Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

Portugalska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

Vročitev (citação) je dejanje, s katerim je oseba (tožena stranka, nasprotna stranka, stranka, zoper katero se zahteva izvršitev), obveščena, da je bila zoper njo vložena tožba. Uporablja se za prvi poziv zadevni osebi pred sodišče, da bi se branila. Vročitev se uporablja tudi za prvi poziv osebi, ki ima interes v postopku in ki sprva ni bila vključena vanj, da intervenira v podporo tožeči ali toženi stranki (člen 219(1) zakonika o civilnem postopku).

Uradno obvestilo (notificação) se uporablja za vabilo osebe na sodišče ali njeno seznanitev z dejstvom (člen 219(2) zakonika o civilnem postopku).

Portugalski zakonik o civilnem postopku vsebuje posebna pravila, ki določajo, kako je treba opraviti vročitev in uradno obvestilo, ter podrobno opredeljujejo informacije, ki jih je treba zagotoviti glede na naslovnike, naravo dejstev, ki jih je treba predstaviti, in namen pošiljanja (knjiga II, naslov I, poglavje II, oddelek II zakonika o civilnem postopku). Namen teh pravil je zagotoviti učinkovit prenos sporočila naslovniku in, če je to stranka v postopku, pravico do obrambe.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

Predmet vročitve so:

  • dvojnik vloge, s katero se začne postopek, ter kopije spremnih dokumentov, ki se dostavijo toženi stranki (člen 227(1) zakonika o civilnem postopku);
  • informacije, da je oseba v zvezi z zadevnim postopkom pozvana na sodišče (člen 227(1) zakonika o civilnem postopku);
  • informacije o sodišču in oddelku, na katerem poteka postopek, roku za predložitev obrambe in potrebi po imenovanju pravnega zastopnika, če je to obvezno (člen 227(1) in (2) zakonika o civilnem postopku);
  • opozorilo o posledicah opustitve obrambe pred tožbo (člen 227(2) zakonika o civilnem postopku).

Predmet uradnega obvestila so:

  • sodni nalogi in sodbe (člen 220(1) zakonika o civilnem postopku);
  • vloge strank, zahtevki in dokumenti, vključeni v spis o zadevi, ter rok za stranke, da uveljavljajo svoje procesne pravice (člen 220(2) zakonika o civilnem postopku);
  • vabilo stranki, priči, izvedencu, tehničnemu svetovalcu ali odvetniku, da se udeleži sodnega postopka (člen 220(1) zakonika o civilnem postopku);
  • zahteve za izvedensko mnenje, druge dokaze ali informacije za subjekte, katerih dolžnost je sodelovati s sodiščem (člen 220(2) zakonika o civilnem postopku).

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

V postopku, ki poteka, lahko vročitev in uradno obvestilo praviloma opravijo sodni uradniki, sodni izvršitelji ali pravni zastopnik ene od strank, odvisno od primerov, navedenih v odgovoru na vprašanje 5.

V zapuščinskih postopkih lahko vročitev in uradno obvestilo opravijo notarji (člen 2(1) in (3) ureditve za popise pri notarjih, odobrene v prilogi k zakonu št. 117/2019 z dne 13. septembra 2019).

Odvetniki, pravni svetovalci ali sodni izvršitelji lahko uradno obvestilo opravijo, preden je bila tožba sploh vložena (člen 9(7), točka (b)) novega zakona o najemu v mestih – NRAU (Novo Regime do Arrendamento Urbano).

V nepravdnih postopkih, ki potekajo pred matičarjem, zlasti v družinskih zadevah in zadevah v zvezi z mladoletniki, lahko vročitev in uradno obvestilo opravijo matičarji (člen 5(1) in člen 7 uredbe-zakona, ki določa postopke za pristojnost državnega tožilstva in matičnega urada).

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če naslovnik ne prebiva več na naslovu, ki je znan organu prosilcu?

V skladu s portugalsko zakonodajo morajo sodni uradniki na lastno pobudo izvesti vsa potrebna dejanja za vročitev pisanja osebi (člen 226(1) zakonika o civilnem postopku).

Če sodni uradniki ne morejo vročiti pisanja, imajo vpogled v informacije, ki so elektronsko na voljo v drugih vladnih službah, da bi preverili, ali je bilo prebivališče spremenjeno, in ugotovili trenutni naslov osebe, ki ji je treba vročiti pisanje (člen 236(1) zakonika o civilnem postopku).

Isto pravilo se uporablja v nekaterih primerih, ki so izrecno določeni z zakonom, za uradno obvestilo strankam ali njihovim zastopnikom.

Sodni izvršitelji imajo tudi dostop do nekaterih podatkovnih zbirk vladnih služb, kar jim omogoča, da preverijo davčni domicil stranke, zoper katero se predlaga izvršitev, na primer v izvršilnem postopku (člen 749(1) do (4) zakonika o civilnem postopku in člen 2(1) uredbe o identifikaciji stranke, zoper katero se predlaga izvršitev, in zarubljivega premoženja/javnih institucij).

V vseh primerih je za dostop do podatkovnih zbirk potrebna predhodna odobritev sodišča.

V skladu s portugalsko zakonodajo lahko sodišče vedno, kadar stranka upravičeno trdi, da ima resne težave s pridobitvijo informacij – zlasti glede spremembe prebivališča osebe, ki ji je treba vročiti pisanja ali jo uradno obvestiti –, kar vpliva na učinkovito izvrševanje procesne pravice, dolžnosti ali zahtevka, odredi sodelovanje katere koli osebe ali subjekta za pridobitev teh informacij. Ne glede na to, ali so to stranke v postopku ali ne, je njihova dolžnost sodelovati s sodiščem in zagotoviti informacije, ki jih je to odredilo (člen 417(1) zakonika o civilnem postopku).

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Ne. To možnost imajo samo nacionalni organi in subjekti, navedeni v odgovoru na vprašanje 4.1.

4.3 Kako organi v tej državi članici obravnavajo zaprosila, poslana na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so namenjena ugotovitvi trenutnega naslova osebe?

Sodišča preverijo podatkovne zbirke drugih vladnih služb in, če se to izkaže za nezadostno, drugim osebam, subjektom ali celo policijskim organom odredijo, naj zberejo in/ali zagotovijo informacije o trenutnem naslovu osebe, kot je navedeno v odgovoru na vprašanje 4.1.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

Tukaj so navedeni različni načini vročitve pisanja ali uradnega obvestila o njem. Primeri, v katerih se uporabljata vročitev in uradno obvestilo, so bili že navedeni v odgovoru na vprašanje 1.

Vročitev

Pisanje se lahko vroči osebno ali z objavo. Obe obliki vročitve se lahko uporabita za fizične ali pravne osebe. Pravila o vročanju fizičnim osebam se smiselno uporabljajo za pravne osebe, razen če ni posamezen vidik vročanja pravnim osebam urejen posebej, pri čemer se v takem primeru uporabljajo zadevna posebna pravila (člen 246(1) zakonika o civilnem postopku).

Osebna vročitev

V praksi se lahko osebna vročitev pisanja opravi:

  • z elektronskim prenosom podatkov, na primer državnemu tožilstvu, kadar je stranka v tožbi (člen 225(2), točka (a), zakonika o civilnem postopku);
  • po pošti s priporočeno pošiljko s povratnico, naslovljeno na prebivališče ali delovno mesto osebe, ki ji je treba vročiti pisanje, če je to fizična oseba, ali na sedež, registriran v nacionalnem registru pravnih oseb, če je to pravna oseba (člen 225(2), točka (b), in člen 246(2) zakonika o civilnem postopku);
  • z osebnim stikom sodnega izvršitelja z osebo, ki ji je treba vročiti pisanje, če se izkaže, da vročitev po pošti ni mogoča, ali če tožeča stranka to željo izrazi v vlogi, s katero se začne postopek (člen 225(2), točka (c), zakonika o civilnem postopku);
  • z osebnim stikom sodnega uradnika z osebo, ki ji je treba vročiti pisanje, če tožeča stranka to željo izrazi v vlogi, s katero se začne postopek, in plača ustrezno takso (člen 225(2), točka (c), zakonika o civilnem postopku);
  • po pravnem zastopniku (člen 225(3) zakonika o civilnem postopku):
    • pravni zastopniki morajo že v vlogi, s katero se začne postopek, navesti, da bodo vročitev opravili sami, prek drugega pravnega zastopnika ali pravnega svetovalca (člen 227(2) zakonika o civilnem postopku);
    • pravni zastopniki lahko vročitev zahtevajo pozneje, če se izkaže, da druga oblika vročitve ni mogoča (člen 237(2) zakonika o civilnem postopku);
    • za vročanje po pravnih zastopnikih se uporabljajo pravila o vročanju po sodnih izvršiteljih ali sodnih uradnikih (člen 237(1) zakonika o civilnem postopku).

Osebna vročitev se lahko opravi:

  • osebi, ki ji je treba vročiti pisanje;
  • osebi, ki ni oseba, ki ji je treba vročiti pisanje, in ki je pristojna za posredovanje vsebine pisanja osebi, ki ji je treba vročiti pisanje, kadar je tako določeno z zakonom (člen 225(4) zakonika o civilnem postopku);
  • pravnemu zastopniku osebe, ki ji je treba vročiti pisanje, če mu je bilo pooblastilo za zastopanje, na podlagi katerega ima posebna pooblastila za prejem vročenega pisanja, podeljeno pred manj kot štirimi leti (člen 225(4) zakonika o civilnem postopku);
  • začasnemu skrbniku osebe, ki ji je treba vročiti pisanje, ki ga je imenoval sodnik, kadar se sodni izvršitelj ali sodni uradnik zaveda, da oseba, ki ji je treba vročiti pisanje, zaradi svoje poslovne nesposobnosti (znana duševna bolezen ali druga začasna ali trajna poslovna nesposobnost) ne more sprejeti pisanja (člen 234(3) zakonika o civilnem postopku).

Vročitev z objavo

V praksi se lahko vročitev z objavo opravi:

  • kadar je oseba, ki ji je treba vročiti pisanje, odsotna in je ni mogoče najti;
  • kadar identiteta oseb, ki jim je treba vročiti pisanje, ni znana

(člen 225(6) zakonika o civilnem postopku).

Vročitev z objavo se opravi:

  • s pritrditvijo obvestila na vrata zadnjega prebivališča ali registriranega sedeža osebe, ki ji je treba vročiti pisanje, na Portugalskem (člen 240(2) zakonika o civilnem postopku);
  • čemur sledi objava obvestila na javno dostopni spletni strani, določeni z zakonom (člen 240(1) zakonika o civilnem postopku in člen 24 uredbe o elektronskem vodenju sodnih postopkov).

Uradno obvestilo

Uradno obvestilo se lahko med postopkom opravi na enega od naslednjih načinov:

  • uradna obvestila strankam, ki imenujejo pravnega zastopnika in/ali pravnega svetovalca, se vedno pošljejo le-temu, kot je opisano v odgovoru na vprašanje 6 (člen 247(1) zakonika o civilnem postopku);
  • uradna obvestila, katerih namen je stranko povabiti, naj nastopi osebno, se tej stranki pošljejo s priporočeno pošto z vročilnico (poleg uradnega obvestila pravnemu zastopniku, kot je opisano v odgovoru na vprašanje 6) (člen 247(2) zakonika o civilnem postopku);
  • uradna obvestila strankam, ki ne imenujejo pravnega zastopnika, se strankam pošljejo s priporočenim pismom, naslovljenim na njihovo prebivališče, registrirani sedež ali kraj, izbran za ta namen (člen 249(1) zakonika o civilnem postopku);
  • poleg tega se uradna obvestila o dokončnih sodbah strankam vedno pošljejo s priporočenim pismom, naslovljenim na njihovo prebivališče, registrirani sedež ali naslov, izbran za ta namen (člen 249(5) zakonika o civilnem postopku);
  • uradna obvestila, ki so namenjena vabilu pričam, izvedencem ali drugim osebam, posredno vključenim v postopek, naj nastopijo na sodišču, se pošljejo s priporočeno pošto z vročilnico (člen 251(1) zakonika o civilnem postopku);
  • uradna obvestila se ne pošljejo, kadar se stranka zaveže, da bo pripeljala osebo, vendar lahko stranka sodno tajništvo prosi, naj ji pošilja obvestila v zvezi z osebami, za katere se zaveže, da jih bo pripeljala (člen 251(2) zakonika o civilnem postopku);
  • dokončne sodbe, izdane v katerem koli postopku, se vedno uradno sporočijo državnemu tožilstvu, kot je opisano v odgovoru na vprašanje 6 (člen 252(1) zakonika o civilnem postopku);
  • kot je pojasnjeno v odgovoru na vprašanje 6, je treba državno tožilstvo uradno obvestiti o začasnih odločbah, zoper katere je po zakonu mogoče vložiti pritožbe (člen 252(1) zakonika o civilnem postopku);
  • sporočila in vabila, poslana zainteresiranim strankam v procesnem aktu, se štejejo za uradna obvestila, če jih dokumentira in odredi predsedujoči (člen 254 zakonika o civilnem postopku);
  • uradna obvestila med pravnimi zastopniki si pošiljajo pravni zastopniki sami z elektronskim prenosom podatkov ali kako drugače, kot je navedeno v odgovoru na vprašanje 6 (člen 255 zakonika o civilnem postopku).

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

Da, z elektronskim prenosom podatkov prek računalniškega sistema sodišč se po možnosti opravi naslednje:

  • vročitev pisanj državnemu tožilstvu;
  • uradna obvestila državnemu tožilstvu, odvetnikom, pravnim svetovalcem in sodnim izvršiteljem, upraviteljem v postopku zaradi insolventnosti / stečajnim upraviteljem, ki jih je imenovalo sodišče (v postopkih zaradi insolventnosti, postopkih za sklenitev sporazuma o plačilu ali postopkih revitalizacije), in notarjem (v postopkih za popis dediščine) (člen 252(2) zakonika o civilnem postopku); člen 248(1) zakonika o civilnem postopku; člen 31(1) uredbe o elektronskem vodenju sodnih postopkov);
  • predložitev procesnih aktov in listin sodišču s strani odvetnikov, pravnih svetovalcev in sodnih izvršiteljev, upraviteljev v postopku zaradi insolventnosti in notarjev (člen 144(1) zakonika o civilnem postopku in člen 15A uredbe o elektronskem vodenju sodnih postopkov);
  • dokazilo o predhodnem plačilu sodne takse (ki je del stroškov postopka) (člen 145(4), točka (a), zakonika o civilnem postopku in člen 9(4) uredbe o elektronskem vodenju sodnih postopkov);
  • dokazilo ali vloga za pravno pomoč (člen 145(4), točka (a), zakonika o civilnem postopku in člen 9(5) uredbe o elektronskem vodenju sodnih postopkov).

Če je velikost procesnega akta, ki ga je treba predložiti, nezdružljiva z elektronskim prenosom (člen 10(1) uredbe o elektronskem vodenju sodnih postopkov), ali če so listine, ki jih je treba poslati, samo na fizičnem nosilcu (člen 144(11) zakonika o civilnem postopku), ali če v zadevi ni treba imenovati pravnega zastopnika in ga stranka ni imenovala (člen 144(2) zakonika o civilnem postopku), ali v primeru upravičene ovire (člen 144(8) zakonika o civilnem postopku):

  • se lahko procesni akti predložijo sodnemu tajništvu, pošljejo po pošti ali telefaksu (člen 144(7) in (8) zakonika o civilnem postopku);
  • se lahko procesni akti uradno sporočijo s potrdilom o dostavi, po pošti ali telefaksu.

Poleg tega lahko službe sodišča:

  • pošljejo kakršna koli sporočila po pošti, telefaksu ali z elektronskimi sredstvi (člen 172(5) zakonika o civilnem postopku);
  • v nujnih primerih uporabijo telegrame, telefonsko komunikacijo ali druga podobna telekomunikacijska sredstva (člen 172(5) zakonika o civilnem postopku);
  • telefonska komunikacija se vedno dokumentira v spisu o zadevi in potrdi v kakršni koli pisni obliki (člen 172(6) zakonika o civilnem postopku);
  • v zvezi s strankami v postopku se lahko telefonska komunikacija uporabi samo za pošiljanje vabila ali preklic vabila za procesna dejanja (člen 172(6) zakonika o civilnem postopku).

Ta pravila se uporabljajo v postopkih v civilnih in gospodarskih zadevah, obravnavanih na prvostopenjskih sodiščih. V nekaterih primerih se uporabljajo tudi za postopke pred notarji (npr. dedovanje) ali matičarji (npr. družinske zadeve, če obstaja sporazum).

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

V portugalski zakonodaji je določena tudi vročitev pisanj ob določenem času:

  • za osebno vročitev, če sodni izvršitelj ali sodni uradnik ugotovi, da oseba, ki ji je treba vročiti pisanje, prebiva ali dela v določenem kraju, vendar ji pisanja ne more vročiti, ker osebe ni mogoče najti (člen 232(1) zakonika o civilnem postopku);
  • v takem primeru mora pustiti obvestilo, v katerem je navedeno, kdaj bo opravljena vročitev (člen 232(1) zakonika o civilnem postopku);
  • obvestilo se lahko izroči osebi, ki ga bo lahko najlažje predala osebi, ki ji je treba vročiti pisanje, če pa to ni mogoče, ga je treba pustiti na najprimernejšem mestu (člen 232(1) zakonika o civilnem postopku);
  • na dan in ob uri, ki sta določena v obvestilu, sodni izvršitelj ali sodni uradnik vroči pisanje osebi, ki ji je treba vročiti pisanje, ali, če je ne more najti, tretji osebi, ki bo lahko pisanje najlažje predala zadevni osebi in ki ji je bilo to naročeno (člen 232(2) zakonika o civilnem postopku);
  • če ni mogoče zagotoviti sodelovanja tretjih oseb, se vročitev opravi, tako da se na najprimernejšem mestu in v navzočnosti dveh prič pritrdi obvestilo, v katerem je navedeno, da je bila vročitev opravljena, sodišče, na katerem poteka postopek ter da so dvojnik in listine osebi na voljo za vročitev v sodnem tajništvu (člen 232(4) zakonika o civilnem postopku).

Opomba

Če:

(i) oseba, ki ji je treba vročiti pisanje, ne podpiše povratnice (vročitev po pošti);

(ii) se osebna vročitev ob določenem času opravi tretji osebi;

(iii) se osebna vročitev ob določenem času opravi s pritrditvijo obvestila o vročitvi na določenem mestu;

mora sodni izvršitelj ali sodno tajništvo osebi, ki ji je treba vročiti pisanje, v dveh delovnih dneh vedno poslati priporočeno pismo, da jo ustrezno obvesti o:

  • datumu, za katerega se šteje, da je bila vročitev opravljena, in načinu, kako je bila opravljena;
  • roku za obrambo in posledicah opustitve obrambe pred tožbo;
  • kraju dvojnika sodnega poziva in pisanj, ki jih je treba vročiti;
  • identiteti osebe, ki ji je bilo pisanje vročeno (člen 233 zakonika o civilnem postopku).

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Za vročitev po pošti se šteje, da je bila opravljena na dan, ko je izkazano, da je povratnico podpisala bodisi oseba, ki ji je bilo treba vročiti pisanje, bodisi tretja oseba (v tem primeru ob predpostavki, da je tretja oseba pisanje predala osebi, ki ji je bilo treba vročiti pisanje, razen če ni dokazano drugače) (člen 230 zakonika o civilnem postopku).

Za osebno vročitev s strani sodnih izvršiteljev, sodnih uradnikov in pravnih zastopnikov se šteje, da je opravljena na datum, ko je sestavljeno potrdilo o vročitvi (člen 230 zakonika o civilnem postopku).

Za vročitev z izobešenjem obvestila o vročitvi se šteje, da je opravljena na datum, naveden v tem obvestilu (člen 232(4) zakonika o civilnem postopku).

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

V primeru vročitve ali uradnega obvestila s priporočenim pismom – s povratnico ali brez nje – oseba, ki dostavlja pošto, v poštnem nabiralniku pusti obvestilo o dostavi, če na navedenem naslovu ne najde nikogar

(člen 228(5) zakonika o civilnem postopku).

V obvestilu o dostavi je naslovnik obveščen, da je bilo pismo odloženo na pošti, navedeni pa so tudi naslov, delovni čas in rok za njegov prevzem (člen 228(5) zakonika o civilnem postopku).

Če naslovnik pisma ne prevzame v določenem roku (in ni izražena zahteva za podaljšanje tega roka ali preusmeritev pisma na drug naslov), se pismo vrne pošiljatelju (člen 230(2) zakonika o civilnem postopku).

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Če se vročitev opravi po pošti in obstajajo dokazi o zavrnitvi sprejema pisma ali podpisa povratnice, se za vročitev šteje, da je bila opravljena na naslednji način in v naslednjih okoliščinah:

  • z obvestilom, ki ga napiše oseba, ki dostavlja pošto, in s katerim je potrjeno, da je fizična oseba, zastopnik pravne osebe ali njen zaposleni zavrnil podpis povratnice ali sprejem pisma (člen 228(6) in člen 246(3) zakonika o civilnem postopku);
  • kadar se lahko stranke dogovorijo o naslovu za vročanje:
    • (i) tako da se na dogovorjenem naslovu pusti drugo priporočeno pismo s povratnico, če je prvo priporočeno pismo s povratnico, poslano na navedeni naslov, vrnjeno, ali
    • (ii) s potrdilom, ki ga napiše oseba, ki dostavlja pošto, da je oseba, ki bi ji bilo treba vročiti pisanje, zavrnila sprejem pisma ali podpis povratnice, kadar je to poslano na dogovorjeni naslov

(člen 229(3) in (4) zakonika o civilnem postopku).

Če vročitev osebno opravi sodni izvršitelj ali sodni uradnik in obstajajo dokazi, da je oseba, ki ji je bilo treba vročiti pisanje, zavrnila podpis potrdila o vročitvi ali prejem dvojnika, se za vročitev šteje, da je bila opravljena, pri čemer:

  • sodni izvršitelj ali sodni uradnik osebo, ki ji je treba vročiti pisanje, obvesti, da ji je dvojnik na voljo v sodnem tajništvu, ter to informacijo in zavrnitev sprejema s strani osebe, ki ji je treba vročiti pisanje, navede v potrdilu o vročitvi (člen 231(4) zakonika o civilnem postopku);
  • poleg tega sodno tajništvo osebo, ki ji je treba vročiti pisanje, obvesti s priporočenim pismom, v katerem je znova navedeno, da so ji dvojnik vloge, s katero se začne postopek, in spremni dokumenti na voljo v sodnem tajništvu (člen 231(5) zakonika o civilnem postopku).

Vročitev se ne šteje za opravljeno samo, če je zavrnitev zakonita. Zavrnitev je zakonita, če osebe, ki ji je treba vročiti pisanje, ni mogoče najti, ker ne prebiva ali nima sedeža na navedenem naslovu, ali če tretja oseba izjavi, da ne more izročiti pisma.

Enaka pravila se uporabljajo v nekaterih primerih, kadar je z zakonom določeno, da je treba osebno uradno obvestilo strank ali njihovih zastopnikov opraviti v skladu s formalnostmi vročitve.

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 14 uredbe o vročanju)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 14 uredbe o vročanju), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

Kadar se pisanje, poslano iz tujine, vroča po pošti s povratnico, lahko portugalski izvajalci poštnih storitev pismo in dokumente dostavijo osebi, ki ji je treba vročiti pisanje, ali tretji osebi na istem naslovu, ki navede, da bo lahko pismo izročila naslovniku.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 14 Uredbe št. 1393/2007, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

Glej odgovor na vprašanje 7.3.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Načeloma ima naslovnik na voljo šest delovnih dni, da pisanje prevzame na pošti.

Naslovnik je o tem roku in dejstvu, da je mogoče pisanje prevzeti na pošti, obveščen z obvestilom o dostavi, ki ga oseba, ki dostavlja pošto, pusti v poštnem nabiralniku, če doma ne najde nikogar.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Da, v primeru vročitve je povratnica, potrdilo o vročitvi ali obvestilo o vročitvi pisno dokazilo, da je bila vročitev opravljena.

V primeru uradnega obvestila je evidentirani zapis potrdila o prejemu, evidentirani zapis pisma ali spisa ali zapisnik, sestavljen v postopku, pisno dokazilo, da je bilo uradno obvestilo opravljeno.

V primeru vročitve ali uradnega obvestila z elektronskim prenosom podatkov računalniški sistem sodišč potrdi datum in čas izdaje (člen 13, točka (a), uredbe o elektronskem vodenju sodnih postopkov).

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Nevročitev je glavna napaka, zaradi katere je celoten postopek neveljaven vse od vloge, s katero se začne postopek, vendar ne vključno z njo (člen 187 zakonika o civilnem postopku).

Nevročitev nastopi v naslednjih primerih:

  • popolna opustitev vročitve (člen 188(1), točka (a), zakonika o civilnem postopku);
  • napaka pri identifikaciji osebe, ki ji je treba vročiti pisanje (člen 188(1), točka (b), zakonika o civilnem postopku);
  • nepravilna vročitev z objavo (člen 188(1), točka (c), zakonika o civilnem postopku);
  • vročitev, opravljena po smrti fizične osebe ali prenehanju poslovanja pravne osebe, ki ji je treba vročiti pisanje (člen 188(1), točka (d), zakonika o civilnem postopku);
  • dokaz, da naslovnik vročitve ni bil seznanjen s pisanjem iz razlogov, za katere ni odgovoren (člen 188(1), točka (e), zakonika o civilnem postopku).

Za to neveljavnost se šteje, da je odpravljena samo, če tožena stranka ali državno tožilstvo (kadar je stranka) ukrepata v postopku, ne da bi takoj nasprotovala nevročitvi (člen 189 zakonika o civilnem postopku).

Vročitev je neveljavna tudi, če niso bile izpolnjene zakonsko določene formalnosti (člen 191 zakonika o civilnem postopku).

Zunaj zgoraj navedenih primerov je opustitev kakršnega koli dejanja ali formalnosti, ki se v zvezi z vročitvijo ali uradnim obvestilom zahteva z zakonom, zgolj nepravilnost. Če se ta nepravilnost navede ali če sodišče zanjo izve med postopkom, odredi njeno odpravo. V drugih primerih je dejanje zaradi nepravilne vročitve ali uradnega obvestila neveljavno samo, če je tako določeno z zakonom ali če to lahko vpliva na proučitev ali odločitev v zadevi. V tem primeru preostala procesna dejanja, na katera neveljavno dejanje ne vpliva, ostanejo veljavna (člen 195(1) in (2) zakonika o civilnem postopku).

11 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko?

Da, v nekaterih primerih, navedenih spodaj, se stroški vročitve in uradnega obvestila izračunajo v obračunskih enotah (OE).

OE se posodablja letno in samodejno v skladu z indeksom socialne podpore, pri čemer se upošteva vrednost OE v prejšnjem letu (člen 5(2) uredbe o stroških postopka, sprejete v prilogi k uredbi-zakonu št. 34/2008 z dne 26. februarja 2008).

Vrednost OE v letu 2021 je bila 102 EUR. V letu 2021 ostaja v veljavi vrednost stroškov, ki je veljala v letu 2020, zaradi začasne zaustavitve samodejne posodobitve OE iz člena 232 zakona o državnem proračunu za leto 2021.

Tako:

  • osebna vročitev in uradno obvestilo s strani sodnih izvršiteljev staneta 0,5 OE, če sta uspešna, in 0,25 OE, če sta neuspešna (tabela VII v prilogi k uredbi št. 282/2013 z dne 29 avgusta 2013 s sklicevanjem na člen 50(1) istega zakonodajnega akta);
  • osebna vročitev in uradno obvestilo ter vročitev in uradno obvestilo z objavo, ki jih opravijo sodni uradniki, stanejo 0,5 OE, če so uspešni, in nič, če so neuspešni (člen 9(1) uredbe o stroških postopka);
  • k tem stroškom se lahko prištejejo stroški prevoza, kadar dejanje opravi sodni uradnik, in po potrebi DDV (člen 9(1) uredbe o stroških postopka).

OPOMBA: Izjemna in začasna ureditev glede formalnosti vročitve in uradnega obvestila po pošti v okviru pandemije COVID-19

  • Začasna ustavitev podpisovanja pri prevzemu priporočene pošiljke.
  • Podpis se nadomesti z ustno identifikacijo in zapisom številke osebne izkaznice ali katerega koli drugega ustreznega sredstva za identifikacijo državljana. Prejemnik dokaže svojo identiteto in evidentira se datum zapisa številke.
  • Če prejemnik noče dokazati svoje identitete ali predložiti podatkov iz prejšnje točke, oseba, ki dostavlja pošto, to zabeleži v pismu ali povratnici ter ju vrne pošiljatelju.
  • V primerih iz prejšnjega odstavka se akt o potrditvi dogodka šteje za uradno obvestilo.
  • Vročitev in uradno obvestilo s priporočenim pismom s povratnico se štejeta za opravljena na dan, ko se zapiše številka osebne izkaznice ali katerega koli drugega sredstva za identifikacijo zadevnega državljana.
  • Ta ureditev se smiselno uporablja za vročitve in uradna obvestila z osebnim stikom.

Pravna podlaga: zakon št. 10/2020 z dne 18. aprila 2020.

Zadevna zakonodaja:

Zakonik o civilnem postopku

Ureditev za popise pri notarjih

Novi zakon o najemu v mestih

Postopki v pristojnosti državnega tožilstva in matičnega urada

Identifikacija stranke, zoper katero se predlaga izvršitev, in zarubljivega premoženja/javnih institucij

Elektronsko vodenje sodnih postopkov

Uredba o stroških postopka

Zakon o državnem proračunu za leto 2021

Uredba št. 282/2013 z dne 18. aprila 2020

Končna opomba

Informacije v tem informativnem listu so splošne, niso izčrpne in ne zavezujejo kontaktne točke, Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah ali sodišč oziroma njihovih prejemnikov. Vselej je treba upoštevati veljavno zakonodajo.

Zadnja posodobitev: 29/03/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.