Predpisi, ki urejajo pristojbine za storitve zaposlenih v pravniških poklicih

Pravni svetovalci

Pristojbine pravnim svetovalcem v Estoniji niso urejene s predpisi.

Pravniki

Pristojbine pravnikom v Estoniji niso urejene s predpisi.

Odvetniki

Pristojbine odvetnikom v Estoniji niso urejene s predpisi.

Sodni izvršitelji

Pristojbine sodnim izvršiteljem so v Estoniji urejene z zakonom o sodnih izvršiteljih. Pristojbina sodnemu izvršitelju je lahko sestavljena iz pristojbine za sprožitev postopka, glavne pristojbine za postopek in dodatne pristojbine za izvršilne dejavnosti. Sodni izvršitelj lahko zaračuna tudi pristojbino za zagotovitev strokovne storitve.

Notarji

Pristojbine notarjem so v Estoniji urejene z zakonom o notarskih pristojbinah. Pristojbina notarjem za opravljanje poklicnih storitev se običajno izračuna na podlagi dveh splošnih načel: bodisi je odvisna od vrednosti pravnega posla, vključenega v notarsko listino, bodisi so za nekatere storitve fiksne pristojbine. O pristojbinah za strokovne storitve, ki jih opravlja notar, se je mogoče pogajati.

Odvetniki

Pristojbine odvetnikom v Estoniji niso urejene s predpisi, temveč se določijo v pogodbi s stranko. Odvetnik ali vodja odvetniške pisarne stranki ponudi predračun in ji ga obrazloži. Stranka mu povrne stroške, ki so mu nastali pri zagotavljanju pravnih storitev.

Fiksni stroški

Fiksni stroški strank v civilnih postopkih

Fiksni stroški, ki jih imajo stranke v civilnem postopku, so določeni na podlagi oddelkov 139–144 zakonika o civilnem postopku ter so razdeljeni na sodne stroške in zunajsodne stroške. Sodni stroški vključujejo državne pristojbine in stroške pregleda zadeve. Sodišče na vsaki stopnji vodi evidenco stroškov postopka, vključno s stroški pregleda zadeve.

Faza civilnega postopka, v kateri je treba plačati fiksne stroške

Stranka, ki je vložila zahtevek za začetek postopka ali izvedbo procesnega dejanja, mora vnaprej plačati naslednje stroške:

• državno pristojbino,
• stroške sodnih izvršiteljev, ki posredujejo procesne listine,
• stroške objave sodnih pozivov ali obvestil v uradni publikaciji Ametlikud Teadaanded (uradne objave) ali časopisu,
• stroške pregleda zadeve v znesku, ki ga določi sodišče.

Razen če sodišče odloči drugače, mora stranka v postopku, ki je vložila zahtevek, zaradi katerega so nastali stroški, vnaprej poravnati pristojbine, ki jih zaračunajo izvedenci, tolmači in prevajalci.

Sodišče določi dokončne stroške postopka, ki jih je treba izterjati in dodeliti, v svoji končni odločbi v glavni zadevi ali v razsodbi po začetku veljavnosti te dokončne odločbe.

Fiksni stroški v kazenskih postopkih

Fiksni stroški strank v kazenskih postopkih

Fiksni stroški strank v kazenskem postopku so določeni v oddelkih 175–179 zakonika o kazenskem postopku ter so razdeljeni na stroške postopka, posebne stroške in dodatne stroške.

Če ima stranka v postopku več zagovornikov ali zastopnikov, se plačilo zanje vključi v stroške postopka, če ne presega razumne ravni običajnega plačila enemu zagovorniku ali zastopniku.

Če se osumljeni ali obtoženi zagovarja sam, se stroški obrambe, potrebni za obrambo, vključijo v stroške postopka. Čezmerni stroški, ki ne bi nastali, če bi sodeloval zagovornik, ne bodo vključeni v stroške postopka.

Stroški, ki nastanejo osebam, ki niso stranke v postopku, in se nanašajo na izvedbo izvedenskih analiz, se povrnejo v skladu s pogoji in pravili iz zakona o sodnomedicinskih preiskavah.

Faza kazenskega postopka, ko morajo stranke plačati fiksne stroške

Ob oprostilni sodbi stroške postopka povrne država. Če je sodba obsodilna, stroške postopka povrne obsojenec. V primeru delne oprostilne sodbe država stroške povrne v skladu z obsegom, v katerem je bil obtoženi oproščen. Obveznost povračila stroškov postopka nastane, ko končna odločba postane pravnomočna.

Če se civilna tožba zavrne, stroške postopka, povezane z zavarovanjem civilne tožbe, povrne oškodovanec. Če je civilni tožbi v celoti ugodeno, stroške postopka, povezane z zavarovanjem civilne tožbe, povrne obsojeni storilec ali toženec. Če je civilni tožbi delno ugodeno, sodišče stroške postopka, povezane z zavarovanjem civilne tožbe, ob upoštevanju vseh okoliščin razdeli med oškodovanca in obsojenega storilca ali toženca. Če se preizkus civilne tožbe zavrne, stroške postopka, povezane z zavarovanjem civilne tožbe, povrne država.

Fiksni stroški v ustavnih postopkih

V Estoniji posamezniki ne morejo vlagati zahtev za oceno ustavnosti. Stroški ocene se krijejo iz državnega proračuna. Stroški strokovnjakov, ki sodelujejo v sodnih postopkih, se krijejo iz državnega proračuna pod enakimi pogoji, kot veljajo za pristojbine izvedencem v civilnih postopkih.

Faza ustavnega postopka, v kateri je treba plačati fiksne stroške strank v postopku

V ustavnih postopkih stranke v postopku nimajo fiksnih stroškov.

Predhodne informacije, ki jih morajo zagotoviti pravni zastopniki

Pravice in obveznosti strank

Odvetniki morajo obvestiti stranke o celotnem obsegu dejavnosti, povezanih z zagotavljanjem pravnih storitev, in vseh povezanih stroških. Odvetnik ali vodja odvetniške pisarne stranki ponudi predračun in ji ga obrazloži.

Stroški udeležbe v postopkih

Stroški, ki jih krije stranka, ki je v postopku uspela

Stranka, ki je v postopku uspela, krije stroške plačila pravnega zastopnika ali svetovalca za tiste stroške, za katere sodišče meni, da so razumni in jih ne bi smela kriti stranka, ki v postopku ni uspela.

Stroški, ki jih krije stranka, ki v postopku ni uspela

V skladu z odločitvijo o stroških postopka mora stranka, ki v postopku ni uspela, povrniti stroške postopka stranke, ki je v postopku uspela, vključno s/z:

• državno pristojbino,
• stroški, povezanimi s pričami, izvedenci, tolmači in prevajalci, ter stroški izvedenskega mnenja, ki ga pripravi oseba, ki ni stranka v postopku, pri čemer se slednji povrnejo na podlagi zakona o sodnomedicinskih preiskavah,
• stroški pridobitve dokaznih listin in fizičnih dokazov,
• stroški inšpekcijskega pregleda, vključno s potnimi stroški, ki jih je imelo sodišče,
• stroški vročanja, posredovanja in izdaje procesnih listin,
• stroški določitve vrednosti civilne zadeve,
• stroški, povezanimi z zastopniki in svetovalci strank v postopku,
• potnimi stroški, stroški poštnih in komunikacijskih storitev, stroški nastanitve in drugimi podobnimi stroški, ki jih imajo stranke v postopku v zvezi z njim,
• zaslužkom ali drugimi stalnimi prihodki, ki jih izgubi stranka v postopku,
• stroški zakonsko določenega predsodnega postopka, razen če je bila tožba vložena več kot šest mesecev po koncu predsodnega postopka,
• pristojbino sodnemu izvršitelju za zavarovanje tožbe in stroški izvršitve odločitve o zavarovanju tožbe,
• pristojbino sodnemu izvršitelju za vročitev procesnih listin,
• stroški obravnave prošnje za postopkovno pomoč pri kritju stroškov postopka,
• stroški pospešenega postopka za plačilni nalog,
• stroški udeležbe v spravnem postopku, če je sodišče od strank zahtevalo udeležbo na podlagi oddelka 4(4) zakona o pravdnem postopku ali je postopek obvezen predsodni spravni postopek na podlagi oddelka 1(4) zakona o spravnem postopku.

Stranki v postopku, ki mora plačati stroške postopka stranke v postopku, ki je upravičena do povrnitve stroškov postopka, se naloži plačilo le tistih stroškov, ki so nujni in upravičeni.

Pravna podlaga za stroške postopka

Kje najti informacije o pravni podlagi za stroške postopka v Estoniji?

Pravna podlaga za stroške postopka je na voljo v naslednjih pravnih aktih:

• zakonik o civilnem postopku;
• zakon o sodnih izvršiteljih;
• zakon o državnih pristojbinah;
• pravni akti, izdani na podlagi zakona o pravdnem postopku.

V katerih jezikih so na voljo informacije o pravni podlagi za stroške postopka v Estoniji?

Informacije o pravni podlagi za stroške postopka so na voljo v estonščini.

Prevodi estonskih pravnih instrumentov v angleščino z informacijami o stroških in njihovimi viri so na voljo na spletišču Riigi Teataja (Uradni list).

Kje so na voljo informacije o mediaciji?

Ministrstvo za pravosodje je pristojno za izvajanje Direktive 2008/52/ES o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah. Splošna vprašanja v zvezi z mediacijo lahko pošljete na elektronski naslov ministrstva za pravosodje: info@just.ee.

Spravni postopek v civilnih zadevah je urejen z zakonom o spravnem postopku, ki določa pravice in obveznosti mediatorjev ter smernice za izvajanje in izvrševanje sporazumov, sklenjenih ob pomoči mediatorja. V skladu z navedenim zakonom lahko spravni postopek vodi:

• fizična oseba, ki ji stranki v postopku zaupata nalogo vodenja postopka,
• odvetnik,
• notar,
• v primeru, določenem z zadevnim zakonom, državni ali lokalni spravni organ.

Spletišče estonskega združenja mediatorjev vsebuje informacije v estonskem in angleškem jeziku.

Estonska zveza za socialno varstvo otrok – neprofitno združenje, ki podpira otrokove pravice – svetuje staršem in organizira izobraževanja na temo družinske mediacije.

Kje so na voljo dodatne informacije o stroških?

Spletišče o stroških

Stroški, povezani s sodnimi postopki, in njihova višina so odvisni od vrste, trajanja in kompleksnosti sodne zadeve. Osnovni viri informacij o stroških, povezanih s sodnimi postopki, so zakoni o sodnih postopkih in zakon o državnih pristojbinah. Ministrstvo za pravosodje izdaja in vodi uradno publikacijo Riigi Teataja (Uradni list), ki omogoča dostop do:

• zakonov in predpisov;
• odlokov predsednika republike;
• odločb in sporazumov vrhovnega sodišča ter mednarodnih sporazumov;
• predpisov organov lokalnih skupnosti.

Riigi Teataja vsebuje uradna prečiščena besedila zakonov, vladnih uredb in odredb, ministrskih uredb, uredb predsednika Eesti Pank (Banke Estonije), uredb državnega volilnega odbora, sklepov parlamenta, uredb občinskih in mestnih svetov ter uredb občinskih in mestnih uprav. Zakonodaja in drugi dokumenti, objavljeni v uradnem listu Riigi Teataja, so na voljo od leta 1990.

Kje lahko najdem informacije o povprečnem trajanju različnih postopkov?

Spletišče sodišč prikazuje statistiko postopkov na sodiščih prve in druge stopnje od leta 1996.

Kje lahko najdem informacije o povprečnih skupnih stroških posameznih postopkov?

• Državna pristojbina, ki jo je treba plačati za določeno vrsto postopka, je določena v zakonu o državnih pristojbinah.
• Pristojbine sodnim izvršiteljem so urejene z zakonom o sodnih izvršiteljih.
• Statistični podatki o povprečnih skupnih stroških posameznih vrst postopkov niso na voljo.

Davek na dodano vrednost

Kje so na voljo informacije?

Pri pristojbinah sodnim izvršiteljem se obračuna 20-odstotni DDV.

Za povrnitev DDV, ki se obračuna na stroške postopka, mora prijavitelj dokazati, da ni zavezanec za DDV ali da DDV ne more dobiti povrnjenega iz drugih razlogov.

Koliko znašajo veljavne stopnje davka na dodano vrednost?

Od 1. julija 2009 je stopnja DDV v Estoniji 20 %.

Pravna pomoč

Veljavni dohodkovni prag na področju civilnega pravosodja

Pravna pomoč, katere stroški se krijejo z državnimi sredstvi, je eden od načinov dodeljevanja postopkovne pomoči, za vsako odločitev o dodelitvi take pravne pomoči v civilnih postopkih pa veljajo pravila, določena v zakoniku o civilnem postopku, ki se nanašajo na dodelitev postopkovne pomoči.

Postopkovna pomoč se fizični osebi ne dodeli, če:

1. se pričakuje, da stroški postopka ne bodo za več kot dvakrat presegli prosilčevega povprečnega mesečnega dohodka za postopkovno pomoč, ki se izračuna na podlagi povprečnega mesečnega dohodka v zadnjih štirih mesecih pred vložitvijo prošnje, brez davkov in plačila obveznega zavarovanja, stroškov preživninskih obveznosti ter upravičenih stroškov, povezanih z nastanitvijo in prevozom;
2. prosilec za postopkovno pomoč lahko postopkovne stroške krije iz svojega obstoječega premoženja, ki bi ga bilo mogoče brez večjih težav prodati in zoper katerega je mogoče vložiti zahtevek v skladu z zakonom.

Pri ocenjevanju finančnega položaja prosilca se upoštevajo premoženje ter dohodek prosilca in njegovih družinskih članov, ki živijo s prosilcem, število oseb, ki jih preživlja prosilec, razumni izdatki za nastanitev in drugi pomembni dejavniki.

Drugi pogoji, povezani z dodelitvijo pravne pomoči oškodovancem

Država lahko dodeli postopkovno pomoč v skladu z zakonom o pravdnem postopku. Vrste pravne pomoči države ter pogoje in pravila za pridobitev tovrstne pravne pomoči ureja zakon o pravni pomoči, katere stroški se krijejo z državnimi sredstvi.

Pravna pomoč, katere stroški se krijejo z državnimi sredstvi, se odobri fizičnim osebam, ki imajo ob predložitvi vloge za pravno pomoč prebivališče v Republiki Estoniji ali drugi državi članici Evropske unije ali ki so državljani Republike Estonije ali druge države članice Evropske unije. Fizična oseba, ne glede na matično državo in državljanstvo, ki je osumljena ali obtožena, ki ni izbrala zagovornika in je v njenem kazenskem primeru po zakonu obvezno sodelovanje zagovornika, ali ki zaprosi za zagovornika, prejme pravno pomoč, katere stroški se krijejo z državnimi sredstvi, ne glede na finančno stanje fizične osebe. Postopek za določitev stalnega prebivališča temelji na členu 62 Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1). Drugim fizičnim osebam se pravna pomoč odobri le, če to izhaja iz mednarodne obveznosti, ki je za Estonijo zavezujoča.

Razlogi za zavrnitev dodelitve pravne pomoči, katere stroški se krijejo z državnimi sredstvi, so navedeni v oddelku 7 zakona o pravni pomoči, katere stroški se krijejo z državnimi sredstvi.

Več o pravni pomoči, katere stroški se krijejo z državnimi sredstvi, je na voljo na spletišču estonske odvetniške zbornice.

Drugi pogoji, povezani z dodelitvijo pravne pomoči osumljencem in tožencem

Za dodelitev pravne pomoči osumljencem ali tožencem veljajo enaki pogoji kot za oškodovance.

Brezplačni sodni postopki

Razlogi za oprostitev plačila državnih pristojbin in znižanje državnih pristojbin so določeni v poglavju 3 zakona o državnih pristojbinah.

Kdaj mora stranka, ki v postopku ni uspela, plačati stroške stranke, ki je uspela?

Sodišče, ki odloča v civilni zadevi, v sodni odločbi ali odločitvi o koncu postopka določi, kako se stroški postopka razdelijo med strankama. Sodišče določi, kadar je to potrebno, kolikšen delež stroškov postopka mora kriti vsaka stranka. Če višje sodišče spremeni sodbo ali izda novo sodbo, ne da bi zadevo predložilo v novo obravnavo, mora sodišče skladno s tem po potrebi spremeniti razdelitev stroškov postopka.

Sodišče določi višino stroškov postopka, ki se dodelijo stranki v postopku, ki je upravičena do povrnitve stroškov postopka s strani stranke v postopku, ki mora plačati stroške postopka, bodisi:

1. v sodni odločbi ali odločitvi o koncu postopka; ali
2. po koncu postopka z izdajo odločbe o določitvi stroškov postopka.

Dodelitev postopkovne pomoči, vključno s pravno pomočjo, ne izključuje ali omejuje obveznosti prejemnika postopkovne pomoči, da v skladu s sodbo sodišča povrne stroške, ki jih je imela nasprotna stranka. Neuspela stranka krije svoje stroške postopka v celoti, tudi kadar je oproščena plačila stroškov postopka ali kadar ji je bila za plačilo teh stroškov dodeljena postopkovna pomoč.

Če sodišče tožbi ugodi, tožencu odredi plačilo deleža stroškov postopka, ki jih je treba vplačati v javna sredstva, katerih plačila je tožnik oproščen ali ki jih lahko plača v obrokih. Ta znesek, ki je sorazmeren s tistim delom tožbe, ki mu je bilo ugodeno, je treba vplačati v javna sredstva.

Ko postane sodba pravnomočna ali če sodišče razglasi takojšnjo izvršljivost take sodbe, lahko upnik zaprosi sodnega izvršitelja za izvršitev sodbe. Če s sodbo ni določenega roka za prostovoljno izpolnitev izvršilnega naslova, ga določi sodni izvršitelj. Rok ne sme biti krajši od 10 dni ali daljši od 30 dni. Če se stranka, ki predlaga izvršbo, strinja, lahko sodni izvršitelj za prostovoljno upoštevanje izvršilnega naslova določi rok, daljši od 30 dni.

Pristojbine izvedencev

Razen če sodišče odredi drugače, mora pristojbine izvedencev, v obsegu, ki ga določi sodišče, vnaprej plačati stranka, ki je vložila zahtevek, v zvezi s katerim so stroški nastali. Če obe stranki vložita zahtevek ali če izvedenca povabi sodišče, se stroški enakovredno razdelijo med stranki.

Urne postavke je treba izplačati v znesku, ki je med najnižjo in najvišjo urno postavko, določeno v vladni uredbi. Izvedencem se za izvedensko mnenje plača od deset- do štiridesetkratnik najnižje urne postavke. Pri določitvi urne postavke, ki jo je treba plačati, sodišče upošteva:

• kvalifikacije izvedenca,
• zapletenost dela,
• neizogibne stroške, ki so nastali zaradi uporabe potrebnih sredstev,
• posebne okoliščine, v katerih je izvedenec opravil zahtevano delo.

Povrniti je treba tudi stroške, povezane s pripravo in oblikovanjem izvedenskega mnenja, vključno s stroški pomožnega osebja ter materialov in sredstev, uporabljenih pri preiskavi, ki lahko znašajo do 20 % pristojbine izvedencev, ter vse stroške, nastale zaradi sodnega postopka, zlasti v zvezi s prehrano in nastanitvijo.

Pristojbino, ki jo je treba plačati izvedencu, in njegove stroške, ki jih je treba povrniti, določi sodišče, ki je naročilo njegove storitve.

Izvedenci so plačani le na zahtevo. Če je izvedenec izpolnil svojo obveznost, mu sodišče zagotovi plačilo pristojbine ne glede na to, ali so stranke v postopku vnaprej poravnale stroške ali pa je sodišče odredilo, da morajo stranke povrniti stroške.

Cene preiskav, opravljenih v državni forenzični instituciji, in stroški, ki jih ima forenzična institucija, so določeni v zakonu o forenzičnih preiskavah.

Pristojbine izvedencem in stroški javne sodnomedicinske ustanove, povezani s pripravo izvedenskega mnenja, so del stroškov postopka, ki jih stranka, ki v postopku ni uspela, povrne enako kot stroške postopka.

Pristojbine prevajalcem in tolmačem

Zunanji tolmači, ki sodelujejo v sodnem postopku, prejmejo za tolmačenje od dva- do štiridesetkratnik najnižje državne urne postavke. Prevajalci prejmejo plačilo na stran prevoda, ki je največ dvajsetkratnik najnižje urne postavke. Najnižjo urno postavko določi vlada republike z uredbo.

Znesek, ki ga je treba plačati tolmačem ali prevajalcem, in stroške, ki jih je treba povrniti, določi sodišče, ki je naročilo njihove storitve.

Pri določitvi urnih postavk, ki jih je treba plačati, mora sodišče upoštevati kvalifikacije tolmača ali prevajalca, zapletenost dela, neizogibne stroške, ki so nastali, in posebne okoliščine, v katerih je bilo potrebno tolmačenje ali prevod.

Povrniti je treba tudi potne stroške tolmača zaradi sodnega postopka in vse druge nujne izdatke, predvsem v zvezi s prehrano in nastanitvijo.

Tolmačem in prevajalcem se stroški povrnejo le na zahtevo. Sodišče zagotovi plačilo tolmaču ali prevajalcu ne glede na to, ali so stranke v postopku vnaprej poravnale stroške ali pa je sodišče odredilo, da morajo stranke povrniti stroške.

Plačila tolmačem in prevajalcem so del stroškov postopka, ki jih stranka, ki v postopku ni uspela, povrne stranki, ki je v postopku uspela, enako kot stroške postopka.