa drugemu preiskovalnemu organu, plačilo in stroške izvedenca določi organ, ki je sprejel izvedensko poročilo.

Člen 29 Če obstajajo razlogi za znižanje prvotno določene nagrade, organ, ki je naročil izvedensko poročilo, določi končni znesek nagrade. Vsako znižanje nagrade je treba utemeljiti.

Člen 30 Potni stroški, dnevnice in stroški nastanitve, ki nastanejo pri pripravi poročila, se plačajo iz plačanega pologa oziroma iz proračuna.

Člen 31 (1) Sodni izvedenec začne delo, ko je plačan polog za kritje stroškov njegovih storitev.

(2) Plačilo sodnemu izvedencu ne sme biti pogojeno ali povezano z izidom zadeve.

Člen 32 Sredstva, ki jih sodni organi uporabljajo za kritje plačila in neizogibnih stroškov sodnih izvedencev, nadzoruje vrhovni sodni svet.

Nagrade prevajalcem in tolmačem

Civilne zadeve

Predpisi, ki veljajo za sodne izvedence, se uporabljajo tudi za tolmače – glej zgoraj.

Kazenske zadeve

Zakonik o kazenskem postopku, člen 189(2)

Stroške tolmača v predhodnem postopku krije ustrezni organ, stroške tolmača med sodnim postopkom pa sodišče.