

Poišči informacije po področjih
V civilnih postopkih je treba plačati sodne takse, stranke pa morajo morda plačati tudi stroške izvedencev, tolmačev in prič, potne stroške strank in skrbnikov, ki jih imenuje sodišče (Kuratoren) (za stranke, ki so odsotne ali potrebujejo skrbnika), ter stroške, povezane z javnimi objavami in zastopanjem po odvetniku. Sprva vsaka stranka plača svoje stroške; vendar mora stranka, ki v civilnem postopku ni uspela, povrniti stroške uspešni stranki.
Stranka, ki nima dovolj finančnih sredstev, lahko ob začetku civilnega postopka ali kadar koli med postopkom zaprosi za pravno pomoč (ki je v avstrijskih civilnih postopkih znana kot Verfahrenshilfe). Pravna pomoč je lahko, odvisno od vloge, v obliki popolne ali delne oprostitve plačila sodnih taks, nagrad in stroškov iz odgovora na vprašanje 1 ter imenovanja brezplačnega odvetnika.
V primeru imenovanja odvetnika pravna pomoč krije tudi svetovanje odvetnika pred začetkom postopka.
Pravna pomoč se dodeli le, če zadevna stranka glede na svoj dohodek, premoženje in preživninske obveznosti ne more kriti stroškov, navedenih v odgovoru na vprašanje 1 (ali dela teh stroškov), ne da bi s tem posegla v višino sredstev, ki jih potrebuje za vzdrževanje skromnega življenjskega standarda.
Pravna pomoč se ne dodeli, če se zdi, da je nameravana tožba ali odgovor na tožbo očitno zlonameren ali nima možnosti za uspeh.
Pravna pomoč se dodeli v vseh sodnih postopkih v civilnih in gospodarskih zadevah, za prosilca pa ne velja zahteva glede državljanstva ali prebivališča.
Če je pravna pomoč dodeljena v prvotnem postopku (Titelverfahren), obsega tudi izvršilni postopek (Vollstreckungsverfahren). Stranka, ki ji je bila v drugi državi članici EU dodeljena pravna pomoč za določen spor, je tudi v Avstriji upravičena do pravne pomoči za postopek v zvezi s priznanjem in izvršitvijo sodbe, izdane v zadevnem sporu.
Ne, vendar mora sodišče odločiti še posebno hitro, če je vložena vloga za pravno pomoč v zvezi z nujno zadevo (npr. pravno zastopanje v primeru začasnih ukrepov). Če obravnavno sodišče dodeli pravno pomoč z imenovanjem odvetnika, pristojna odvetniška zbornica v nekaj dneh imenuje odvetnika za zastopanje prosilca.
V Avstriji je mogoče zadevni obrazec (t. i. ZPForm 1) osebno dobiti na katerem koli sodišču prve stopnje (okrožno sodišče (Bezirksgericht), deželno sodišče (Landesgericht)) ali zanj pri takem sodišču pisno zaprositi. Na voljo pa je tudi na spletnem naslovu https://portal.justiz.gv.at/at.gv.justiz.formulare/Justiz/Verfahrenshilfe.aspx in na določenih avstrijskih konzulatih. Uporaba tega obrazca je obvezna.
Natančno je treba izpolniti prijavo premoženjskega stanja, vključeno v vlogo za pravno pomoč (ZPForm 1), ki vsebuje seznam premoženja (dohodek in premoženje, kot so nepremičnine, sredstva na bančnih računih, zavarovalne police itd.) in obveznosti (preživninske obveznosti itd.) ter podatke o posamezniku in njegovih življenjskih razmerah. Po možnosti je treba priložiti tudi ustrezne dokumente. Zagotovitev napačnih ali nepopolnih podatkov v prijavi premoženjskega stanja se lahko kaznuje z denarno kaznijo in lahko nastane civilna odgovornost za povzročeno škodo, zaradi česar se sproži kazenski pregon za kaznivo dejanje goljufije.
Vlogo za pravno pomoč (ZPForm 1) je treba vložiti pisno ali ustno na obravnavnem sodišču prve stopnje, ki odloči o dodelitvi ali zavrnitvi pravne pomoči. Stranka pa lahko vlogo za pravno pomoč ustno vloži tudi na okrožnem sodišču v kraju svojega prebivališča v Avstriji, tudi če to sodišče ni pristojno za odločanje o sporu, če je sedež obravnavnega sodišča zunaj sodnega okrožja, v katerem stranka prebiva. V tem primeru se vloga posreduje pristojnemu sodišču.
O vlogi za pravno pomoč odloča sodišče. Njegova odločba se pošlje prosilcu.
Če sodišče odloči, da pravna pomoč vključuje imenovanje odvetnika in je njegova identiteta že določena (glej vprašanje 11), se je najbolj smiselno obrniti nanj.
Na splošno je priporočljivo, da se pred začetkom sodnega postopka pridobi pravni nasvet delavca v pravni stroki, pooblaščenega za zastopanje (odvetnika ali notarja).
Stranka lahko, četudi je ne zastopa odvetnik (in zastopanje po odvetniku ni obvezno po zakonu), vseeno začne sodni postopek ter vse zahtevke, vloge in prijave, ki se zahtevajo zunaj obravnave, vloži pri okrožnem sodišču, pristojnem za odločanje v zadevnem postopku, ali okrožnem sodišču v kraju svojega prebivališča.
Če sodišče odloči, da pravna pomoč vključuje pomoč odvetnika, lokalna odvetniška zbornica med svojimi člani izbere odvetnika po abecednem vrstnem redu. Vendar lahko prosilec sam predlaga določenega odvetnika. Čeprav ta predlog za lokalno odvetniško zbornico ni zavezujoč, se utemeljenemu predlogu običajno ugodi (npr. če se odvetnik strinja in je že seznanjen z zadevo).
Sodišče lahko po lastni presoji odobri popolno pravno pomoč, ali pa prosilca glede na njegovo premoženjsko stanje in ob upoštevanju predvidenih stroškov oprosti le plačila nekaterih taks. Pravna pomoč lahko zajema naslednje:
Vendar če se sodišče odloči proti vam, morate stranki, ki je uspela, povrniti stroške postopka.
Če imate še druge nujne stroške, ki se ne krijejo s pravno pomočjo, dodeljeno v skladu z odločitvijo sodišča, jih boste morali vsaj začasno plačati sami. Vendar mora na koncu stranka, ki v civilni pravdi ne uspe, povrniti stroške nasprotne stranke, in sicer po načelu sorazmernosti glede na delež tožbe, v zvezi s katerim ni bila uspešna (če je na primer tožnik uspešen v zvezi z dvema tretjinama tožbe, toženec pa v zvezi z eno tretjino, mora toženec običajno nositi svoje stroške in povrniti tretjino nujnih stroškov tožnika).
Pravna pomoč zajema vse stopnje postopka do rešitve spora (in morebitne izvršilne postopke, ki morda sledijo). Zato zajema vsa možna pravna sredstva (ali pritožbene postopke).
Sodišče mora prekiniti zagotavljanje pravne pomoči, če se ugotovi, da pogoji, na podlagi katerih je bila ta pomoč prvotno dodeljena, niso več izpolnjeni (če se spremeni premoženjsko stanje stranke ali se izkaže, da je vsaka nadaljnja tožba ali odgovor na tožbo očitno neutemeljen ali nima možnosti za uspeh), ali odvzeti pravno pomoč, če je mogoče dokazati, da zahteve za dodelitev take pomoči ob njeni odobritvi niso bile izpolnjene. V zadnjem primeru mora stranka povrniti prejete zneske in plačati odvetnika, ki ji je bil dodeljen, po njegovi tarifi.
Stranka, ki v treh letih po koncu postopka pridobi dovolj finančnih sredstev, mora povrniti pravno pomoč, če s tem ne poseže v višino sredstev, potrebnih za vzdrževanje skromnega življenjskega standarda. Za proučitev premoženjskega stanja stranke sodišče od nje zahteva, naj predloži posodobljeno prijavo premoženja (običajno s predložitvijo obrazca ZPForm 1 nekaj časa po koncu postopka). Če se obrazec skupaj s potrebnimi dokumenti sodišču ne predloži pravočasno, lahko upravičenost do pravne pomoči preneha, prejete zneske pa je treba vrniti.
Pritožba zoper odločbo o zavrnitvi pravne pomoči se lahko vloži pri sodišču druge stopnje, katerega odločitev je dokončna. Nadaljnja pritožba pri vrhovnem sodišču (Oberster Gerichtshof) ni mogoča.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.