

Poišči informacije po področjih
Vsako pisanje, ki je poslano zaprošenemu organu v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah.
Sodni izvršitelj je na Nizozemskem določen kot organ za pošiljanje in sprejem.
Sodni izvršitelj mora preveriti stalno prebivališče naslovnika v nizozemskem registru prebivalstva (BRP). Pri tem obveznem preverjanju se ugotovi tudi morebiten novi naslov, če naslovnik ne živi več na navedenem naslovu.
Ne.
Na Nizozemskem so sodišča pristojni organ v skladu z Uredbo (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001. Vendar pa nizozemska sodišča niso pristojna za pridobivanje naslova stranke (na zahtevo).
Vročanje pisanj je ena od uradnih nalog sodnega izvršitelja (člen 2 zakona o sodnih izvršiteljih (Gerechtsdeurwaarderswet)). Po preverjanju, kot je opisano v vprašanju 4.1, mora sodni izvršitelj vročiti pisanje, prejeto za vročitev, naslovniku. Načeloma se pisanja vročijo osebno. Razen „nadomestne vročitve“ iz vprašanja 7 ne obstaja nobena druga alternativna metoda.
Elektronsko vročanje pisanj na Nizozemskem ni dovoljeno.
Ne, oziroma samo, če ta posebna oblika ni v nasprotju z nizozemsko zakonodajo. Vročitev je mogoča tudi na naslovu, ki ni stalno prebivališče naslovnika, če se sodni izvršitelj osebno sreča z naslovnikom in govori z njim. Če naslovnik nima znanega stalnega ali običajnega prebivališča na Nizozemskem, se lahko pisanje deponira pri državnem tožilstvu.
Sodni izvršitelji ne vročajo pisanj po pošti, čeprav lahko organ za pošiljanje v drugi državi članici pošlje pisanje naslovniku neposredno po pošti.
Ni relevantno.
Ni relevantno.
1. Zavrnitev sprejetja pisanja
Če naslovnik zavrne sprejetje pisanja, ki ga vroči sodni izvršitelj, lahko sodni izvršitelj pusti pisanje na registriranem naslovu v zapečateni ovojnici (člen 47 zakonika o civilnem postopku (Wetboek van Burgerlijke Rechtsvordering)). Šteje se, da je takrat izvedena vročitev.
2. Zavrnitev zaradi prevoda
Če naslovnik zavrne sprejetje pisanja zaradi prevoda (člen 8(1) Uredbe (ES) št. 1393/2007), mora sodni izvršitelj to zavrnitev evidentirati v potrdilu in jo označiti kot nevročitev. V skladu z najnovejšo sodno prakso Sodišča EU mora sodišče odločiti, ali je zavrnitev veljavna (sodba v zadevi Novo Banco).
Pri vročitvi po pošti se lahko pisanje dostavi tudi drugi osebi. Zahtevana bo identifikacija glede na izbrano obliko pošiljke.
Če je bilo pisanje poslano s priporočeno pošto, bo določeno obdobje deponirano na poštnem uradu. Poštar pusti obvestilo o tem v poštnem nabiralniku.
Če pisanja, poslanega s priporočeno pošto, ni mogoče dostaviti, poštar pusti obvestilo, da lahko naslovnik prevzame pisanje na navedenem poštnem uradu. Pisanje se hrani tri tedne. Če se ne prevzame, se vrne pošiljatelju.
Da, zaprošeni organ (sodni izvršitelj) bo poleg dokazila o vročitvi izdal potrdilo o vročitvi (člen 10 uredbe o vročanju) in ga skupaj z dokazilom poslal organu prosilcu.
Nezakonita vročitev pisanja ni mogoča, če je bil vključen sodni izvršitelj. Ničnost je mogoča, kot je navedeno v členu 66 zakonika o civilnem postopku.
Če se je vročitev izvedla prek zaprošenega organa na Nizozemskem, se za vročitev plača fiksni znesek v višini 65 EUR na vročitev.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.