Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

Litva
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

Vročanje pisanj je procesno dejanje, ki se izvede in potrdi v skladu z zakonskim postopkom.

Glede vročanja pisanj veljajo specifična pravila, s katerimi se zagotovi, da oseba prejme pisanje in je obveščena, ter da se zagotovi pravica posameznika, da brani svoje interese med postopkom.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

V skladu s členom 117(1) zakonika o civilnem postopku Republike Litve (v nadaljnjem besedilu: zakonik o civilnem postopku) je treba pravna pisanja uradno vročiti. Ločimo dve vrsti pravnih pisanj:

  • pisanja strank v postopku, vključno s tožbami, nasprotnimi tožbami, odgovori na tožbo, odgovori na nasprotno tožbo, replikami (odgovor tožnika na toženčev odgovor na tožbo), duplikami (odgovor toženca na repliko), ločenimi pritožbami, pritožbami in kasacijskimi pritožbami, odgovori na pritožbo in drugimi pisanji, s katerimi se med pisnim postopkom predložijo njihove vloge, tožbe, odgovori ali pojasnila (člen 110 zakonika o civilnem postopku);
  • procesni akti sodišča (sodbe, sklepi, odločbe, zapisniki obravnav, vabila in obvestila) so procesni akti, ki jih sodišče izda med postopkom (člen 116 zakonika o civilnem postopku). Vključujejo tudi pisanja sodnega izvršitelja (obvestila, odredbe, vabila).

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

Za vročanje pisanja je običajno odgovorno sodišče. Če pa se pisanje vroča s priporočeno pošto ali prek sodnega izvršitelja, kurirja, stranke v postopku ali odvetnika itd., je za vročitev odgovorna tudi oseba, ki pisanje vroča.

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če naslovnik ne prebiva več na naslovu, ki je znan organu prosilcu?

Da, sodišča in sodni izvršitelji lahko preverjajo podatke v javnih registrih.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Tuje države nimajo prostega dostopa do podatkov v registrih.

4.3 Kako organi v tej državi članici obravnavajo zaprosila, poslana na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so namenjena ugotovitvi trenutnega naslova osebe?

Zbornica pravosodnih uradnikov Litve pošlje pisanja sodnim izvršiteljem, da jih ti lahko vročijo. Pisanja vročajo sodni izvršitelji. Če prejemnikov naslov ni znan, sodni izvršitelj preveri podatke v registru.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

Zakonik o civilnem postopku določa naslednje načine vročanja procesnih aktov:

  • pisanja se prejemniku vročajo neposredno pri sodišču, pri čemer prejemnik s podpisom potrdi prejem (člen 127);
  • pisanja se vročajo s priporočeno pošto prek sodnih izvršiteljev ali kurirjev in, če je ustrezno, z uporabo opreme za telekomunikacijo (člen 117(1));
  • sodišče lahko procesni akt izroči stranki v postopku, da ga ta vroči naslovniku, če se stranka s tem strinja (člen 117(2));
  • če stranka ali tretja oseba v postopku sodeluje prek zastopnika, se procesni akti, ki se nanašajo na zadevo, vročajo le zastopniku (člen 118);
  • če vsako stranko v sporu zastopa odvetnik, mora odvetnik ene stranke poslati dokumente, ki se nanašajo na zadevo, neposredno odvetniku druge stranke (člen 119).

Če je stranka postopka fizična oseba, ji je treba procesne akte vročiti osebno ali prek njenega zastopnika, če oseba nima civilne procesne sposobnosti, se pisanje vroči njenemu pravnemu zastopniku. Procesni akti, naslovljeni na pravne osebe, se vročajo direktorju, vodstvenemu organu ali uradnikom navedene pravne osebe (člen 123 zakonika o civilnem postopku). Procesni akti, naslovljeni na paravojaške organizacije, se vročajo poveljniku ali dežurnemu častniku ustrezne organizacije ali njene enote (člen 125 zakonika o civilnem postopku), procesni akti, naslovljeni na osebe, ki jih je odvzeta prostost, se vročajo prek zadevne uprave zapora (člen 126 zakonika o civilnem postopku).

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

Del I, poglavje XI, drugi oddelek zakonika o civilnem postopku določa obvezni postopek glede vročanja pisanj. Člen 117(1) zakonika o civilnem postopku določa glavne načine vročanja procesnih aktov: s priporočeno pošto, prek sodnega izvršitelja ali ponudnika storitev kurirske službe ter na druge načine, navedene v zakoniku o civilnem postopku. Različni načini vročanja procesnih aktov lahko vključujejo: vročanje zastopniku (člen 118 zakonika o civilnem postopku), odvetniku (člen 119 zakonika o civilnem postopku), pri sodišču (člen 127 zakonika o civilnem postopku), skrbniku (člen 129 zakonika o civilnem postopku), z javnim obveščanjem (člen 130 zakonika o civilnem postopku) itd.

Na zahtevo osebe se pisanje lahko pošlje in vroči prek elektronske pošte.

LITEKO: poglavje IV opisa postopka za predložitev listin sodišču in njihovo elektronsko vročanje posameznikom, kot je bil 13. decembra 2012 odobren z odredbo ministra za pravosodje Republike Litve št. 1R-332 (v nadaljnjem besedilu: opis), ureja elektronsko vročanje procesnih aktov posameznikom. Točka 22 navedenega opisa določa, da če mora naslovnik sprejeti procesne akte na podlagi elektronskega vročanja ali če se je strinjal z vročanjem procesnih aktov v svoj račun pri javnem podsistemu litovskega pravosodnega informacijskega sistema za elektronsko vročanje (v nadaljnjem besedilu: podsistem LITEKO PES/sistem ESS) in če je njegov račun v podsistemu LITEKO PES aktiven, mora zadevni uslužbenec sodišča procesne akte poslati v naslovnikov račun v podsistemu LITEKO PES. Udeleženec v postopku je o tem obveščen z elektronskim obvestilom, ki se pošlje v njegov račun v podsistemu LITEKO PES, ter prek elektronskega naslova, ki ga navede. To je odvisno od vrste naslovnika, saj lahko korespondenca med ustanovami poteka le po elektronski pošti ali z elektronskim vročanjem.

Nacionalni informacijski sistem za vročanje po elektronski pošti (elektronsko vročanje) je elektronska alternativna možnost pošiljanju uradnih dopisov s priporočeno pošto. Prosti dostop do sistema elektronskega vročanja omogoča, da se razne uradne listine, izjave, vloge itd. javnim organom predložijo elektronsko.

Elektronska korespondenca se lahko pošlje prek sistema elektronskega vročanja, če je prejemnik in/ali pošiljatelj javni organ. Elektronska korespondenca se lahko pošilja:

  • med javnimi organi;
  • med pravnimi osebami in javnimi organi;
  • med fizičnimi osebami in javnimi organi.

Informacijski sistem sodnih izvršiteljev (AIS) je portal za elektronske izvršilne postopke, ki osebam omogoča sodelovanje v izvršilnih postopkih prek spleta.
Portal se lahko uporabi za:

  • preverjanje, ali ste predmet izvršilnega postopka;
  • predložitev vloge sodnemu izvršitelju, naj izda elektronski izvršilni nalog;
  • predložitev katere koli listine sodnemu izvršitelju;
  • pregled informacij o izvršilnem postopku in ukrepih sodnega izvršitelja v takem postopku ter vpogled v listine v spisu v realnem času.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Da, dopušča. Če oseba, ki vroča procesni akt, naslovnika ne najde na domu ali delovnem mestu, se listina vroči odraslemu članu družine, ki prebiva z naslovnikom, razen če imajo člani družine nasprotujoče si pravne interese glede rezultata zadeve; če ni na voljo noben družinski član, se listina vroči upravi stavbe/skupnosti, organizaciji za upravljanje stanovanj, upravniku krajevne skupnosti ali upravi na naslovnikovem delovnem mestu (člen 123(3) zakonika o civilnem postopku).

Če oseba, ki vroča procesni akt, ne najde naslovnika na naslovu sedeža pravne osebe ali na drugem kraju, ki ga je navedla pravna oseba, se procesni akt vroči kateremu koli zaposlenemu v pravni osebi, ki je na voljo na kraju vročitve. Če to ni mogoče, se procesni akti vročijo vodilni osebi ali članom upravnega odbora, navedenim v registru pravnih oseb, ki so fizične osebe, ali odraslim članom družine take osebe (člen 123(4) zakonika o civilnem postopku).

Če je treba izvod tožbe ali drugega procesnega akta, na podlagi katerega mora stranka braniti svoje pravice, vročiti stranki, katere prebivališče in kraj dela nista znana ali ki nima zastopnika, se lahko navedeno pisanje vroči skrbniku, ki ga na zahtevo zainteresirane strani imenuje sodišče, ki obravnava zadevo, in sicer dokler prebivališče ali kraj dela take stranke ne postaneta znana oziroma dokler v postopek ne vstopi njen zastopnik (člen 129 zakonika o civilnem postopku).

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Splošna pravila o vročanju procesnih aktov se uporabljajo od trenutka, ko se pisanje odda na ustreznem mestu.

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

Naslovnik prejme obvestilo o prejeti pošiljki, ki jo mora prevzeti v določenem roku.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Vsaka zavrnitev sprejetja vabila ali izvoda tožbe ali zavrnitev podpisa potrdila o prejetju se šteje kot enakovredna vročitvi pisanja, razen če pisanje vroča stranka, ki sodeluje v postopku. Oseba, ki vroča pisanje, mora navesti, da je naslovnik zavrnil sprejetje vabila ali izvoda tožbe ter razloge za zavrnitev. Če se vabilo ali izvod tožbe vroča prek opreme za telekomunikacije, se šteje, da je oseba zavrnila sprejetje takega procesnega akta, če potrdila elektronsko ne podpiše v treh dneh od vročitve ali če na drug način ne potrdi, da ji je bilo pisanje vročeno.

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 14 uredbe o vročanju)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 14 uredbe o vročanju), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

V skladu z zakonikom o civilnem postopku velja, da če je oseba, ki sodeluje v postopku, fizična oseba, ji je treba procesne akte vročiti osebno, če pa taka oseba nima civilne procesne sposobnosti, jih je treba vročiti njenemu pravnemu zastopniku.

Procesna pisanja, naslovljena na pravne osebe, je treba vročiti direktorju navedene pravne osebe, drugim članom upravnih organov, navedenim v registru pravnih oseb, zastopnikom pravne osebe pred sodiščem ali uslužbencem.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 14 Uredbe št. 1393/2007, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

Če oseba, ki vroča procesni akt, naslovnika ne najde doma ali na drugem kraju, določenem za vročanje procesnih aktov, ali na delovnem mestu, se procesni akt vroči odraslemu članu družine, ki živi z naslovnikom (otroci (posvojenci), starši (posvojitelji), zakonec itd.), razen če imajo družinski člani nasprotujoč pravni interes glede rezultata zadeve; če tudi noben družinski član ni na voljo, se pisanje vroči upravi na naslovnikovem delovnem mestu. Če procesnega akta ni mogoče vročiti fizični osebi na naslovu prebivališča, ki ga je navedla, ali na drugem kraju, določenem za vročanje procesnih aktov, vročevalec procesne akte vroči na prijavljenem naslovu prebivališča fizične osebe. Če je naslov prebivališča fizične osebe ali drug kraj, določen za vročanje procesnih aktov, enak kot prijavljen naslov prebivališča fizične osebe, se procesni akti vročajo le tam. Če procesnega akta fizični osebi ni mogoče vročiti na podlagi zgoraj navedenega postopka, vročevalec procesnega akta na naslovu, kjer ima naslovnik prijavljeno prebivališče, pusti obvestilo o procesnih aktih, ki se vročajo, ter to navede v potrdilu, ki se vrne sodišču. V takem primeru se šteje, da je bil procesni akt vročen v tridesetih dneh po datumu, ko je bilo navedeno obvestilo puščeno na naslovu, kjer ima naslovnik prijavljeno prebivališče. Vlada določi postopek vročanja procesnih aktov in postopek, kako se obvestilo o procesnem aktu, ki se vroča, pusti na naslovu, kjer ima naslovnik prijavljeno prebivališče, vključno z obliko takega obvestila.

Poštne pošiljke, ki jih ni mogoče pustiti v naslovnikovem hišnem predalčniku ali ki jih ni mogoče dostaviti naslovniku prek poštnega distributerja, se hranijo na poštnem uradu v naslovnikovem okrožju, kjer jih lahko naslovnik prevzame v določenem roku, ki je naveden v obvestilu o pošiljki, ki se pusti v naslovnikovem hišnem predalčniku. Po izteku roka za prevzem se pošiljka vrne pošiljatelju, če je ta znan.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Če naslovnika ni mogoče najti na navedenem naslovu, se priporočeno pisanje ne vroči. Namesto tega se v naslovnikovem hišnem predalčniku pusti obvestilo o prejeti poštni pošiljki. Po izteku roka za prevzem pošiljke se pošiljka vrne pošiljatelju.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Pisno dokazilo o vročitvi pisanja je izjava, ki se nanaša na vročitev pisanja in v kateri je navedeno, ali je bilo pisanje vročeno ali ne. Uporabi se lahko tudi potrdilo sodnega izvršitelja o vročitvi, ki ga podpiše naslovnik (prejemnik) in potrdi prejem pisanja. Če vročitev pisanja ni uspešna, sodni izvršitelj sestavi izjavo, v kateri navede, da pisanje ni bilo vročeno ali da je naslovnik zavrnil sprejetje pisanja. Dokumenti, ki potrjujejo vročitev pisanja, se hranijo v uradu sodnega izvršitelja.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Če pisanja ni bilo mogoče vročiti ali je bilo pisanje v nasprotju s predpisi vročeno tretji osebi, se lahko vročitev poskuša znova izvesti, če je dovolj časa za to in če rok za vročitev ni določen.

11 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko?

V skladu s točko 5 postopka zaračunavanja vročanja sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je bil sprejet z odredbo ministra za pravosodje Republike Litve št. 1R-16 dne 20. januarja 2016 (prenovitev odredbe št. 1R-312 z dne 9. decembra 2016), je taksa za vročitev pisanja v Litvi 110 EUR, če vročitev pisanja in njegovo predajo sodnemu izvršitelju v izvrševanje organizira in usklajuje litovska zbornica pravosodnih uradnikov.

Predložiti je treba dokazilo o plačilu te takse (kopijo bančnega izpiska) in pisanje, ki ga je treba vročiti. Taksa se plača:

Lietuvos antstolių rūmai (litovska zbornica pravosodnih uradnikov)

Naslov: Konstitucijos pr. 15, LT-09319 Vilna, Litva

Št. računa: LT92 4010 0424 0031 5815, AB Luminor Bank,

koda banke 40100. Podatki se zbirajo in hranijo v registru pravnih oseb, s številko:

126198978.

Telefonska številka: +37052750067, +3705275 0068

E-naslov: info@antstoliurumai.lt,

https://www.antstoliurumai.lt/

Zadnja posodobitev: 17/08/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.