Izvirna jezikovna različica te strani latvijščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

Latvija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

„Vročitev“ (izsniegšana) sodnega pisanja pomeni pravočasno dostavo pisanja naslovniku, da ta lahko uveljavlja in brani svoje pravice. Zakon o civilnem postopku (Civilprocesa likums) določa več različnih načinov vročanja, vključno s priporočeno pošto, elektronsko pošto, vročitvijo po sodnem izvršitelju (tiesu izpildītājs) in vročitvijo po kurirju (ziņnesis). Pisanje se šteje za vročeno, ko je dostavljeno v skladu s formalnimi zahtevami, določenimi v zakonodaji, in je dostava evidentirana v za to predvidenem obrazcu.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

Sodna pisanja, sestavljena v skladu s členom 56(2) zakona o civilnem postopku: sodbe, odločbe, obvestila, sodni pozivi, predlogi v posebnih vrstah postopka, pritožbe glede dejanskih ali pravnih elementov, istovetne kopije pisnih vlog ter vsa pisanja, ki so jih sestavile in sodišču predložile stranke v zadevi, drugim strankam pa jih je vročilo samo sodišče.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

Pisanje iz druge države v Latviji vroči sodni izvršitelj.

Osrednji organ je latvijski svet zapriseženih sodnih izvršiteljev (Latvijas Zvērinātu tiesu izpildītāju padome).

Naslov: Lāčplēša iela 27-32, Riga, LV-1011, Latvija

Telefon: +371 67290005, telefaks: +371 62302503

E-naslov: documents@lzti.lv

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če naslovnik ne prebiva več na naslovu, ki je znan organu prosilcu?

Zaprošeni organ, tj. latvijski svet zapriseženih sodnih izvršiteljev, poleg zagotovitve podatkov po potrebi preveri ali razjasni, ali je za zadevno osebo v register prebivalstva (Iedzīvotāju reģistrs) ali poslovni register (Uzņēmumu reģistrs) vnesen drug naslov.

Svet zapriseženih sodnih izvršiteljev ne poskuša ugotoviti pravega naslova, temveč po potrebi samo zagotovi točnejše informacije.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Osnovne podatke o podjetju, vpisanem v poslovni register, je mogoče dobiti brezplačno:

https://www.lursoft.lv/?l=en

Za pridobitev naslova fizične osebe je mogoče vložiti uradno zahtevo pri uradu za državljanstvo in migracije (Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde) na ministrstvu za notranje zadeve. V zahtevi je treba navesti, zakaj se podatki potrebujejo, da lahko obdelovalci podatkov odločijo, ali obstaja ustrezna podlaga za njihovo zagotovitev. Register prebivalstva vodi ministrstvo za notranje zadeve.

http://www.pmlp.gov.lv/en/

4.3 Kako organi v tej državi članici obravnavajo zaprosila, poslana na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so namenjena ugotovitvi trenutnega naslova osebe?

Svet zapriseženih sodnih izvršiteljev ne poskuša ugotoviti pravega naslova ali izslediti toženca, ampak zgolj zagotovi točnejši naslov. Vsako zaprosilo se sicer obravnava posebej, pri čemer je posebna pozornost namenjena vprašanjem, ki vplivajo na pravice otrok.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

Pisanje vroči sodni izvršitelj, ki se oglasi pri naslovniku.

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

Sodni poziv se pošlje odvetniku (advokāts), notarju (notārs), sodnemu izvršitelju ali organu centralne ali lokalne ravni države po elektronski pošti.

Pisanja, ki jih sestavi sodišče, in druga pisanja, sestavljena elektronsko, sodišče vroči odvetniku prek spletnega sistema.

Taka pisanja se notarju, sodnemu izvršitelju ali organu centralne ali lokalne ravni države vročajo po elektronski pošti, razen če so sodišče obvestili, da so registrirani v spletnem sistemu.

Sodna pisanja se vročajo po elektronski pošti, če je stranka v postopku sodišče obvestila, da se za korespondenco s sodiščem strinja z uporabo elektronske pošte. Pisanja se pošiljajo na elektronski naslov, ki ga je navedla stranka. Če sodišče ugotovi obstoj tehničnih ovir za vročanje sodnih pisanj po elektronski pošti, se pisanja vročajo na enega od drugih razpoložljivih načinov.

Če stranka sodišče obvesti, da se strinja z elektronsko korespondenco s sodiščem in da je registrirana v spletnem sistemu, se sodna pisanja vročajo prek spletnega sistema. Če sodišče ugotovi obstoj tehničnih ovir za vročanje sodnih pisanj prek spletnega sistema, se pisanja vročajo na enega od drugih razpoložljivih načinov, sodni poziv pa se pošlje na elektronski naslov, ki ga je navedla stranka.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Če oseba, ki vroča sodna pisanja, ne najde naslovnika, lahko pisanja vroči odraslemu družinskemu članu, ki prebiva skupaj z naslovnikom. Če oseba, ki vroča pisanja, naslovnika ne najde na njegovem delovnem mestu, lahko pisanja pusti pri vodstvu, da jih to izroči naslovniku. Oseba, ki prevzame pisanja v takih primerih, mora navesti svoje polno ime, čas in datum vročitve, svoje razmerje do naslovnika ali položaj ter pisanja nemudoma izročiti naslovniku.

Obvestilo o sodnem pozivu, objavljeno v časopisu

(1) Če toženčevega naslova ni mogoče ugotoviti v skladu s členom 54.1 zakona o civilnem postopku, če pisanj ni mogoče dostaviti na naslov, ki ga je navedla stranka, v skladu s členom 54.1(1) zakona ali če pisanj ni mogoče dostaviti v skladu s členom 56.2 zakona, je lahko toženec pozvan na sodišče z objavo sodnega poziva v uradnem listu Latvijas Vēstnesis.

(2) Ne glede na objavo obvestila v uradnem listu lahko tožniki na lastne stroške objavijo sodni poziv v drugih časopisih.

(3) Besedilo sodnega poziva, objavljenega v časopisu, mora ustrezati vsebini sodnega poziva.

(4) Sodišče lahko zadevo obravnava v odsotnosti toženca, če je od objave sodnega poziva v uradnem listu pretekel vsaj mesec dni.

(5) Sodni poziv je treba objaviti v časopisu, poleg tega pa ga je treba poslati tudi na lokacijo toženčevega nepremičnega premoženja, če je tožnik navedel tako lokacijo.

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

(1) Na datum, ko jih naslovnik ali druga oseba sprejme v skladu s členom 56(3), (7) ali (8) zakona o civilnem postopku;

(2) na datum, ko zadevna oseba zavrne njihov sprejem (člen 57 zakona);

(3) če se pisanja pošljejo po pošti, sedmi dan po datumu odpreme;

(4) če se pisanja pošljejo po elektronski pošti, tretji dan po datumu pošiljanja;

(5) če se pisanja vročijo prek spletnega sistema, tretji dan po datumu pošiljanja.

(2) Ali se za sodna pisanja šteje, da so bila vročena, ni samo po sebi odvisno od tega, ali so bila dostavljena na naslov, kjer ima fizična oseba prijavljeno stalno prebivališče, na dodatni naslov, naveden v prijavi stalnega prebivališča, naslov, ki ga je fizična oseba navedla za korespondenco s sodiščem, ali sedež pravne osebe, ali od tega, da je pošta izdala potrdilo o dostavi pošiljke ali da so pisanja vrnjena. Namesto tega velja domneva, da so bila pisanja vročena, ki nastane sedmi dan po datumu odpreme, če so bila pisanja poslana po pošti, ali tretji dan po datumu pošiljanja, če so bila poslana po elektronski pošti ali z vročanjem prek spletnega sistema: naslovnik lahko to domnevo izpodbija, če dokaže obstoj objektivnih okoliščin, na katere ni mogel vplivati in zaradi katerih pisanj ni mogel prejeti na navedenem naslovu.

„Člen 57 [zakona o civilnem postopku]. Posledice zavrnitve sprejema sodnih pisanj

(1) Če naslovnik zavrne sprejem sodnih pisanj, oseba, ki pisanja dostavlja, naredi ustrezen zaznamek na pisanje, pri čemer navede razloge za zavrnitev, datum in čas.

(2) Zavrnitev sprejema sodnih pisanj ni ovira za obravnavo zadeve.“

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

Sodno pisanje se lahko vroči z deponiranjem na poštnem uradu; v tem primeru je treba na naslovu naslovnika pustiti ali nanj poslati pisno obvestilo o tem. Če obvestila ni mogoče pustiti na navedenem naslovu ali ga nanj poslati, ga je treba pritrditi na vrata naslovnikovega prebivališča, poslovnih prostorov ali drugega naslovnikovega kraja prebivanja ali pa vročiti osebi, ki prebiva v bližini, da ga prejemniku izroči pozneje. V obvestilu mora biti jasno navedeno, da deponirano pisanje pošilja sodišče.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

„Člen 57 [zakona o civilnem postopku]. Posledice zavrnitve sprejema sodnih pisanj

(1) Če naslovnik zavrne sprejem sodnih pisanj, oseba, ki pisanja dostavlja, naredi ustrezen zaznamek na pisanje, pri čemer navede razloge za zavrnitev, datum in čas.

(2) Zavrnitev sprejema sodnih pisanj ni ovira za obravnavo zadeve.“

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 14 uredbe o vročanju)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 14 uredbe o vročanju), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

Če se to izrecno zahteva, se lahko pisanje vroči na sodišču, pri čemer je naslovnik pozvan, naj se tam zglasi.

Če se pisanje pošlje po priporočeni pošti, ga lahko vroči pošta. Vroči se na poštnem uradu ali po pismonoši; ob prejemu mora pisanje podpisati oseba, ki je navedena kot prejemnik, ali njen zastopnik, pri čemer mora podpisnik predložiti osebni dokument. Stranka, ki uporabi to poštno storitev, lahko tudi navede, da je treba pošiljko osebno vročiti izključno točno določeni osebi.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 14 Uredbe št. 1393/2007, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

Če vročitev po priporočeni pošti ni uspešna, ni drugega načina za vročitev pisanja po pošti.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Prejemnik pisanja, poslanega s priporočeno pošto, je obveščen z obvestilom, poslanim na njegov domači naslov. Na poštnem uradu se pisanje hrani 30 dni od dneva prejema. Prejemnik mora biti pozvan k prevzemu pošiljke vsaj dvakrat.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Če se sodno pisanje pošlje po pošti, se vročitev evidentira, pri čemer se navede, kje in kdaj je bilo pisanje vročeno, poleg tega se doda zaznamek na poštno pošiljko.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Na prošnjo naslovnika se sodišče neposredno ali prek osrednjega organa obrne na zadevno drugo državo in jo zaprosi za novo zaprosilo za vročitev na podlagi naslovnikove prošnje.

11 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko?

Ne, ni vam treba plačati.

Zadnja posodobitev: 30/03/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.