Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

Estonija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

Vročitev sodnega pisanja pomeni izročitev pisanja prejemniku na način, ki mu omogoča, da pisanje pravočasno prouči in tako izvrši ali zaščiti svoje pravice. V poglavju 34 zakonika o civilnem postopku je določenih več načinov vročanja, med njimi tudi vročanje s priporočeno pošto, elektronsko vročanje, vročanje po sodnem izvršitelju, vročanje zastopniku prejemnika, vročanje sodnega pisanja s pošiljanjem in z javno objavo v publikaciji Ametlikud Teadaanded (Uradne objave). Sodno pisanje se šteje za vročeno, če je bil postopek izročitve pisanja izveden v skladu z zakonom in zabeležen na način, ki je za to določen.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

Člen 306(5) zakonika o civilnem postopku določa, da sodišče udeležencem v postopku vroči naslednja pisanja: tožbo, pritožbo in dopolnila, vabila, sodne odločbe, odločbe o zaključku postopka ter vsa druga sodna pisanja, za katera je tako določeno v zakonu.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

Sodišče vročitev opravi po poklicnem izvajalcu poštnih storitev, sodnem izvršitelju, varnostniku sodišča ali, v skladu z notranjimi pravili sodišča, drugem pristojnem uslužbencu sodišča. Pisanje se lahko vroči tudi na drug z zakonom določen način. Udeleženec v postopku, ki je vložil pisanje, ki ga je treba vročiti, ali ki zahteva vročitev drugega sodnega pisanja, lahko sodišče neodvisno zaprosi za vročitev takega pisanja. Udeleženec v postopku lahko sodna pisanja vroči le po sodnem izvršitelju. V takem primeru se vročitev in zabeleženje vročitve opravita pod enakimi pogoji kot takrat, kadar sodišče vroči pisanje po sodnem izvršitelju. Sodišče oceni, ali se lahko šteje, da je bilo sodno pisanje vročeno.

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če naslovnik ne prebiva več na naslovu, ki je znan organu prosilcu?

Zaprošeni organ (ministrstvo za pravosodje (Justiitsministeerium) ali sodišče) poleg obstoječih podatkov tudi preveri naslov osebe v registru prebivalstva (Rahvastikuregister) ali v poslovnem registru (Äriregister).

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Naslovi pravnih oseb, podružnic tujih družb in enoosebnih družb so na voljo v poslovnem registru. Podatke o naslovu fizične osebe je mogoče dobiti na podlagi uradnega zaprosila za pridobitev podatkov iz registra prebivalstva. V poizvedbi mora biti utemeljen pravni interes, da se lahko upravljavec podatkov odloči, ali je posredovanje podatkov upravičeno. Register prebivalstva vodi center za informacijsko tehnologijo in razvoj pri ministrstvu za notranje zadeve (Siseministeerium), na spletišču katerega (https://www.smit.ee/) so na voljo informacije o poizvedbah.

4.3 Kako organi v tej državi članici obravnavajo zaprosila, poslana na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so namenjena ugotovitvi trenutnega naslova osebe?

Sodišča obravnavajo mednarodna zaprosila za pridobivanje dokazov, tj. sodišča morajo narediti vse, da ugotovijo naslov zadevne osebe.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

Odločitev o načinu vročanja po navadi sprejme organ, ki vodi postopek. Vendar morajo sodišča pisanja primarno vročati elektronsko prek javnega informacijskega sistema e-File, prek katerega ima udeleženec v postopku dostop do vseh sodnih pisanj o svoji zadevi, ali po elektronski pošti. Z uporabo elektronskih kanalov sodišče prihrani pri stroških pošiljanja, uporaba elektronskega vročanja pa se stalno povečuje. Če se sodišče ne odloči za elektronsko vročanje, bo poskusilo z alternativnimi načini, kot so vročitev po pošti, vročitev s sodnim kurirjem in vročitev na druge načine, določene z zakonom.

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

Elektronsko vročanje je dovoljeno v vseh postopkih in vsem naslovnikom.

Člen 3111 zakonika o civilnem postopku določa, da se sodna pisanja vročijo elektronsko prek določenega informacijskega sistema tako, da se udeležencem v postopku pošlje obvestilo, da je pisanje na voljo v informacijskem sistemu. Sodišče da vsa sodna pisanja, vključno s sodnimi odločbami, takoj na voljo udeležencem v postopku prek informacijskega sistema, ne glede na to, kako so bila pisanja udeležencem vročena med postopkom. Za prijavo v informacijski sistem je potrebna osebna izkaznica. Sodno pisanje se šteje za vročeno, ko ga prejemnik odpre v informacijskem sistemu ali ko potrdi prejem, ne da bi pisanje odprl. Enako velja, kadar to stori druga oseba, ki ji je prejemnik dodelil dostop do pisanj v informacijskem sistemu. Informacijski sistem samodejno zabeleži vročitev pisanja.

Če ni mogoče pričakovati, da bo lahko prejemnik uporabljal informacijski sistem za vročanje sodnih pisanj, ali če je vročanje pisanj prek informacijskega sistema tehnično nemogoče, lahko sodišče sodna pisanja vroči elektronsko tudi na drug način. V takem primeru se šteje, da je bilo pisanje vročeno, ko prejemnik potrdi prejem sodnega pisanja pisno, po telefaksu ali elektronsko. Potrditev mora vsebovati datum prejema pisanja in podpis prejemnika ali njegovega zastopnika. Potrditev v elektronski obliki mora biti opremljena z digitalnim podpisom pošiljatelja ali biti poslana na drug varen način, ki omogoča identifikacijo pošiljatelja in časa pošiljanja, razen če sodišče nima razlogov za dvom, da je potrditev brez digitalnega podpisa res poslal prejemnik ali njegov zastopnik. Potrditev v elektronski obliki se lahko sodišču pošlje po elektronski pošti, če sodišče pozna elektronski naslov prejemnika in je mogoče domnevati, da nepooblaščene osebe nimajo dostopa do njega, pa tudi če je sodišče v isti zadevi že pošiljajo pisanja na ta elektronski naslov ali če je udeleženec v postopku svoj elektronski naslov sodišču razkril sam. Potrditev je treba sodišču poslati brez odlašanja. Sodišče lahko udeleženca v postopku ali njegovega zastopnika kaznuje zaradi kršitve te obveznosti.

Sodna pisanja se odvetnikom, notarjem, sodnim izvršiteljem, stečajnim upraviteljem in državnim ali lokalnim vladnim agencijam lahko vročijo na neelektronski način le, če za to obstaja dober razlog.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Člen 322(1) zakonika o civilnem postopku določa, da če prejemnik sodnega pisanja ni dosegljiv doma, se pisanje šteje za vročeno, če je izročeno osebi, ki je stara vsaj 14 let in živi s prejemnikom ali služi prejemnikovi družini. V odstavku 2 istega člena je določeno, da se sodno pisanje namesto prejemniku lahko vroči tudi stanovanjskemu združenju, ki upravlja večstanovanjsko stavbo, kjer je prejemnik doma ali kjer ima družba sedež, upravniku pripadajočega zemljišča ali najemodajalcu prejemnika. Prav tako se pisanje lahko vroči delodajalcu prejemnika ali drugi osebi, za katero prejemnik opravlja storitve po pogodbi. V odstavku 3 je določeno, da se sodno pisanje šteje za vročeno prejemniku tudi, če je vročeno prejemnikovemu zastopniku na enega od načinov, določenih v odstavkih 1 in 2 istega člena. Člen 322(4) zakonika o civilnem postopku določa, da se pisanje šteje za vročeno osebi, ki služi v obrambnih silah, prestaja zaporno kazen ali dalj časa biva v zdravstveni ustanovi ali podobni instituciji, tudi če je pisanje izročeno vodji ustanove ali nekomu, ki ga ta pooblasti, razen če zakon določa drugače.

Člen 323 zakonika o civilnem postopku določa, da se pisanje, ki se vroča fizični osebi, ki se ukvarja z gospodarsko ali poklicno dejavnostjo in ki med rednim delovnim časom ni dosegljiva v poslovnih prostorih ali ni zmožna prevzeti pisanja, lahko izroči tudi zaposlenemu, ki običajno ostaja v poslovnih prostorih prejemnika, ali osebi, ki običajno opravlja storitve za prejemnika na podobni pogodbeni podlagi. V odstavku 2 je določeno, da enako velja za vročanje pisanja pravnim osebam, upravnim agencijam, notarjem in sodnim izvršiteljem ter v primeru vročitve pisanja prejemnikovemu zastopniku ali kateri koli drugi osebi, ki se ji pisanje lahko vroči namesto prejemniku.

V primerih iz členov 322 in 323 zakonika o civilnem postopku se šteje, da pisanje ni vročeno, če je namesto prejemniku vročeno osebi, ki v sodnem postopku nastopa kot nasprotna stranka prejemnika.

Člen 326(1) zakonika o civilnem postopku določa, da se sodno pisanje, ki ga ni mogoče vročiti na domu ali v poslovnih prostorih prejemnika ali njegovemu zastopniku, lahko šteje za vročeno, če se pusti v domačem hišnem predalčniku ali hišnem predalčniku poslovnih prostorov prejemnika ali na podobnem mestu, ki ga prejemnik ali njegov zastopnik uporablja za prejemanje pošte in ki v običajnih okoliščinah ščiti pisanje pred vremenskimi vplivi. Sodno pisanje se lahko na tak način vroči stanovanjskemu združenju, ki upravlja večstanovanjsko stavbo, kjer je prejemnik doma ali ima poslovne prostore, upravniku pripadajočega zemljišča ali prejemnikovemu najemodajalcu, ter prejemnikovemu delodajalcu ali drugi osebi, za katero prejemnik opravlja storitve na podlagi pogodbe, le če pisanja ni mogoče vročiti prejemniku ali njegovemu zastopniku osebno. V odstavku 2 istega člena je določeno, da je pisanje dovoljeno vročiti na način, določen v odstavku 1 tega člena, le če so bili poskusi za osebno vročitev sodnega pisanja prejemniku storjeni vsaj dvakrat v razmiku treh dni in ob bistveno različnem času dneva ter če sodnega pisanja prav tako ni bilo mogoče vročiti drugi osebi, ki se nahaja na domu ali v poslovnih prostorih, v skladu s členom 322(1) ali členom 323 zakonika o civilnem postopku.

Člen 327 zakonika o civilnem postopku določa, da se vročitev sodnega pisanja lahko opravi tudi z oddajo na določeno mesto. Člen 217(1) zakonika o civilnem postopku določa, da se lahko pisanje, pod pogoji iz člena 326 zakonika, odda tudi na poštni urad, občino ali mestni organ, pristojen na kraju, kjer se opravlja vročitev pisanja, ali v pisarno okrajnega sodišča, ki je krajevno pristojno za kraj vročitve pisanja.

Člen 317(1) zakonika o civilnem postopku določa, da se na podlagi sodne odločbe udeležencu v postopku pisanje lahko vroči z javno objavo, če:

  1. naslov udeleženca v postopku ni prijavljen v registru ali oseba ne prebiva na naslovu, ki je prijavljen v registru, sodišče pa na noben drug način ne more ugotoviti naslova osebe ali njenega prebivališča, ter pisanja ni mogoče izročiti zastopniku osebe ali osebi, ki je pooblaščena za sprejem pisanja, ali na kakršen koli drug način, določen v tem členu;
  2. se domneva, da je vročitev pisanja v drugi državi, v skladu s pogoji, nemogoča;
  3. pisanja ni mogoče vročiti, ker je kraj vročitve dom ekstrateritorialne osebe.

Sodno pisanje se lahko udeležencu v postopku, ki je pravna oseba, na podlagi sodne odločbe vroči z javno objavo, če elektronska vročitev in vročitev s priporočeno pošto na poštni naslov, vpisan v register pravnih oseb, nista bili uspešni. Če je pravna oseba uradniku za vpise navedla estonski naslov osebe iz člena 631 trgovinskega zakonika, se sodno pisanje poskuša vročiti tudi na tak naslov, preden se vroči z javno objavo.

Člen 317(3) zakonika o civilnem postopku določa, da se v publikaciji Ametlikud Teadaanded objavi izvleček iz pisanja, ki se javno vroča. Sodišče, ki odloča o zadevi, lahko odloči, da se izvleček objavi tudi v drugih publikacijah.

Sodišče lahko zavrne vročitev sodnega pisanja z javno objavo, če je domnevni namen, da se sodna odločba prizna ali izvrši v tuji državi, taka javna objava pa bi verjetno povzročila, da sodna odločba ne bi bila priznana ali izvršena.

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Če se pisanje vroča v skladu s členoma 322 in 323 zakonika o civilnem postopku, se šteje, da je vročeno, ko je izročeno osebi, ki bi ji pisanje moralo biti izročeno, v skladu s členoma 322 in 323 zakonika o civilnem postopku.

Če se pisanje vroča tako, da se pusti v hišnem predalčniku v skladu s členom 326 zakonika o civilnem postopku, se šteje, da je vročeno, ko se pusti v hišnem predalčniku.

Če se pisanje vroča z oddajo v skladu s členom 327(3) zakonika o civilnem postopku, se šteje, da je vročeno, ko pretečejo trije dnevi, odkar je bilo pisno obvestilo iz odstavka 2 istega člena oddano ali poslano. Datum vročitve se navede na kuverti pisanja.

V primeru javne vročitve se šteje, da je sodno pisanje vročeno po 15 dneh od objave izvlečka v Ametlikud Teadaanded (člen 317(5) zakonika o civilnem postopku). Sodišče, ki odloča o zadevi, lahko določi daljši rok za to, da se pisanje šteje za vročeno. V takem primeru se rok objavi hkrati z javno vročitvijo pisanja.

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

Člen 327(2) zakonika o civilnem postopku določa, da če se sodno pisanje vroči z oddajo, se na naslovu prejemnika pusti ali se tja pošlje pisno obvestilo o tem. Če to ni mogoče, se obvestilo pritrdi na vrata doma, poslovnih prostorov ali kraja prebivališča prejemnika, ali se izroči osebi, ki živi v bližini, da ga izroči prejemniku. V obvestilu mora biti jasno navedeno, da oddano pisanje pošilja sodišče in da se bo pisanje štelo za vročeno takoj, ko bo oddano, ter da lahko od navedenega dne naprej začnejo teči procesni roki.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Člen 325 zakonika o civilnem postopku določa, da če oseba zavrne sprejem pisanja brez dobrega razloga, se šteje, da je pisanje osebi vročeno takrat, ko je oseba zavrnila sprejem pisanja. V takem primeru se pisanje pusti na domu ali v poslovnih prostorih prejemnika ali v njegovem hišnem predalčniku. Če na naslovu ni prostorov ali hišnega predalčnika, se pisanje vrne sodišču.

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 14 uredbe o vročanju)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 14 uredbe o vročanju), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

V skladu s členom 3161(5) zakonika o civilnem postopku, ki zajema izvajanje Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, ter v skladu s to uredbo se pisanje v Estoniji vroča po postopku, ki je v zakoniku o civilnem postopku določen za vročanje sodnih pisanj. Pisanja se ne smejo vročati z javno objavo.

Člen 313(2) zakonika o civilnem postopku določa, da se lahko sodno pisanje ob vročitvi izroči osebi, ki ni prejemnik, le v primerih, določenih v delu VI zakonika o civilnem postopku. Taka oseba mora ob prvi priložnosti pisanje izročiti prejemniku in lahko sprejem pisanja za izročitev prejemniku zavrne le, če dokaže, da pisanja prejemniku ne bo mogla izročiti. Osebi je treba pojasniti obveznost izročitve pisanja prejemniku. Pisanje se šteje za vročeno ne glede na to, ali je bilo tako pojasnilo dano ali ne.

V skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta je torej mogoče uporabiti tudi načine vročanja, opisane v točki 2.1, ki so določeni v členih 322 in 323 zakonika o civilnem postopku:

Člen 322(1) zakonika o civilnem postopku določa, da če prejemnik sodnega pisanja ni dosegljiv doma, se pisanje šteje za vročeno, če je izročeno osebi, ki je stara vsaj 14 let in živi s prejemnikom ali služi prejemnikovi družini. V odstavku 2 istega člena je določeno, da se sodno pisanje namesto prejemniku lahko vroči tudi stanovanjskemu združenju, ki upravlja večstanovanjsko stavbo, kjer je prejemnik doma ali kjer ima družba sedež, upravniku pripadajočega zemljišča ali najemodajalcu prejemnika. Prav tako se pisanje lahko vroči delodajalcu prejemnika ali drugi osebi, za katero prejemnik opravlja storitve po pogodbi. V odstavku 3 je določeno, da se sodno pisanje šteje za vročeno prejemniku tudi, če je vročeno prejemnikovemu zastopniku na enega od načinov, določenih v odstavkih 1 in 2 istega člena. Člen 322(4) zakonika o civilnem postopku določa, da se pisanje šteje za vročeno osebi, ki služi v obrambnih silah, prestaja zaporno kazen ali dalj časa biva v zdravstveni ustanovi ali podobni instituciji, tudi če je pisanje izročeno vodji ustanove ali nekomu, ki ga ta pooblasti, razen če zakon določa drugače.

Člen 323 zakonika o civilnem postopku določa, da se pisanje, ki se vroča fizični osebi, ki se ukvarja z gospodarsko ali poklicno dejavnostjo in ki med rednim delovnim časom ni dosegljiva v poslovnih prostorih ali ni zmožna prevzeti pisanja, lahko izroči tudi zaposlenemu, ki običajno ostaja v poslovnih prostorih prejemnika, ali osebi, ki običajno opravlja storitve za prejemnika na podobni pogodbeni podlagi. V odstavku 2 je določeno, da enako velja za vročanje pisanja pravnim osebam, upravnim agencijam, notarjem in sodnim izvršiteljem ter v primeru vročitve pisanja prejemnikovemu zastopniku ali kateri koli drugi osebi, ki se ji pisanje lahko vroči namesto prejemniku.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 14 Uredbe št. 1393/2007, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

V drugem stavku člena 3161(5) zakonika o civilnem postopku je določeno, da se pri vročanju sodnih pisanj v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta ne sme uporabiti javna objava.

Sodno pisanje je mogoče vročiti z oddajo v hišni predalčnik v skladu s členom 326 zakonika o civilnem postopku ali z oddajo na določeno mesto v skladu s členom 327 zakonika o civilnem postopku.

Člen 326(1) zakonika o civilnem postopku določa, da se sodno pisanje, ki ga ni mogoče vročiti na domu ali v poslovnih prostorih prejemnika ali njegovemu zastopniku, lahko šteje za vročeno, če se pusti v domačem hišnem predalčniku ali hišnem predalčniku poslovnih prostorov prejemnika ali na podobnem mestu, ki ga prejemnik ali njegov zastopnik uporablja za prejemanje pošte in ki v običajnih okoliščinah ščiti pisanje pred vremenskimi vplivi. Sodno pisanje se lahko na tak način vroči stanovanjskemu združenju, ki upravlja večstanovanjsko stavbo, kjer je prejemnik doma ali ima poslovne prostore, upravniku pripadajočega zemljišča ali prejemnikovemu najemodajalcu, ter prejemnikovemu delodajalcu ali drugi osebi, za katero prejemnik opravlja storitve na podlagi pogodbe, le če pisanja ni mogoče vročiti prejemniku ali njegovemu zastopniku osebno. V odstavku 2 istega člena je določeno, da je pisanje dovoljeno vročiti na način, določen v odstavku 1 tega člena, le če so bili poskusi za osebno vročitev sodnega pisanja prejemniku storjeni vsaj dvakrat v razmiku treh dni in ob bistveno različnem času dneva ter če sodnega pisanja prav tako ni bilo mogoče vročiti drugi osebi, ki se nahaja na domu ali v poslovnih prostorih, v skladu s členom 322(1) ali členom 323 zakonika o civilnem postopku.

Člen 327 zakonika o civilnem postopku določa, da se vročitev sodnega pisanja lahko opravi tudi z oddajo na določeno mesto. Člen 217(1) zakonika o civilnem postopku določa, da se lahko pisanje, pod pogoji iz člena 326 zakonika, odda tudi na poštni urad, občino ali mestni organ, pristojen na kraju, kjer se opravlja vročitev pisanja, ali v pisarno okrajnega sodišča, ki je krajevno pristojno za kraj vročitve pisanja.

Glede na to, da člen 14 Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta določa, da je treba sodna pisanja vročiti z vročilnico, se postavlja vprašanje, ali je vročitev, kot se uporablja v primerih iz členov 326 in 327 zakonika o civilnem postopku, dopustna.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Člen 6(1) zahtev glede pošiljanja priporočenih pošiljk in zavarovanih pošiljk v okviru splošne poštne službe, ki jih je 22. junija 2006 z uredbo št. 57 odobril minister za gospodarske zadeve in komunikacije, določa, da se prejemniku pošiljke, če ob vročitvi ni dosegljiv na naslovu svojega prebivališča ali na kraju vročitve, pusti obvestilo najbližje pošte s pojasnilom, da je bila vročitev opravljena.

Če pošiljatelj glede vročitve ni navedel drugih zahtev, se sodna pisanja oddajo na poštni urad za obdobje do 15 dni od drugega poskusa pošiljanja, razen če je pošiljatelj določil drugačen rok. Obvestilo o oddaji na poštni urad se prejemniku pošlje prek z besedilnim sporočilom, na elektronski naslov ali v hišni predalčnik. Ko se ta rok izteče, se sodno pisanje uradno vrne pošiljatelju z obrazložitvijo vračila in izroči pošiljateljevemu zastopniku, ki prevzem podpiše (pogoji poslovanja poštne službe AS Eesti za dostavo sodnih pisanj).

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Člen 306(2) zakonika o civilnem postopku določa, da mora vročitev sodnega pisanja izpolniti formalne zahteve, ki jih določa zakon, in biti dokumentirana na način, ki je za to določen. Člen 307(4) zakonika o civilnem postopku določa, da je treba v sodni spis vpisati, da je bilo sodno pisanje odposlano. Člen 3111 zakonika o civilnem postopku določa, da za to določeni informacijski sistem samodejno zabeleži vročitev sodnega pisanja (glej opis vročitve prek informacijskega sistema v točki 6). Člen 313 zakonika o civilnem postopku določa, da se vročitev pisanja s priporočeno pošto potrdi z obvestilom o dostavi. Če je pisanje poslano z navadno pošto ali po telefaksu, se šteje, da je vročeno, če prejemnik sodišču pošlje potrditev prejema pisanja z dopisom ali po telefaksu ali elektronsko, pri čemer način izbere prejemnik. Potrditev mora vsebovati datum prejema pisanja in podpis prejemnika pisanja ali njegovega zastopnika. Člen 315(5) zakonika o civilnem postopku določa, da se pripravi obvestilo o dostavi sodnega pisanja v zvezi z vročitvijo sodnega pisanja po sodnem izvršitelju, uslužbencu sodišča ali drugi osebi ali ustanovi. Po vročitvi je treba obvestilo o dostavi brez odlašanja vrniti sodišču.

Če se sodno pisanje vroča v skladu s členom 3141 zakonika o civilnem postopku s pošiljanjem po pošti, se v spisu naredi zaznamek o tem, kje in kdaj je bilo pisanje ali obvestilo o tem, da je pisanje na voljo, poslano, razen če se pošiljanje v informacijskem sistemu, oblikovanem v ta namen, zaznamuje samodejno.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Člen 307(3) zakonika o civilnem postopku določa, da če je pisanje doseglo udeleženca v postopku, ki mu je bilo pisanje treba vročiti ali ki bi se mu pisanje lahko vročilo v skladu z zakonom, vendar vročitve ni mogoče dokazati, ali če je bil postopek vročitve, kot ga določa zakon, kršen, se šteje, da je bilo pisanje vročeno udeležencu v postopku šele, ko je dejansko doseglo prejemnika.

Ob vročitvi priporočene pošiljke v skladu s členom 313 zakonika o civilnem postopku lahko sodišče odloči, da se obvestilo o dostavi, ki ne ustreza formalnim zahtevam, določenim v odstavkih 3 in 4 istega člena, kljub temu šteje kot sprejemljivo za namen vročitve, če je taka vročitev zanesljivo zabeležena v obvestilu o dostavi. Če sodišče sodnega pisanja ne more šteti za vročenega, ker izvajalec poštnih storitev pisanja ni pravilno vročil, lahko sodišče izvajalcu poštnih storitev naroči, naj sodno pisanje ponovno vroči, kar mora izvajalec storiti brezplačno. Primeri nepravilne vročitve pisanja zajemajo neizkoriščenost vseh možnosti, ki so določene v zakoniku o civilnem postopku, ob vročitvi sodnega pisanja s priporočeno pošto, izročitev sodnega pisanja osebi, ki ji v skladu z določbami tega člena pisanje ne bi smelo biti izročeno, neupoštevanje zahtev iz člena 326 zakonika o civilnem postopku glede vročitve sodnega pisanja tako, da se pusti v hišnem predalčniku, ali člena 327 zakonika o civilnem postopku glede vročitve sodnega pisanja z oddajo na določeno mesto, ali nepravilno sestavljen dokaz o vročitvi, kar pomeni, da vročitve ni mogoče šteti za opravljeno.

11 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko?

Stroški poštnih storitev, ki se plačajo znotraj Estonije, ne spadajo med stroške postopka, tj. vročanje sodnih pisanj v nacionalnih sodnih postopkih je na splošno brezplačno, razen če se zahteva vročitev po sodnem izvršitelju.

Če se sodno pisanje vroča po sodnem izvršitelju, znaša taksa, ki se plača izvršitelju v skladu s členom 48(2) zakona o sodnih izvršiteljih, 30 EUR, če je mogoče pisanje vročiti naslovniku ali njegovemu pravnemu zastopniku: (1) na naslov ali s pomočjo telekomunikacijskih podatkov, prijavljenih v registru prebivalstva, ali na elektronski naslov: isikukood@eesti.ee; ali (2) na naslov, prijavljen v registru podjetnikov posameznikov in pravnih oseb v Estoniji ali s pomočjo telekomunikacijskih podatkov, prijavljenih v informacijskem sistemu zgoraj omenjenega registra. V odstavku 3 je določeno, da če sodnega pisanja ni bilo mogoče vročiti, čeprav je sodni izvršitelj naredil vse, kar je bilo potrebno in razumno mogoče za vročitev pisanja v skladu s postopkom, kot ga določa zakon, ima sodni izvršitelj pravico zahtevati plačilo takse v višini 30 EUR, tako da izda odločbo o taksi sodnega izvršitelja in načinu vročanja, v kateri je navedeno, katere ukrepe je sprejel za vročitev pisanja. V primerih, ki niso zajeti v odstavkih 2 in 3, znaša taksa, ki jo je treba plačati sodnemu izvršitelju za vročitev sodnega pisanja, 60 EUR.

Če je oseba, ki ji je treba vročiti pisanje, pravno zavezana prijaviti svoj naslov ali kontaktne podatke v register prebivalstva ali v estonski register samozaposlenih ali pravnih oseb in te obveznosti ne izpolni, pa tudi če so podatki, vneseni v register, zastareli ali netočni iz katerega koli drugega razloga, in zato sodnega pisanja na podlagi takih podatkov ni bilo mogoče vročiti, 30 EUR od takse 60 EUR, na podlagi odločbe o taksi sodnega izvršitelja, plača oseba, ki prosi za izvedbo dejanja, 30 EUR pa oseba, ki naj bi se ji pisanje vročilo.

Če sodni izvršitelj do roka, ki ga določi sodišče, ne stori vsega, kar je potrebno in razumno mogoče za vročitev pisanja v skladu s postopkom, določenim v zakonu, ter sodnega pisanja ni bilo mogoče vročiti, sodni izvršitelj ni upravičen do plačila, vsa predplačila pa mora vrniti.

Višina poštnih stroškov, ki jih plača sodišče, temelji na ceniku ponudnika poštnih storitev; fiksna taksa na zakonodajni ravni ni določena. Cena je odvisna od teže pošiljke, kraja vročitve itd.

Udeleženec v postopku mora plačati vročitev sodnega pisanja v tujini v skladu s cenikom ponudnika poštnih storitev.

Več informacij je na voljo v: zakoniku o civilnem postopku.

Zadnja posodobitev: 13/08/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.